BR.59_kapital_petok 11 juni 2010

AND ND D BY B QUP^O ZIKOV

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA TOMAS ENDERS AIRBUS NAU^IVME LEKCII OD GRE[KITE VO MINATOTO STRANA 14

SKAKULCI! STRANA 11

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

EKE KEN ND D

ZAEDNO SME POSILNI STRANA 13

...SAMO IDEJAT IDEJATA ATTA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 11. JUNI. 2010 | BROJ 59 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. KS. 2 58 14 40

KAPITAL OTKRIVA

AGRILEND E SAMO LOGISTIKA NA MAKEDONSKOIZRAELSKATA SAL-AGRO DOO [PINDELEGER SO VISTINATA V LICE

DA BIDEME REALNI, DATUM ZA PREGOVORI NEMA! STRANA 2

KOMPJUTERI VO U^ILI[TATA MAKEDONIJA MO@E SAMO DA SONUVA ZA [VEDSKOTO E–OBRAZOVANIE STRANA 7

KOMPANII I PAZARI ALTERNATIVEN IZLEZ NA MORE: MAKEDONSKITE KOMPANII NEMAAT POEVTINA ALTERNATIVA NA SOLUN.......15 INVESTITORITE SE SVRTEA KON POSIGURNITE HARTII OD VREDNOST................................................................STRANA 16 I POKRAJ RASTOT NA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE VO MAKEDONIJA: SÈ U[TE SME POSLEDNI VO REGIONOT...20

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 10.06.2010, 13.00~.

2 3

M 10 MBI MBID M O OMB

1 ,91% 1 ,05% 00,06%

EVRO/DENAR EV DOLAR/DENAR DO EVRO/DOLAR EV VRO/DOLAR

61,50 51, 21 1,20

NAFTA NA AFTA BRENT EURORIBOR EU URORIBOR

74,40 74 1,27%

INDEKS IN NDEKS D NA MAKEDON MAKEDONSKA D BERZA (10.06)

DENES VO UVODNIK SR\AN IVANOVI] NATPREVAR NA GLOBALNITE VREDNOSTI I AFRIKANSKOTO GETO STRANA 2

KAPITAL NEOFICIJALNO DOZNAVA BUXETOT ]E SE KRATI ZA POMALKU OD 80 MILIONI EVRA?

KOLUMNA

DEN DON^EV VREDNOSTA NA EVROTO ]E PRODOL@I DA PA\A STRANA 12

2 11.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 11 JUNI 2010

NATPREVAR NA GLOBALNITE VREDNOSTI I AFRIKANSKOTO GETO zminaa 19 naporni dena, verojatno najdosadnite vo poslednite ~etiri godini. Periodot od finaleto na Ligata na evropskite {ampioni do startot na Svetskoto fudbalsko prvenstvo. Kone~no dojde vreme koga televizorite nema da ni koristat samo za “sapunici” i politi~ari, tuku vo naredniot period od 30 dena so mirna sovest }e mo`eme da zaboravime na celiot “srceparatelen” repertoar i da & se prepu{time na letnata letargija i, se razbira, celodnevniot fudbal.

Za vreme na Svetskoto prvenstvo ne postoi druga tema osven fudbalot. Se prognozira, naviva, analizira, site se selektori i kriti~ari i normalno znaat s$ za igrata, pove}e i od najgolemite profesionalci.

Svetskoto prvenstvo vo fudbal e mo`ebi najuspe{niot model na globalizacija.

Plus-minus site zemji vo svetot u~estvuvaat vo kvalifikaciite i se borat za mesto na Mundijalot, a 32-te najdobri ja prodol`uvaat bitkata na zavr{niot turnir.

Terminite “borba” i “bitka” se sosema legitimni za fudbalskata “vojna” {to se vodi so mali prekini dve godini, a svojata kulminacija ja do`ivuva na “frontot” organiziran od zemjata-doma}in. Samo edna nacionalna selekcija stignuva do pobedata, a lovorikite na triumfot ja krasat vo periodot od ~etiri godini.

Ovaa “vojna” mo`eme da ja opi{eme i niz slavnata misla na Goce Del~ev. Golemiot revolucioner ka`a deka svetot go razbira kako pole za kulturen natprevar me|u narodite. Namesto kulturen, }e go upotrebime zborot fudbalski i go dobieme receptot na @ili Rime, kreatorot na internacionalniot fudbal i tvorecot na svetskoto prvenstvo.

I Del~ev i Rime `iveele vo vreme obremeneto so vojni i

I

golemi humanitarni nesre}i.

Idealot za svetskiot mir e dlaboko vsaden vo nivnata `ivotna filozofija, a natprevarot namesto vojnata, bez razlika dali kulturen, sportski ili ekonomski, e edinstveno re{enie za ~ovekot da se spasi od svojot najgolem neprijatel, ~ovekot. “^ovek na ~oveka volk e” velele mudrite Rimjani, koi najdobro znaele kako da se profitira od slabosta na lu|eto. Nadvore{nata politika ja bazirale vrz maksimata “razdeli, pa vladej”, dodeka vnatre{nata so “leb i igri”.

Da, svetot i deneska e razdelen na pove}e od 200 dr`avi, a edinstvenata obedinuva~ka sila se modernite gladijatori, koi barem edna{ vo ~etiri godini na nepomirlivite neprijateli im davaat {ansa za natprevar, namesto za vojna.

No, daleku od toa deka Svetskoto fudbalsko prvenstvo e samo edna utopija za nekakov svetski mir. Kako takov {ampionatot sigurno deka ne bi opstojal niz godinite i deneska nema{e da govorime za po~etokot na 19-ot po red Mundijal, tuku mo`ebi odvreme-navreme }e pi{uvavme za istoriskiot neuspeh na fudbalot.

Toa e mestoto kade {to najgolemite svetski kompanii gi reklamiraat svoite prizvodi. Toa e mestoto na golemi mo`nosti i u{te pogolemi zarabotki. U{te edna prikazna za dobra no} od “debelata” kniga na globalizacijata, izvadena od poglavjeto na golemite korporacii i brendovite so planetarna vrednost.

“Najva`nata sporedna rabotna vo `ivotot” od deneska e samo najva`nata, a ~esta da ja odr`uva kako takva za prvpat ja ima edna dr`ava od “crniot kontinent”.

Ju`noafrikanskata Republika ja dobi najvisokata ocenka za podgotvenost, po poslednata inspekcija na FIFA. Ova se odnesuva

DA BIDEME REALNI, DATUM ZA PREGOVORI NEMA! Na to~no sedum dena do odr`uvaweto na Samitot na EU vo Brisel, avstriskiot {ef na diplomatijata Mihail [pindeleger li~no i otvoreno na makedonskiot kolega Antonio Milo{oski mu pora~a da ne se nadeva na datum za pregovori. Milo{oski & pora~a na Grcija deka blokadite }e go vlo{at re{avaweto na sporot SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

pred s$ na stadionite, okolnata infrastruktura i smestuvaweto na reprezentaciite. Dr`avata so mlada demokratija investira{e golemi sredstva so cel Afrika kone~no da se vpi{e vo interesnite mapi na razvieniot svet.

No, ona {to ja zagri`uva javnosta na toj razvien svet, ~ii reprezentativci i fanovi treba da prestojuvaat vo Ju`na Afrika, e ogromniot bezbednosen rizik, pri~inet od golemata stapka na kriminal. Siroma{nite geta na Johanesburg imaat malku zaedni~ko so globalniot praznik na fudbalot. Tie ne upotrebuvaat poznati brendovi, nitu se hranat so italijanska, meksikanska ili francuska kujna. Ako i voop{to ne{to jadat, toa ne e dovolno za da im ja razbudi svesta za va`nosta na svetskoto prvenstvo {to se odr`uva na modernite stadioni, ~ija kolosalna gradba frla ve~na senka vrz nivnite `iveali{ta.

Vo Makedonija deneska se kupuva i posledniot televizor, se mesti slikata i se ladi pivoto. Na{incite navivaat za Argentina, Brazil, [panija ili Anglija, a toa i ne e tolku lo{ supstitut za makedonskata reprezentacija, bidej}i fudbalot i onaka ve}e odamna ne `ivee tuka.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

[PINDELEGER SO VISTINATA V LICE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

109

ilioni evra sobra Narodnata banka na Makedonija zav~era od delovnite banki preku aukcija na blagajni~ki zapisi. Dr`avnite hartii od vrednost se so rok na dostasuvawe od 28 dena. NBM prodade blagajni~ki zapisi kolku {to iznesuva{e pobaruva~kata zatoa {to tenderot glase{e na neograni~en iznos. Kamatnata stapka glase{e na 6%. Zaklu~no so 9 juni 2010 godina sostojbata na blagajni~kite zapisi iznesuva 27,38 milijardi denari (pove}e od 445 milioni evra). Biznismenite baraat NBM da olabavi so emisijata na blagajni~ki zapisi bidej}i gi sobira parite od bankite, namesto tie da bidat plasirani kako krediti vo stopanstvoto.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

den sme soo~eni so KATERINA SINADINOVSKA “Sekoj dilemata koga }e se re{i sinadinovska@kapital.com.mk sporot za koj smetam deka a v i s t i n a s e e iracionalen. Nie sakame nadevam deka toa da se slu~i {to pobrzo, nabrzo }e mo- no mora da bide na ramno`eme da donese- pravna osnova. Se raboti me odluka okolu za ime na edna dr`ava, za po~nuvaweto na nacionalno dostoinstvo i pregovori so Makedonija, no za bilateralen spor, koj morame da bideme realni. spored svojot potencijal i Na{iot sleden sostanok e iracionalnost ne treba da naredniot ponedelnik vo go dr`i vo zalo`ni{tvo Luksemburg i mislam deka procesot na integraciite” }e se obideme da dademe veli Milo{oski. s$ od sebe i }e zboruvame Toj dodade deka nema inso Grcija. No mora da bi- formacii za vesta deka deme realni i mislam deka ambasadorite vo zemjava nema da ima takva odluka”, podgotvuvaat nekakov predizjavi avstriskiot {ef log za re{avawe na imeto na diplomatijata, Mihail i pora~a deka edinstveno [pindeleger, po sredbata so medijatorot Metju Nimic makedonskiot kolega Antonio ima mandat da posreduva Milo{oski vo Viena. me|u dvete strani.

Ova e prv pat vo presret na Paralelno so ova, se Samitot na ministri na EU zaostruva i tonot na poeden stranski diplomat vaka rakite {to pristignuvaat otvoreno da mu soop{ti v od Atina. Portparolot lice na makedonskiot minis- na gr~koto MNR, Grigoris ter deka pozitivnite nade`i Delavekuras, pora~a deka i o~ekuvawa za dobivawe Makedonija ako e potrena datumot na 17-ti juni, bno treba da go smeni i nemaat realna osnova i Ustavot. deka i ovojpat Makedonija “Barame erga omnes re{enie nema da dobie zeleno svetlo koe }e se implementira, a vo Brisel. Pri~inata e ako toa zna~i i promena na odamna poznata – sporot ustavot na FIROM, toga{ za imeto so Grcija. [pinde- }e treba i toa da se slu~i”, leger veli deka toj s$ u{te smetaat od gr~koto MNR. se nadeva na brz priem na Spored portparolot, Makedr`avata vo Unijata, no donija na sekoj mo`en na~in povtoruva deka ovie `elbi gi prekr{uvala odlukite mesecov se neostvarlivi na ON i na vremenata i kako takvi treba da se spogodba, i zatoa Ministersoo~ime so niv. stvoto bara re{enie {to Makedonskiot minister treba }e stapi vo sila za Milo{oski na ovaa ra- sevkupna upotreba”, veli zo~aruva~ka poraka odgo- Delavekuras. vori so blag komentar deka Toj go povtori dobro e ubeden oti na 17-ti ~len- poznatiot gr~ki stav: deka kite na Unijata }e znaat da Vladata vo Skopje e vinovja donesat najdobrata odluka na za nemaweto re{enie za Makedonija, a od Gr- dosega, oti makedonskoto cija Milo{oski o~ekuva da liderstvo bara izgovori vlo`i dopolnitelni napori za da ne pregovara i deka i da gi sogleda vistinskite e potrebno poodgovorno interesi na EU. odnesuvawe.

“Grcija ne treba da go ko- Vo me|uvreme, i pokraj decidristi bilateralniot spor nata poraka na [pindeleger, kako prepreka za Make- o~igledni se pritisocite donija da dobie politi~ka od celiot me|unaroden verifikacija na prepo- faktor za nao|awe rakata na Komisijata. Toa na {to pone e na~in kako edna zemja- brz kom~lenka treba da se odnesuva promis. kon svoite sosedi i kon regionot. Blokiraweto mo`e samo da mu na{teti na procesot “, izjavi Milo{oski.

Ministerot ja povtori negovata izjava deka nema odgovor koga }e se re{i sporot, oti spored nego toa e pra{awe {to e otvoreno 20 godini:

N

Zav~era vo nenadejna poseta na Skopje dojde srpskiot pretsedatel Boris Tadi} koj ima{e sredbi i so pretsedatelot Ivanov i so premierot Gruevski. Izjavi ne se dadoa, nema{e ni nekakvi posebni detali za toa {to se razgovaralo, no posetata site ja protolkuvaa kako mo{ne zna~ajna vo odnos na podgotvuvaweto na teren za re{avawe na sporot so Grcija. Tadi} pred da dojde vo zemjata be{e vo poseta na Grcija, kade {to so gr~kiot kolega Karolos Papuqas razgovaraa tokmu za imeto, iako i ottamu ne bea izneseni oficijalni informacii. Ona {to e evidentno e deka i neoficijalnite informacii za razgovorite se ~uvaat vo najgolema tajnost, {to upatuva na podatocite deka, sepak, posetata na Tadi} mo`e da se tolkuva kako del od tajnata diplomatija, a toj li~no kako svoeviden “posrednik” me|u raskaranite sosedi.

Istiot den koga Tadi} dojde vo Skopje, amerikanskiot zamenik-dr`aven sekretar Xejms Stajnberg najdirektno se obide da go “namami” Gruevski da go re{i sporot nudej}i go kako nagrada za toa vlezot vo EU i vo NATO.

NAVIGATOR

11.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

BALKANSKI LIDER! retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, so zav~era{nata nenadejna poseta na Makedonija ja u{te edna{ potvrdi deka se nametnuva kako lider vo ena regionot. Vo svojata nabiena agenda, srpskiot pretsedatel el vo posledniot period vklu~ii sredbi so liderite na zemjitee od regionot so koi zaedni~ki gi “pegla” odnosite, so cel pobrza integracija na Za-paden Balkan vo EU. Na negovata neodamne{naa sredba so kolegata od Grcija, ija, Karolos Papuqas, osven {too se kite razgovoralo za srpsko-gr~kite odnosi, stanalo zbor i za bilateralniot spor na Grcija so Makedonija. Iako po sredbata nema{e nikakvi oficijalni informacii za {to konkretno zboruvale Tadi} i Papuqas, sepak, silna e porakata deka vakviot poteg na Tadi} u{te edna{ ja potvrduva negovata zalo`ba - zatvorawe na nere{enite bilateralni pra{awa i {to pobrza integracija na zemjite od regionot vo EU. Taka, na edna nedela pred Samitot vo Brisel, toj dojde vo neoficijalna poseta na Makedonija, kako posledna

P

FREDRIK RAJNFELD

NIKOLA DIMITROV

KNUT VOLEBEK

IXET MEMETI

vedska e najgolem donator akedonija preku svojot amisijata na OBSE sozdava $ poglasno narodniot praM basador vo Holandija, koj [na finansiska pomo{ za Mpove}e konfuzija otkolku Svobranitel im uka`uva na odgovorno si ja zavr{i rabota- zemjite vo razvoj, so {to ovaa red vo odnos na pra{aweto vlasta i na dr`avnite instita, gi dostavi dokazite protiv Grcija pred sudot vo Hag

zemja ja doka`a svojata golemina vo evropskoto semejstvo

so jazikot na koj u~at malcinstvata

tucii deka pravata na gra|anite se {titat pove}e na hartija

“KAPITAL” OTKRIVA

AGRILEND E SAMO LOGISTIKA NA MAKEDONSKO-IZRAELSKATA SAL-AGRO DOO Kompanijata Agrilend, promovirana kako makedonsko-izraelski proekt za spas na makedonskoto zemjodelstvo, ne e me{ana kompanija. Taa e celosno dr`avna kompanija koja raboti kako logistika na Sal-Agro DOO, me{ana izraelsko-makedonska kompanija preku koja se odviva izvozot ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

grilend ne e makedonsko-izraelskata kompanija koja otkupuva makedonski zemjodelski proizvodi i gi plasira na evropskite pazari. “Kapital” doznava deka proektot Agrilend promoviran pred dve godini funkcionira po sosema druga {ema.

Agrilend e kompanija vo 100% sopstvenost na dr`avata, dodeka Sal –Agro DOO e me{anata firma vo koja dr`avniot Agrilend e sodru`nik so izraelskata kompanija Soli Grup. Osnovnata zada~a na Agrilend ne e otkup, promocija i proda`ba na makedonskite zemjodelski proizvodi na evropskite pazari, tuku samo logistika i snabduvawe so zemjodelski proizvodi. Toa za “Kapital” go tvrdi nejziniot direktor, Zoran Tasev.

Biznisot so izvoz i plasman na proizvodite go vodi izraelskata kompanija Soli Grup. Od osnovanaweto vo 2008 godina dosega taa ima sklu~eno dogovor za izvoz na domati i krastavici samo vo Francija, kade {to ima pobaruva~ka i za praski i trpezno grozje.

Tasev ne saka{e da gi

A

GUBITNIK

OBVINITELITE BEZ INTERNET ompjuterite {to gi imaat makedonskite javni obviniteli gi koristat za pi{uvawe i za zabava, a, ubidej}i vo pohodot za kompjuterizacija na dr`avata i obezbeduvawe na Internet net vo sekoe selo, Vladata gi ta zaboravi obvinitelstvata koi s$ u{te nemaat pristap ap kon globalnata mre`a.

Vo godi{niot izve{taj za rabotata, prviot obvininitel Qup~o [vrgovski se roj `ali deka “najgolem broj javni obvinitelstva nemaat aat pristap do Internet, pa ottuka nemaat ni mo`nost za elektronsko prebaruvawe na informaciite koi bi bile od korist za nivnata rabota, nemaat pristap do zakonite vo elektronska forma, nitu, pak, mo`at da kontaktiraat i sorabotuvaat po elektronski pat me|usebno ili so drugi institucii”.

No, tuka ne zastanuvaat problemite so koi [vrgovski ne mo`e da se nosi. Toj pi{uva deka maka ma~el i so ve{tinite na svoite lu|e koi ne ja vladeele informatikata, a golem del od niv i voop{to ne znaele da koristat kompjuter, pa i

K

ka`e izvezenite koli~ini na ovoj pazar.

“Agrilend, koja e sodru`nik vo me{anata makedonskoizraelska kompanija SalAgro DOO e, vsu{nost, odgovorna za logisti~kiot del. Nie vr{ime otkup na zemjodelskite proizvodi od firmite koi imaat otkupni centri, gi organizirame zemjodelcite, gi naso~uvame {to se bara na pazarite i kako treba da se odgleduvaat proizvodite po evropski standardi. Izraelcite se zadol`eni da nao|aat pazari za plasman i izvoz na proizvodite i da gi sklu~uvaat dogovorite”, objasnuva ekskluzivno za “Kapital” direktorot na Agrilend, Tasev.

3 FAKTI ZA...

10,9% 27% 9,2%

BORIS TA TADI] ADI DI] I] urgencija na pet minuti do 12. [to to~no donese Tadi} kako direktna poraka od Atina ne se otkriva. Sepak, negovata poseta e pove}e od zna~ajna i se tolkuva kako silno lobirawe i apel deka na{ata zemja treba da go potturne problemot so imeto. Zalo`bata na Tadi} jasno upatuva na toa deka Makedonija mora da se integrira vo EU zaradi stabilnost i mir vo regionot.

PORASNAA PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI VO MAJ GODINAVA VO SPOREDBA SO ISTIOT MESEC LANI PORASNAA CENITE NA ENERGIJATA, [TO E NAJGOLEM PORAST NA GODI[NO NIVO

BELE@AT PORAST CENITE NA GRADE@ NITE MATERIJALI

Toj tvrdi deka javnosta i zemjodelcite se vo zabluda koga baraat Agrilend da gi otkupuva proizvodite.

Tie, vsu{nost, bile samo logistika na izraelskite partneri.

Na pra{aweto na “Kapital” koi se odnosite me|u Agrilend i Soli Grup, koj kupuva i prodava proizvodi vo ramki na me{anata kompanija, Tasev veli deka ne znae detali od dogovorot za osnovawe na me{anata firma, koj go potpi{ala Vladata. Za aktivnostite na ovaa kompanija informacii ne uspeavme da dobieme nitu od Vladata nitu od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Vo Federacijata na farmeri tvrdat deka nemale

kontakti so ovaa firma.

Individualnite zemjodelci so koi kontaktiravme tvrdat deka Agrilend nema nikakvi aktivnosti na teren i pra{uvaat koga kone~no }e po~ne so otkup i izvoz na zemjodelski proizvodi, kako {to im be{e veteno.

Vicepremierot, Zoran Stavrevski, na promocijata na Agrilend vo maj 2008 godina izjavi deka do formiraweto na ovaa kompanija }e se vr{i siguren i kontinuiran otkup na zemjodelski proizvodi.

Toj toga{ tvrde{e deka Agrilend }e stavi kraj na makite na zemjodelcite koi se soo~uvaat so vi{ok na zemjodelski proizvodi koi nemaat otkup i plasman.

PROCENKI...

QUP^O O [V [VRG [VRGOVSKI RGO RG OVSKI OVS OV da imaat Internet, ne bi im bil od pomo{. Kako li samo uspevaat da rabotat ovie lu|e?

Nemale ni stru~na literatura, bibliotekata bila premnogu stara, a izdanijata neupotreblivi, imaat eden primerok na Slu`ben vesnik. Ako na ova se dodadat i `albite deka nemaat dovolno vozila, neverojatno e vo kakvi uslovi rabotat tie {to treba da ja vodat glavnata bitka protiv organiziraniot kriminal. Vreme e na [vrgovski da mu se ~ue glasot, bidej}i buxetot minatata godina mu go skratija za 40%.

MISLA NA DENOT

ENDRU BERNS

menaxer vo Svetska banka zadol`en za makroekonomija

MO@EN E VTOR BRAN RECESIJA VO EVROPA

ekoi evropski dr`avi bi mo`ele da bidat pogodeni od vtor bran recesija, dokolku kontinentot ne uspee da se spravi so dol`ni~kata kriza koja se zakanuva da gi zagrozi zemjite od centralna Azija do Latinska Amerika - izjavi Endru Berns, menaxer na Svetska banka za globalnata makroekonomija.

Toj o~ekuva ekonomskiot rast vo vtoroto trimese~je da razo~ara, so {to nekoi evropski zemji mo`at da zabele`at negativen rast, a nekoi duri i vtor bran recesija.

Berns tvrdi deka javnite finansii vo bogatite zemji od Evropa, kako {to se Francija i Britanija, no i vo SAD, se neodr`livi, a neuspe{noto sproveduvawe na fiskalnata konsolidacija mo`e da dovede do pad na doverbata na investitorite vo dr`avni dolgovi.

N

NA U^ILI[TE ODIME ZA DA NAU^IME KAKO DA RABOTIME VREDNO ZA DA IMAME PARI. JAS PI[UVAM KNIGI I KREIRAM PROIZVODI [TO GI U^AT LU\ETO KAKO DA NAPRAVAT PARITE DA RABOTAT VREDNO ZA NIV

ROBERT KIOSAKI POZNAT AMERIKANSKI PRETPRIEMA^, I AVTOR NA KNIGI ZA INVESTIRAWE

4 11.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...BERZI

...HOLANDIJA SVRTE NA DESNO

...BROKEROT NA SUD

Najgolema gri`a se problemite poradi BP

Islamofobot Vilders, pobednik na izborite

@erom Kervie stana heroj vo Francija

ziskite berzi zav~era go po~naa trguvaweto vo plus, a U A taka trguvaweto go zavr{ija i evropskite berzi, dodeka amerikanskite indeksi na krajot na denot padnaa. Najgolema

erom Kervie, brokerot na Sosiete `eneral, koj proneveri @ pet milijardi evra, se najde pred sud. Toj za Francuzite e heroj i `rtva. Samiot veli deka trguvaweto so tolku pari

gri`a na investitorite im zadava Briti{ Petroleum.

ltradesnata Slobodarska partija dobi 24 pratenici, a dosega ima{e osum. Na izborite vo Holandija prva e Partijata na slobodata i demokratijata, vtori se Laburistite, a treti desni~arite na Geert Vilders.

bilo ludo, no site taka rabotele.

FOTO NA DENOT

KRST NA NEBOTO VO KRU[EVO Po osvetluvaweto na manastirot “Sveto Preobra`enie” nad Kru{evo vo ponedelnikot, od strana na EVN Makedonija, na neboto se pojavi krst od svetlina. Prisutnite na osvetluvaweto na “Sveto Preobra`enie”, popoznat kako manastirot na To{e Proeski, bea me|u retkite koi ja imaa privilegijata da go vidat. Izme{anite ~uvstva pro{arani so solzi bea neizbe`ni koga krstot ja promeni formata i premina vo bukvata T. Kratok moment na neveruvawe, molk i vozbuda, no dovolen za da se po~uvstvuva prisustvoto na To{e koj sekoga{ }e n$ sledi. Za moment neboto ni go vrati, fenomen koj ne se gleda sekoj den.

DVA, TRI ZBORA

“Ekonomski reformi, ~ija cel e za{tita od finansiski krizi, treba da usvoi Evropskata unija vo celina, a ne samo ~lenkite na evrozonata. Od golemo zna~ewe e op{tata ramka da bide ista kako vo zonata na evroto, taka i vo dr`avite von toj region” @OZE MANUEL BAROSO, pretsedatel na Evropskata komisija

“Raste~koto neprijatelstvo na Turcija kon Izrael, delumno, e posledica na otfrlaweto na zemjata od EU. Toa ja prinudi zemjata da razviva poblisko partnerstvo so zemji kakva {to e Iran” ROBERT GEJTS dr`aven sekretar za odbrana na SAD

“Za problemot so vodata vo svetot se vinovni kapitalisti~kite dr`avi. Nedostigot na voda vo nekoi regioni ve}e ima krizen karakter. Toj problem e eden od faktorite za me|unarodni konflikti” MAHMUD AHMADINEXAD pretsedatel na Iran

GADGETS

SONY GI PRETSTAVI A290 I A390

S

ony pretstavi dva novi D-SLR fotoaparati od serijata Alpha. Stanuva zbor za modelite A290 i A390 koi }e gi zamenat modelite A230 i A380. Dvata modeli imaat elektronski stabiliziran CCD senzor so rezolucija od 14,2 megapikseli, a imaat i drugi zaedni~ki karakteristiki, kako {to se brzinata na snimawe dve fotografii vo sekunda, HDMI izlez, sistem za ~istewe pra{ina od svetlosniot sen-

zor, fokus so devet to~ki, LCD displej so golemina od 2.7 in~i i litium-jonska baterija.

Razlikite se vo poddr{kata za Live View, koja e prisutna kaj A390 i pozadinskiot LCD displej, koj na A390 mo`e da se mrda, dodeka kaj A290 e fiksiran na teloto.

Dvata novi modeli }e se najdat vo proda`ba ve}e od naredniot mesec, a prepora~anite ceni za evropskiot pazar se 450 evra za A290 i 500 evra za A390.

6 11.06.2010

POLITIKA

FILE BARA POINAKVA RAMKA ZA RE[AVAWE NA BILATERALNITE SPOROVI rocesot na vlez na dr`avite od Zapaden Balkan vo ~lenstvoto na Evropskata unija ne smee da bide zalo`nik na bilateralnite sporovi vo regionot, izjavi v~era vo Brisel evrokomesarot za

P

pro{iruvawe, [tefan File.

"Potrebno e da se najde poinakva ramka za re{avawe na bilateralnite otvoreni pra{awa na Zapaden Balkan" re~e File za vreme na konferencijata Trkalezna masa za pro{iruvaweto i politikata kon sosedite na EU, prenesuvaat agenciite.

Poradi toa, File bara brzinata na priemot na zemjite od regionot vo ~lenstvoto vo Evropskata unija da zavisi od

nu`nite reformi koi sekoja od niv poedine~no gi sproveduva, dodavaj}i deka vo EU ne postoi "zamor ili ramnodu{nost kon procesot na pro{iruvawe na EU".

Evrokomesarot za pro{iruvawe posebno naglasi deka nikako ne bi bilo dobro re{avaweto na otvorenite pra{awa me|u zemjite od Zapaden Balkan da se povrzuva so procesot, {to vodi kon nivnoto ~lenstvo vo Evropskata unija.

KELAM O^EKUVA POZITIVEN ISHOD ZA MAKEDONIJA akedonija i makedonskata Vlada uspeaja da gi ubedat mnozinstvoto pratenici od Evropskiot parlament deka postignaa ogromni rezultati, deka mo`e da im se veruva i deka }e bidat dobredojdeni vo evropskata familija. Zatoa se nadevam deka Makedonija }e dobie datum za po~nuvawe na pregovorite, izjavi od Brisel evropratenikot Tunne Kelam od Estonija.

"O~ekuvam pozitiven ishod

M

na 17 juni, bidej}i ve}e bea odlo`eni po~nuvawata na pregovorite vo dekemvri, a toa voop{to ne be{e vina na Makedonija. Smetam deka Makedonija napravi i s$ u{te pravi ogromen progres i reformi vo te{ki uslovi, i mnogu dobro se spravuva so celata situacija.

Odlo`uvaweto na ovoj proces poradi osoben interes za imeto na Republika Makedonija }e bide moralno ekstremno {tetno. Sledam i gledam deka

makedonskoto naselenie e dobro motivirano so cel da se napravi napor koj voop{to ne e lesen i tokmu poradi toa treba da se ohrabrat, a ne da se razo~araat", re~e Kelam.

Vo odnos na s$ poprisutnite navodi deka Brisel e razo~aran od progresot na Makedonija i deka poradi toa Makedonija nema da se najde na dnevniot red na EU, Kelam tvrdi deka toa e nevistina.

OPOZICISKIOT FRONT NAJAVUVA OFANZIVA

CRVENKOVSKI: NÈ O^EKUVA POLITI^KA KRIZA AKO NE SE ODBLOKIRAAT INTEGRACIITE Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, pora~a deka vo periodot {to sleduva negovata partija }e gi koristi site legitimni metodi za iska`uvawe na nezadovolstvoto od vladeeweto na Gruevski (mitinzi, protesti, promotivni materijali). So novite pomali partii koi mu se priklu~ija na negoviot “Front” veli deka }e stavele kraj na destruktivnata politika na VMRO–DPMNE koja ja vodi dr`avata vo opasna nasoka KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

a v~era{niot razvoj na nastanite vo Viena i izjavata na avstriskiot minister za nadvore{ni raboti, Mihail [pindeleger, deka Makedonija nema da dobie datum za pregovori - reagira{e liderot na makedonskata opozicija Branko Crvenkovski. Toj pora~uva deka, za `al, izjavata e o~ekuvana i deka Makedonija odamna gi prokockala {ansite za dobivawe na datum.

“Na Makedonija & prestoi seriozna opasnost od dolgotrajna izolacija ako ne se iskoristi narednata {ansa

N

za Makedonija na Samiot na NATO vo Lisabon vo noemvri. Jasno be{e deka vo Brisel nema da dobieme zeleno svetlo, sega o~ekuvam EU da poka`e razo~aranost i pasivizacija na smetka na zgolemenata anga`iranost na Va{ington koja nema da bide zasekoga{, tuku samo do noemvri. Ako i toa ne go iskoristime, mo`na e edna dolgotrajna izolacija”, izjavi Crvenkovski.

Predviduvawata na Crvenkovski se deka vo toj slu~aj Makedonija }e se soo~i so te{ka politi~ka kriza od koja edinstveno re{enie za izlez }e bidat predvremeni izbori i definitiven pad na poltikata na Gruevski.

"Dali tie }e bidat vo noemvri, dekemvri ili vo januari

ili fevruari, toa e pomalku va`no. Bitno e deka nie }e imame politi~ka situacija, da ne ja nare~am politi~ka kriza, koja {to edinstveno mo`e da bide nadminata so predvremeni parlamentarni izbori”, veli Crvenkovski.

Od druga strana, Crvenkovski smeta deka pred samitot na NATO, vo nikoj slu~aj ne smee da se pomisluva na izbori zatoa {to na toj na~in, vo ekot na zalo`bite na SAD za re{enie na imeto, {to toj gi o~ekuva, samo bi poka`ale nezainteresiranost za integraciite “Bi bilo krajno neodgovorno, bilo od strana na vlasta, bilo od strana na opozicijata, na takvata podgotvenost na Va{ington i Brisel nie da odgovorime so nezainteresiranost

i inicijativa za predvremeni izbori. Toa bi zna~elo deka nie ispra}ame poraka deka voop{to ne ni e bitno nitu

integriraweto vo NATO, nitu integriraweto vo Evropskata unija i toa bi bilo lo{o za zemjata”, re~e Crvenkovski.

OPOZICISKIOT FRONT SE ZASILI SO ^ETIRI NOVI PARTII

Na opoziciskiot front predvoden od liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, v~era mu se priklu~ija u{te ~etiri novi politi~ki partii – Partijata za dvi`ewe na Turcite, Srpskata narodna stranka, Demokratskiot sojuz na Srbite i Srpskata zaednica vo Makedonija “Sv. Sava”.

Vo imeto na site zboruva{e liderot na Partijata za dvi`ewe na Turcite, Adnan ]ahil, inaku porane{en koalicionen partner na VMRO-DPMNE vo Vladata od prethodniot mandat na Gruevski i minister bez resor od 2006-ta do 2008-ma godina, koj izjavi deka donele odluka za prilku~uvawe kon Frontot zatoa {to ne mo`ele da ja premol~at pogre{nata politika na Gruevski {to ja vodela zemjata vo mnogu opasna nasoka.

Od VMRO–DPMNE reagiraa so ironi~en komentar deka se gordi {to Makedonija ima opozicija sostavena od lu|e kako Adnan ]ahil i Dragi{a Mileti}, i deka o~ekuvaat kako sledni na opoziciskiot front da se priklu~at i Bajru{ Sejdiu i Isnifaris Xemaili.

DR@AVNATA ANTIKORUPCISKA KOMISIJA PRESE^E

SE BARA RAZRE[UVAWE NA CVETANOV, A MIZO KURTULI

Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata pobara razre{uvawe na Vane Cvetanov poradi nenamensko tro{ewe pari od buxetot, a od direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, da se otka`e od edna od javnite funkcii GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

r`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (DKSK) kone~no prese~e i pobara razre{uvawe na direktorot na Upravata za spre~uvawe na pereweto pari, Vane Cvetanov, poradi nenamensko i neregularno tro{ewe pari od buxetot.

Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, kurtuli zatoa {to Antikorupciskata komisija ne najde problem vo negovata institucija. Zatoa, pak, nova cel na antikorupcionerite e Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava, kaj kogo e utvrden konflikt na interesi.

Razre{uvawe na Cvetanov se bara zatoa {to anga`iral 29 lica sprotivno na Za-

D

konot za dr`avni slu`benici, za koi potro{il 6.326.000 denari. Istovremeno se tovari i za nepostapuvawe po Zakonot za javni nabavki bidej}i izvr{il nenamensko i nezakonsko koristewe na sredstvata vo finansiskite transakcii koi pretstavuvaat dr`avni rashodi.

"Vo 2008 godina, za novi vrabotuvawa, Upravata za spre~uvawe na pereweto pari, postapuvaj}i sprotivno na Zakonot za dr`avnite slu`benici, ne podnela barawe do Ministerstvoto za finansii za dobivawe soglasnost za nivno vrabotuvawe na neopredeleno vreme, tuku toa go storila preku agencija za privremeni vrabotuvawa"izjavi pretsedatelot na DKSK, Ilmi Selami.

Spored nego, Upravata za ovie privremeno anga`irani lica isplatila drasti~-no

pogolema suma vo sporedba so rashodite napra-veni za isplata na plati na redovno vrabotenite.

Za ovie obvinuvawa, Cvetanov nema komentar, objasnuvaj}i deka do nego s$ u{te ne e stignata informacijata so detalnite podatoci vrz osnova na koi se bara negovo razre{uvawe, no najavi deka oficijalno }e reagira vo ponedelnik.

DKSK za navodite za zloupotreba na slu`bena dol`nost i nenamensko tro{ewe dr`avni pari od Agencijata za stranski investicii, utvrdi deka ne postoi zloupotreba na funkcija. Ekonomskite promotori gi koristele sredstvata “maksimalno namenski, racionalno i ekonomi~no”.

Propustite i neutvrdenite pravila na rabota gi povrzuvaat so sistemski slabosti vo dr`avata.

KARGOV DA SE OTKA@E OD EDNA FUNKCIJA! Antikorupcionerite obvinija i deka prviot ~ovek na Carinskata uprava izvr{uva dve funkcii istovremeno, {to e sudir na interesi.

"Van~o Kargov istovremeno izvr{uva funkcija direktor na Carinskata uprava i pretsedatel na vladina Komisija za davawe preporaki za promena na cena na lekovite", izjavi Selami. Antikorupciskata komisija pobarala od Kargov vo rok od 15 dena da se otka`e od ednata funkcija. Kargov najavi deka bez problem }e se otka`e od funkcijata pretsedatel na Komisijata, objasnuvaj}i deka takvata pozicija ne mu dava nikakva odlu~uva~ka uloga i deka bil nazna~en direktno od Vladata bez prethodno da bide informiran.

“Dr`avnata komisija zaklu~i da go zavr{i postapuvaweto

po ovoj predmet so toa {to ne najde elementi za nejzino

nadle`no postapuvawe", izjavi Selami.

FOKUS

11.06.2010

7

Ivo Ivanovski najavi deka vo septemvri 2010 godina Makedonija }e bide lider vo svetot spored brojot na kompjuteri vo u~ili{tata.

Toj najavi deka vo takviot soodnos kompjuter nasprema dete zemjava }e ja nadmine [vedska, koja vo momentov e lider vo sproveduvaweto na e–obrazovanieto i ima najgolem broj kompjuteri nameneti za u~enici.

DURI I DA JA PRESTIGNEME [VEDSKA PO BROJOT NA KOMPJUTERI VO U^ILI[TATA

MAKEDONIJA MO@E SAMO DA SONUVA ZA [VEDSKOTO E– OBRAZOVANIE [vedska va`i za edna od zemjite kade {to kompjuterite imaat zameneto golem del od ~ovekovite obvrski, a imaat i re{eno, isto taka, golem broj problemi. Za vakvite tehnologii da profunkcioniraat vo Makedonija }e bide potrebno da pominat mnogu godini. Ottuka, sporedbata na Makedonija so [vedska, pa makar i spored brojot na kompjuteri po u~enik, e sme{na GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

a konferencijata za IKT vo obrazovanieto, koja na po~etokot na nedelava se odr`uva{e vo Ohrid, ministerot za informati~ko op{testvo Ivo Ivanovski, najavi deka vo septemvri 2010 godina Makedonija }e bide lider vo svetot spored brojot na kompjuteri vo u~ili{tata. Toj najavi deka vo takviot soodnos kompjuter sprema dete zemjava }e ja nadmine [vedska, koja {to vo momentov e lider vo sproveduvaweto na e – obrazovanieto i ima najgolem broj na kompjuteri nameneti za decata.

Sepak, za razlika od Makedonija, ovaa zemja tehnolo{kiot razvoj i sproveduvaweto na e-obrazovanieto vo zemjata go grade{e dolgi godini i za razlika od makedonskite u~ili{ta, tie ne do`iveaja tehnolo{ki {ok od tabla i kreda direktno da se prefrlat na LCD-monitori.

Spored prvite lu|e na Intel koi prisustvuvaa na konferencijata, klu~ot za razvoj i unapreduvawe na e-obrazovanieto le`i vo samite profesori, odnosno vo nivnata volja kompjuterite aktivno da gi vklu~at vo obrazovniot sistem. Na pra{aweto dali vakov proekt e podobro da se sproveduva etapno i od godina vo godina da se zgolemuva brojot na kompjuterite vo u~ili{tata ili, pak, treba kako {to napravi Makedonija, odedna{ da se kompjuteriziraat site u~ili{ta, vtoriot ~ovek na Intel, Xon Dejvis, na sredbata so novinarite odgovori deka ima pove}e modeli na koj {to mo`e da se sprovede eden vakov proekt.

“Prvata mo`nost e prvo da se sprovedat obuki za nastavniot kadar i otkako kadarot }e bide podgotven da se otpo~ne do obukata, a drugata mo`nost e kako {to

N

29% 8%

od [ve|anite vo 2009 godina preku kompjuter dnevno vr{ele 5–6 kompjuterski aktivnosti

od makedonskite gra|ani vo 2009 godina preku kompjuter dnevno vr{ele 5–6 kompjuterski aktivnosti

napravi Makedonija, da se obezbedat kompjuteri za site u~enici i profesori, a potoa da se sprovedat obukite za profesorite”, re~e Dejvis.

Spored nego, vtoriot model koj go iskoristi Makedonija imal prednost vo odnos na odbegnuvawe na opasnosta od toa profesorite po sproveduvaweto na obukite da go zaboravat toa {to go nau~ile i ja imale mo`nosta vedna{ po obukata steknatoto znaewe da go sprovedat vo praktika i istoto da go primenat.

“Koristeweto na kompjuterite vo procesot na obrazovanie e dolg proces i istoto ne mo`e da se slu~i preku no}. Sepak, toa {to kompjuterite se vo u~ilnicite e dovolen motiv za profesorite da po~nat da gi koristat alatkite koi im se na raspolagawe”, veli Dejvis.

PROFESORITE SE U[TE NE GI KORISTAT KOMJUTERITE VO NASTAVATA Del od profesorite pri posetata na osnovnoto u~ili{te "Sv. Kliment Ohridski" vo Ohrid rekoa deka kompjuterite ne gi koristat tolku ~esto, bidej}i ne se ~uvstvuvaat podgotveni za takov vid na nastava, a edna od u~itelkite se po`ali deka bateriite na malite prenosni kompjuteri traat samo eden ~as i vo tekot na eden den kompjuterite gi koristat samo za eden u~eni~ki ~as. Profesorite, pak, od srednite u~ili{ta, iako go pozdravuvaat proektot velat deka i po pove}e od edna godina otkako proektot se implementira{e, tie s$ u{te nemaat softverski programi koi {to mo`at da gi koristat vo nastavata.

“Idejata za kompjuterite e odli~na, me|utoa potrebni ni se pove}e programi koi

{to prakti~no bi mo`ele da gi koristime vo nastavata.

Vo momentov go koristime samo ofis-paketot na ~asot po makedonski jazik. Pokraj toa, te{ko e i da se kontroliraat u~enicite {to rabotat na kompjuterite, bidej}i za taa cel pos-

tigne [vedska po brojot na komjuteri po u~enik, sepak, makedonskiot obrazoven sistem e daleku od {vedskiot obrazoven sistem. [vedska za razlika od Makedonija e–prikaznata ja grade{e so decenii nanazad i za da mo`eme da se sporeduvame so ovaa zemja }e bide potrebno da pominat mnogu godini.

“Imav mo`nost dve godini da bidam del od {vedskiot obrazoven sistem kade {to slu{av magisterski studii.

Tamu s$ funkcionira{e preku kompjuteri, od komunikacija so profesorite do fondot

Idejata za kompjuterite e odli~na, me|utoa potrebni ni se pove}e programi koi {to prakti~no bi mo`ele da gi koristime vo nastavata.

Vo momentov go koristime samo ofis -paketot na ~asot po makedonski jazik.

Pokraj toa, te{ko e i da se kontroliraat u~enicite {to rabotat na kompjuterite bidej}i za taa cel postojano treba da kru`ime niz u~ilnicata – profesorka od [tip tojano treba da kru`ime niz u~ilnicata”, veli edna profesorka od gimnazijata vo [tip. Nejzina kole{ka od srednoto u~ili{te vo Kavadarci na {ega komentira deka od monitorite na klupite ne mo`e dobro da gi gleda u~enicite i poradi toa mnogu pote{ko & odi procesot na nivnoto zapoznavawe.

Ministerot Ivanovski na konferencijata re~e deka proektot se sprovel odedna{, bidej}i samo na toj na~in mo`elo da se nadomesti neinvestiraweto na prethodnite vladi vo IKT-obrazovanieto.

Spored nego, vistinskata beneficija od ovoj proekt }e se sogleda duri po pet ili {est godini koga od u~ili{tata }e izleze prvata generacija koja celiot obrazoven proces gi koristela komjuterite.

A KAKO E VO [VEDSKA? Duri i Makedonija ja pres-

na literatura koja {to ni be{e dostapna na Internet.

Navistina ima{e kompjuteri na sekoja masa, no za razlika od tuka, istite masovno se koristea, a profesorite znaeja {to da pravat so niv.

Koga se vrativ vo Makedonija, pri nostrifikacijata na diplomata najgolem problem mi pretstavuva{e faktot {to nemam indeks, koj be{e elektronski i zaglaviv vo birokratskite lavirinti niz Ministerstvoto za obrazovanie”, veli porane{na studentka od Makedonija. Taa vo momentov slu{a drugi magisterski studii na eden od fakultetite vo zemjava i kako i drugite studenti vo zemjava se soo~uva so istite problem - lo{a komunikacija so profesorite i zastaren na~in na studirawe. Taa veli deka za razlika od tuka vo [vedska nemalo slu`ba Studentski

pra{awa, i site obvrski i problemi pri studiraweto gi re{avale preku mejl, a profesorite postojano bile dostapni. [vedska va`i za edna od zemjite kade {to kompjuterite imaat zameneto golem del od ~ovekovite obvrski, a imaat i re{eno isto taka golem broj problemi. Za vakvite tehnologii da profunkcioniraat vo Makedonija }e bide potrebno da pominat mnogu godini. Ottuka, spored IKTekspertite sporedbata na Makedonija so [vedska, pa makar i spored brojot na kompjuteri, e sme{na.

“Brojot na kompjuteri po u~enik kako reper za razvienost na IKT-obrazovanieto vo edna zemja ne dava realna slika. [to ako vo zemjava ima sto iljadi kompjuteri niz u~ili{tata, koga istite s$ u{te mnogu slabo se koristat.

Ova e dobar start, no za zemjava da mo`e da se nare~e lider vo e–obrazovanieto, pa makar i vo regionov }e treba da pomineme niz eden dolg proces, koj samo ako se sproveduva so vistinska posvetenost i vnimatelnost istiot }e vrodi so plod.

Obezbedeniot hardver e samo po~etok kon toa {to se narekuva e–obrazovanie”, velat IKT-ekspertite.

MENTALEN KOD Za razlika od zemjava, lu|eto vo [vedska tehnolo{kiot i mentalniot razvoj go `iveat ve}e decenii. Za ovaa zemja brojkata od eden kompjuter po u~enik e realna i uspeh, bidej}i e-obrazovanieto ovaa zemja go sproveduva ve}e dolgi godini. Mentalniot napredok na ovie gra|ani e tolku visok {to re~isi e nevozmo`no da se slu~i kra`ba ili demolirawe na kompjuterite. Zatoa, spored ekspertite, ovaa zemja mnogu polesno mo`e da se odlu~i da sproveduva vakov proekt bidej}i procenkata za rizik od negovo propopa|awe e mnogu niska. Za toa najdobro zboruva statistikata.

Spored podatocite na Eurostat, samo 8% od makedonskite

gra|ani vo 2009 godina preku kompjuter dnevno vr{ele 5 – 6 kompjuterski aktivnosti.

Vakviot procent vo [vedska iznesuva 29%. Isto taka, samo 14% od gra|anite na Makedonija dnevno kompjuterite gi koristat za da zavr{at 3 – 4 obvrski. Za razlika od [vedska, kade {to ovoj procent iznesuva 30%. Najgolem procent, odnosno 22% od Makedoncite, odnosno 22% na kompjuter izvr{uvaat samo edna obvrska dnevno i vo toj pogled sme ednakvi so [vedska kade {to 23% od gra|anite na kompjuter dnevno zavr{uvaat po samo edna do dve obvrski. No, sepak, vo zemjava vo najgolem broj “obvrskite” koi se zavr{uvaat na kompjuter, glavno se svedeni na pi{uvawe tabeli vo Eksel, tekstovi vo Vord i pe~atewe na fakturi. Za razlika od razvieniot svet, kade {to preku Internet se registriraat firmi, se pla}aat smetki, se pi{uva doma{na zada~a.

Spored Indeksot za podgotvenost za vmre`uvawe na Globalniot IT-izve{taj, koj go izrabotuva Svetskiot ekonomski forum, Makedonija e rangirana na 73 mesto, vo dru{tvo so [ri Lanka, Dominikanska Republika, Senegal i Bugarija. Slovenija, Hrvatska i Crna Gora se mnogu podobro pozicionirani od nas i se na sredinata na rang-listata od ~etiriesettoto do pedesettoto mesto.

Vakvite brojki zboruvaat deka zemjava vo IKT-razvojot, iako izminative tri godini bele`i zna~itelen rast, s$ u{te go nema dostignato posakuvanoto nivo. Ekspertite se ednoglasni deka zaedno so kompjuterizacijata na u~ili{tata, za da se postigne vistinskiot efekt, potrebno e da se sproveduvaat i aktivni kampawi za edukacija na gra|anite so cel da se zapoznaat i dobli`at do e – servisite, a isto taka dobra ideja e i da se subvencioniraat IKT-idei koi {to mo`at da priodnesat za podobar razvoj.

8 11.06.2010

OP[TESTVO

OD FONDOT ZA ZDRAVSTVO 40 MILIONI DENARI ZA KARDIOLOGIJA - SISTINA o rebalansot na buxetot, Fondot za zdravstvo }e dobie dopolnitelni 40 milioni denari koi }e & gi dade na privatnata klinika Sistina za izvr{uvawe 200 kardiovaskularni hirur{ki intervencii do po~etokot na april narednata godina.

“Vo momentov, buxetot za kardiolo{ki intervencii e 440 milioni denari, no so rebalansot na buxetot e dogovoreno da dobieme u{te 30-40 milioni denari.

S

[TIPSKITE FIRMI DOL@AT ZA DANOK NA IMOT

kolu 70% od {tipskite firmi go nemaat plateno danokot na imot {to go napla}a lokalnata vlast.

Traj~e Ristov od Oddelenieto za danoci pri op{tina [tip v~era izjavi deka o~ekuva vo tekot na godinata firmite da go platat dano~niot dolg.

“Vo tek e procenkata na imotot na firmite, koja trebalo da se napravi u{te lani.

Soglasno zakonite, firmite na op{tinata & dol`at za danok na imot od 2008 godina. Kaj onie kade {to e izvr{ena procenka za naplata na dolgot, ve}e se blokirani smetkite na odredeni firmi”, re~e Ristov.

Toj dodade deka do krajot na godinata se o~ekuva vo op{tinskiot buxet da se sleat pove}e od 30 milioni denari po osnova danok na imot.

O

"ZELENITE” BARAAT DA PRODOL@I SUDSKIOT SPOR SO TOPILNICATA retstavnici na Zelenata koalicija v~era uplatija 78.750 denari od potrebnite 90.000 denari vo Narodnata banka za da prodol`i sudskiot spor za doka`uvawe na zagadenosta na po~vata so te{ki metali od vele{kata topilnica.

Ostatokot od potrebnata suma vo narednite denovi veti deka }e gi uplati op{tina Veles. Vo sudskiot spor, Zelenata koalicija bara da se doka`e zagadenosta na vele{kata po~va so te{ki metali, kako olovo i cink.

Uplatenite pari bea sobrani od donacii od gra|anite na Veles vo sabotnata eko-humanitarna akcija "Jas za mene, Veles za site nas”. Slednoto sudsko ro~i{te e zaka`ano vo septemvri.

P

TRGOVIJATA VO ZEMJODELSTVOTO DOPOLNITELNO ]E SE LIBERALIZIRA

atamo{na liberalizacija na trgovijata so zemjodelski proizvodi pobaraa zamenicite-ministri za ekonomija na CEFTA-zemjite na v~era{niot sostanok vo Belgrad. Na sostanokot prisustvuva{e zamenikministerot za ekonomija Metodij Haxi-Vaskov. Makedonija postigna celosna liberalizacija so Albanija i so Moldavija, osven kvota od 100 toni za vino na recipro~na osnova. Pregovorite so Hrvatska se vo finalna faza i se o~ekuva primenata na ovaa liberalizacija da po~ne od 1 januari 2011 godina, odnosno so verifikuvawe od strana na ministrite za ekonomija vo ramki na Me{aniot komitet na CEFTA, vo oktomvri 2010 godina. So Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Kosovo, liberalizacijata vo industriskiot i zemjodelskiot sektor e celosna. Trgovskata razmena na Makedonija.

N

Spored dogovorot, parite ne mora vedna{ da se prefrlat bidej}i rokot za isplata na uslugite koi gi dava bolnicata e 120 dena”, izjavi direktorkata na Fondot za zdravstvo, Maja Parnarxieva-Zmejkova.

Taa dodade deka iako kardiologija "Filip Vtori" ima dogovor so Fondot za operacii po poskapa cena do 2016 godina, sorabotkata bila solidna.

“Razlikata vo cenite po

usluga se dvi`i od 100 do 2.200 evra. Ako dosega za bajpas se pla}a{e po 8.000 evra, sega so ovoj metod }e se pla}a 7.400-7.500 evra”, istakna Parnaxieva.

Gra|anite za kardiohirur{ka intervencija i vo dvete kliniki }e pla}aat participacija najmnogu do 6.000 denari, a prethodnite ispituvawa na nivnata zdravstvena sostojba ne vleguvaat vo ovoj paket i }e mo`e da gi pravat vo koja bilo

K

O

M

E

R

bolnica. Fondot pokriva tro{oci samo za operacija i intenzivna nega.

Na pra{aweto spored koi kriteriumi narednata godina }e se odreduva koja od dvete kliniki }e dobie pove}e pari za kardiohirur{ki operacii, od Fondot gi poso~ija - buxetot na Fondot za zdravstvo, potrebite na pacientite i kapacitetot na bolnicite.

“Se nadevame deka dogodina }e se razgovara za

C

I

J

A

L

E

N

pogolem buxet i }e nemame nikakvi problemi”, veli Parnaxieva-Zmejkova.

Od Sistina velat deka na klinikata }e se vr{at i operacii na deca, no po {est meseci koga }e po~ne da raboti noviot oddel za detska kardiohirurgija.

Zasega Fondot ne planira da kupuva novi uslugi od Sistina, no vo idnina }e napravat analiza dali ima potreba od potpi{uvawe nov dogovor.

(A.S.)

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

10 11.06.2010

OP[TESTVO

ZAKONOT ZA ENERGETIKA NASKORO VO VLADA

FIRMITE BARAAT POOBU^ENI KADRI

lastite uveruvaat deka Zakonot za energetika, ostro kritikuvan od Evropskata energetska zaednica, nema da docni.

Do krajot na mesecov nacrt-verzijata na Zakonot }e se razgleduva od strana na ministerite. Na Socijalniot forum na Sekretarijatot na energetskata zaednica, koj od v~era pa s$ do utre se odr`uva vo Skopje, direktorot na zaednicata, Slav~o Nejkov, istakna deka imaat samo edna zabele{ka na Zakonot.

“Imame samo edno otvoreno pra{awe koe se odnesuva na kra-

irmite vo zemjava baraat vo obrazovniot sistem da ima pogolema praktika za u~enicite i studentite so cel tie da dobivaat pokvaliteten i postru~en kadar. Spored biznis-zaednicata, sekoj teoriski predmet zadol`itelno treba da ima i prakti~en del, da se posveti vnimanie na komunikaciskite ve{tini, upravuvaweto so vreme, na odnosot kon konkurentite, pregovora~kite sposobnosti, posebno vo trgovijata kade {to treba da se umee da se plasira proizvodot.

Ovie preporaki od biznis-sektorot v~era mu bea preneseni na min-

V

jnite rokovi za liberalizacijata na pazarot na elektri~na energija.

Misijata denovive }e ostvari sredba so pretstavnici i na MEPSO i na Regulatornata komisija za energetika za doprecizirawe na site detali okolu Zakonot za energetika.”, veli Nejkov.

Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, istakna deka celta na Vladata e da napravi kvaliteten zakon, pritoa ne odgovaraj}i dali toa zna~i deka ELEM, soglasno preporakite na Brisel, nema pove}e da mo`e da uvezuva struja vo zemjava.

F

isterot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, koj se sretna so pretstavnici na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija.

Celta e mladite da steknat znaewa i kompetencii {to }e im ovozmo`at po zavr{uvaweto na obrazovanieto vedna{ da se vklu~at vo kompaniite t.e. bez dopolnitelni treninzi i obuki da se adaptiraat na pazarot na trudot.

“Na{a cel e da kreirame programi spored potrebite na pazarot za dobro i brzo prilagoduvawe od u~ili{te na rabota”, re~e Todorov na sredbata. Spored nego, nepri-

fatlivo e po zavr{en fakultet da sleduva obuka.

U~esnicite na sredbata gi poso~ija kako dobar primer modelite vo EU i SAD, kade {to uspe{ni kompanii se vklu~eni vo edukacijata i transformacijata na obrazovanieto od faktografija kon fokusirano obrazovanie. Vo Makedonija, za potrebite na biznis-sektorot i za polesen pristap na mladite do pazarot na trudot vo nastavata ve}e se vovedeni predmetite @ivotni ve{tini za osnovcite i Pretpriemni{tvo za sredno{kolcite.

Makedonija e vo celosna sprotivnost od evropskite trendovi kade {to cenite na energensite pa|aat. Makedonija e pred novo mo`no poskapuvawe i na cenata na strujata i na parnoto

DANOKOT NA LO[ATA ENERGETSKA POLITIKA

CENITE NA STRUJATA VO EVROPA PA\AAT, VO MAKEDONIJA RASTAT KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk poposka@kapital com mk

kolu 60.000 socijalni semejstva mo`noto poskapuvawe i na strujata i na parnoto od avgust }e go do~ekaat bez vetenite socijalni paketi od strana na Vladata.

Ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, najavi deka socijalno zagrozenite semejstva energetskite vau~eri }e gi dobijat najverojatno od septemvri. Vladata predvidela site korisnici na socijalna pomo{ vo zemjava da dobivaat pari~en nadomest od 600 denari mese~no za ve}e

O

platenata smetka za struja, parno ili ogrevno drvo. Na godi{no nivo, za isplata na ovie socijalni vau~eri Vladata }e potro{i okolu 700.000 evra.

“Ne sme finansiski vo mo`nost za celosno da gi subvencionirame semejstvata koi se korisnici na socijalna pari~na pomo{ i na postojana pari~na pomo{.

Zasega od buxetot se predvideni po 600 denari za sekoe semejstvo koe so platena smetka za koj bilo energens na krajot od mesecot }e se obrati kaj socijalnite centri i }e dobie nadomest od 600 denari”, veli ministerot Bajrami.

Dodeka da stignat socijalnite

vau~eri vo domovite na socijalno zagrozenite semejstva, i doma}instvata i kompaniite se vo o~ekuvawe na odlukata na Regulatornata komisija za energetika, dali i kako }e ja korigiraat sega{nata cena na elektri~nata i toplinskata energija.

MAKEDONIJA PLA]A "IZGOR" SKAPA ENERGIJA Poslednite podatoci od Evrostat poka`uvaat deka Makedonija odi “kontra” Evropa - dodeka cenite na elektri~nata energija i na gasot vo 27 evropski zemji dramati~no pa|ale minatata godina, kaj nas “vivnaa” nagore.

Zavodot za statistika na

Evropskata unija poka`uva deka vo vtorata polovina od 2009 godina cenata na strujata za doma}instvata vo 27 evropski zemji padnala vo prosek za 1,5%, dodeka, pak, cenite na gasot padnale za duri 16% sporedeno so vtoroto polugodie od 2008 godina. Eurostat poka`uva deka najniska cena na elektri~na energija pla}aat doma}instvata vo Finska, Francija i Grcija. Vo periodot od edna godina, najgolemo namaluvawe na cenata na strujata imalo za doma}instvata vo Kipar, za duri 20%, Italija (-10%), Irska (-9%) i Danska (-8%), dodeka, pak, najgolem porast na cenata evropskata statistika evidentirala kaj Polska za 18%, vo Luksemburg 17% i vo Slovenija za 16%.

Izrazeno vo evra, vo vtorata polovina na 2009 godina najniska cena na struja pla}

ale doma}instvata vo Bugarija (8,2 evrocenti na 100 kilovat-~asovi), Estonija (9,2 evrocenti) i Litvanija (9,3 evrocenti za 100 kilovat~asovi).

Najvisoka cena na strujata, pak, se pla}ala vo Danska (25,5 evrocenti za kilovat-~as), Germanija (22,9 evrocenti) i Italija (20 evrocenti). Prose~nata cena na strujata vo periodot koga analizira Evrostat se dvi`ela od 16,5 evrocenti za 100 kilovat-~asovi.

Iako cenite na energensite vo zemjite na Evropskata unija lani zna~itelno se namalile, Makedonija ne gi sledi vakvite trendovi. Kaj nas od godina vo godina cenata i na strujata i na parnoto greewe raste. Regulatornata komisija za energetika koja na sekoi {est meseci ja korigira cenata i na strujata i na parnoto,

naskoro treba da izleze so presmetka koja cena na strujata i parnoto }e va`i za gra|anite od 1 avgust.

Podatocite poka`uvaat deka od januari godinava strujata poskape za re~isi 10%, lani za 13,6% a vo 2008 godina za 14%. Cenata na parnoto greewe pak, vo prvite {est meseci od ovaa godina doma`instavata i firmite pla}aat razli~na, od 1,5% za gra|anite do 20% za firmite.

Lani, pak, parnoto poskape za 8% od 17%.

Vo 2008 godina, Regulatornata komisija za energetika gi {okira{e gra|anite koga ja poskape toplinskata energija za frapantni 60%. Ako vakvite cenovni {okovi se analiziraat od aspekt na prose~nata makedonska plata od okolu 330 evra i niskiot standard na gra|anite, }e se zaklu~i deka Makedonija pla}a najskapi energensi vo regionot.

Gra|anite so godini alarmiraat deka so sega{nite primawa i standard, ne gledaat pove}e na~in kako }e gi pla} aat smetkite za osnovnite tro{oci. Zasega nikoj ne otkriva dali dobarata vest za socijalno zagrozenite semejstav e signal deka dogodina ne o~ekuva nov posilen bran na poskapuvawa na strujata i parnoto.

Vpro~em, ~estopati voveduvaweto na socijalnite paketi be{e povrzuvano so potrebata i od pazarno prilagoduvawe na cenata na elektri~nata energija.

11

KAPITAL PETOK 11 JUNI 2010

STAND BY

NEDELNA EKONOMSKO-POLITI^KA ANALIZA

SKAKULCI!

Ovie, i onie dogodina {to }e gi slavime, se “dvaeset godini izedeni od skakulci”! Patem, da ja najavam svojata prva kniga koja, se nadevam - vo dobro zdravje, sre}a, li~ni uspesi i uspesi za dr`avata, vo ovie te{ki momenti, }e ja zavr{am vo 2011 godina! Ja narekov “Godini izedeni od skakulci”!? I ja posvetiv, ne na dvaesette godini na VMRO-DPMNE, tuku na 20-te godini nezavisna Makedonija! Dr`ava koja po~na da se raspa|a u{te pred da se sozdade ...

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

o minatite desetina d ena bev vo Pariz – {to privatno, {to slu`beno, i sakam deneska da spodelam so Vas, po~ituvani, edno iskustvo koe za mene e edna besprekorna prikazna za elementarnoto ~uvstvo - koj si?

Kako te gledaat dodeka gi minuva{ mostovite na Sena – od Luvr, do Notr Dam, od Konkord do Domot na invalidite i grobot na Napoleon Bonaparta, od Operata do Sakr Ker i Mon Martr ... Ubavo, ubavo ... Da te miluva veterot pokraj Sena, da vdi{u va{ od lavandata, japonskite jabolka i lipite pokraj Luvr ... i da se ~uvstvuva{ eden od site niv! Kultniot prostor na Evro pa, kade itame so site sili i frustracii – i siroti nie ne znaeme koga }e stigneme!

A, koj bev jas tamu ...? Zra~ev li po makedonski, koga nikoj ne me pra{a {to sum? Imav li potreba nekomu da mu objasnuvam koj sum jas! Nemav potreba...

UBAVINI! Vo poznatiot hotel Ric vlegovme so soprugata za da se napieme kafence vo poznatoto “lobi” kade {to - dvaesetina minuti pred da zaginat vo soobra}ajkata, sedele i piele ~aj princezata Dajana i Dodi al Fajat! Na vratata n$ upatija vo lobito vo koe nema{e nikoj (docna popladne, vreme za odmor), rasko{no namesten hotelot (eden od najskapite vo svetot)!

Edna gospo|a vrabotena n$ pra{a zo{to bi sakale tokmu vo toj del na lobito da pieme kafe, jas & odgovaram deka znam deka tamu sedele Dajana i Fajat, i zatoa - a taa me pra{uva: "A od kade ste gospodine?"! Jas malku frustrirano & odgovaram – "A, zarem treba da sum od Egipet za da sednam tokmu vo toj agol!". Taa mi veli, "Ne, ne samo pra{av ... gospodine, izvinete!". "Nema problem" & odgovoriv – "patem, od Rusija sum" & rekov ! "A,aaa od Rusija, dobro, dobro ..." veli taa! Inaku, razbrav

V

deka Rusite odamna se na cena vo Francija, no vo Pariz vo posledno vreme samo za bogati Rusi se zboruva!

I taka, vo stilot na “akciite” na Xems Bond, so soprugata vlegovme vo famozniot agol od tri separea od koe na ednoto sedela poznatata dvojka! Mi prio|a eden zgoden ~ovek so svoi pove}e od 60 godini, visok, oble~en vo smoking, i mi veli "Kade sakate da sednete gospodine?"!

Mu odgovaram – "Vo separeto na poznatata dvojka" (!?), toj mi veli "Nema problem, povelete". Sednavme vidno vozbudeni! Samo nie bevme vo lobito, a ~ovekot {to n$ smesti sedna zad klavirot i po~na tivko da ni sviri francuski {ansoni!

Kelnerot n$ poslu`i “martini roso” i s$ be{e taka ubavo, rasko{no, prijatno, evropski, “po malku ligavo”, moram da priznaam, za moj vkus, ama prijatno ~uvstvo. S$ taka do eden moment koga potonati vo razgovor jas i mojata sopruga ja slu{navme “Biljana platno bele{e” svirena na klavirot od ve{tite prsti na pijanistot!!?? Gi svrtevme glavite kon nego, toj suptilno se nasmevna, ja otsviri pesnata i napravi pauza. Dojde do nas i veli – "Jas sum od Srbija! Od Tatko Milentije i majka Stanislava. No, roden sum ovde"!

Ni veli deka vedna{ znael deka

sme Makedonci!

Razvrzavme muabet i, normalno, jas po balkanski go ra{iriv i go pra{av {to e toj – Srbin li e? "Ne bre sinko, ne sum Srbin!

Evropeec sum, pa Francuzin, ako treba poseriozno da se pozicioniram! A, zo{to bi bil Srbin!? Za poslednite dvaeset godini od koga ni se raspadna dr`avata i onaa budala od diktator majka & rasplaka, site rodnini od Belgrad mi se razbegaa! Gi smestuvav po razni naselbi na Pariz, pa i vo drugi gradovi! Deneska vo mojot mobilen moram da im gi imam broevite, oti im pomagam! Na tie golemi Srbi?

Moi rodnini koi nemaa pamet vo glava i vo 1993 godina zaminuvaa po frontovite na Bosna! Kakva Srbija, bre sinko! Gubam so toa!

Gubam! Jas, koj pred 35 godini mlad zavr{iv Konzervatorium vo Pariz i sviram vo Filharmonijata na Pariz od pred dvaeset godini! Za dvaeset godini nikoj ne me pra{al {to sum? Me pra{uvaat samo za kolku vreme mo`am da ja nau~am taa i taa arija ...

Od Srbija dobiv samo s'klet! No, sepak, me raduva koga doa|aat zemjaci ovd e ... Moram da ti priznaam deka se izraduvav koga po~uvstvuvav deka si od moite kraevi za koi mnogu mi zboruvale, a samo nekolku pati sum gi posetil.

Da ti ka`am samo", mi veli, "deka

osven Goran Bregovi}, vo posledno vreme ovde nikoj ne naminal!" Ej, kako se izraduvav – jas Makedonec od Skopje, ovde! Breeej! Posedovme, se pozdravivme i si otidovme isprateni so "Biljana platn o bele{e“ – pak se svrtev kon nego, mi namigna i veli – "Dobro zvu~i srede Pariz! A?" S'KLET! Istiot den se ka~uvam vo taksi.

Taksistot me pra{uva na lo{ angliski – "Od kade doa|a{ !?" Jas mu velam "Od Makedonija! Ja znae{ li taa zemja?" A, toj mi veli – "Kako ne. ”Masedonija, ten points”!? Mi veli "Jas sum evroviziski fan, gledam Evrovizija i tvojata zemja ja znam po toa {to imate najgolemo ime koe nikoga{ ne go razbrav {to zna~i, pa zatoa najlesno mi e da ka`am Makedonija!" U{te me pra{uva dali e ok - taka da ja oslovuva dr`avata! Se iznasmeav!

Daaaa, taka, vsu{nost, treba! Tipot u{te tolku se zbuni!

Ponatamu go pra{uvam taksistot (Tuni`anec po poteklo, no gord Francuzin), "Kolku redovno slu{a{

za Makedonija i Makedoncite?" Mi veli, "Iskreno da ti ka`am prijatele, ovde vo Pariz malku se slu{a za Makedonija, a najiskreno vo nekolku navrati imaat izjaveno na vesti za Makedonci fateni vo kriminal niz francuskite gradovi!

No, vo nekoi vesnici se pi{uva{e deka se toa, vsu{nost, Albanci od Makedonija koi doa|aat od Brisel – operiraat niz Pariz, pa se vra}aat nazad vo Brisel! Gi fa}aat, a od paso{ im se gleda deka se od Makedonija, pa francuskite vlasti zaklu~uvaat deka se Makedonci!"

Zamol~av, ne sakav da razvlekuvam... klu~na tema... Ta`na tema!

Ova e makedonskiot identitet deneska vo Evropa, za kakov identitet, vsu{nost, mi zboruva{e i pijanistot od Ric! Identitet koj te "ubiva“!

SEGA SUM VO SKOPJE VE]E TRI DENA...

Makedonskata javnost vo narednite nedeli }e bide “zarobena” vo scenarijata za proslavata na rodendenot na VMRO-DPMNE i dostignuvawata na ovaa partija vo poslednite 20 godini! Mnogu analiti~ari, mladi i stari, od “ovie“ i od "onie“, od "predavnicite“ i od "patriotite“, od "vrhovistite“ i od "socijalistite“, od "bugarofilite“ i od "srbofilite“!

Mnogu Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Srbi, Romi ... – site }e gi

analiziraat dostignuvawata na VMRO-DPMNE. No, i deneska temata e - koj pat da go fatime?

Se pra{u vame, a ne sfa}ame {to “onakvoto” gi zabolelo za “pati{tata” generaciite koi deneska ne se se}avaat nitu na atentatot na Kiro Gligorov (1995), a kamoli na Tito! Si imaat tie druga agenda – evropska ... koja ne zavisi od datum za pregovori!

Od utre natamu }e gledame fudbal!

Voop{to ne n$ interesira rodendenot na VMRO-DPMNE i nivnite poraki za dostignuvawata! U{te pomalku n$ interesira }e ima li predvremeni izbori!

Ona {to }e n$ frustrira sekoga{, a taka bilo dvaeset godini nanazad (i vo vremiwata na VMRO-DPMNE) e pra{aweto koe sekoj od nas }e si go postavuva vo sebe - koga Makedonija }e zaigra na edno Svetsko prvestvo, pa taka silno i vozbudeno da go ~ekame sekoj natprevar na na{ata reprezentacija! Kako koga vo osumdesettite gi ~ekavme natprevarite na Jugoslavija so [panija, so Argentina koga Ivkovi} mu odbrani penal na Maradona, koga Pan~ev rede{e golovi ...

SKAKULCI! Bez pretenzii da {iram jugonostalgija, tekstot nema takvi nameri, sakam da ka`am deka, vsu{nost, zboruvam za “identitetot”! Za koj tolku mnogu gluposti se iznaslu{avme vo ovoj period – vo kontekstot na problemot so Grcija! Bez da raz- bereme deka identitetot e proces vo koj se gradi, se sozdava, zra~i ... za drugiot da izgradi percepcija

{to, vsu{nost, zna~i{! Za toa ne se pregovara! Eve, jugoslovenskiot identitet postoe{e s$ dodeka nacijata jugoslovenska postoe{e so site nejzini atributi na mo}, uspe{nost, po~ituvawe, pobedi ... Taa zra~e{e i zna~e{e! koga se raspadna dr`avata, se raspadna nacijata, a pred toa se izgubija rezultatite ...

Se se}avam koga se odr-`uva{e svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Italija vo 1990 godina, jas bev vo vojska (JNA – posledna mirna generacija)! Cela grupa od triesetina vojnici gledavme: Jugoslavija[panija! Se se}avate, gi "tepavme" [pancite 2:1 so golovite na Piksi! Ima{e li pogolema radost od toj natpre-

var. Toga{ site se ~uvstvuvavme Jugosloveni vo vojni~kata “u~iona” vo koja bevme sobrani jas kako Makedonec i Mitko od Probi{tip, potoa ima{e Bosanci (Muslimani), Bosanci (Hrvati), Bosanci (Srbi), ima{e Srbi, Hrvati, Slovenci, a ima{e i Albanci ... Koga po onaa poznata majstorija na Piksi toj go postigna prviot gol, eden Bosanec, pijan, radosen do nebo, go digna drugarot Albanec – Ajeti od \akovica! Go digna vo race i od radost saka{e da go “frli niz prozor” (takvo ne{to samo “Mujo” mo`e da priredi)! Za kratko se svesti - a potoa go digna vo vozduhot, i se se}avam deka mu re~e “... volim te budalo mala...”, na {to site “puknavme” od smea, a toj mesto Albanecot, niz prozor ja frli u~eni~kata klupa!?

Da, da taka be{e, site se ~uvstvuvavme kako golemi Jugosloveni vo taa 1990 godina, iako vo Slovenija odamna vo mesecite nanazad be{e pobedil DEMOS, vo Hrvatska HDZ, a vo Makedonija be{e formirana VMRO-DPMNE! Zemjata se raspa|a{e.

Site tri partii so jasna cel osamostojuvawe na dr`avite, i gradewe svoja nacija so simboli, identitet i pobedi!?

Zatoa, deneska po 20 godini od svetskoto prvenstvo vo Italija, koga Piksi, Savi~evi} i Pan~ev gi “rasturija” [pancite, kako i isto tolku godini od formiraweto na VMRO-DPMNE, jas s$ u{te ne mo`am da se pomiram – {to & napravija na mojata zemja onie {to & se redea eden po eden sive ovie godini ...

Vo period vo koj vladeeja i tie, i SDSM, pa pak tie, pa pak SDSM, i sega, pak, tie! Zemjata ja nema na svetsko prvenstvo, ligata fudbalska & se raspadna, lu|eto namesto na rabota denot go pominuvaat vo oblo`uvalnici, fudbalski ekipi pravat me|unarodni kriminali, sekade nepravda i kriminal, nemo} i nesposobnost da se re{at problemite! Nesposobni politi~ki i korporativni eliti ne znaat {to so sebe i so dr`avata, i so nas vo nea! Ova li e identitetot makedonski koj treba da go so~uvame i treba da ni go garantira me|unarodnata zaednica!?

Pra{aweto ne e dali postoi, tuku go gleda li nekoj nadvor vo Evropa i po{iroko makedonskiot identitet, do pira li do niv, vo kakvi formi do pira, kakov e imixot na Makedonija nadvor, {to podrazbiraat pod Makedonec nadvor (!?), osven albanski kriminalec od Brisel ... Dali koga }e spomenete vo Germanija kako Bugarite i Grcite pravele malverzacii so evropskite fondovi, nema da vi ka`at – pa i vie ste isti, i zatoa te{ko }e vleguvate vo EU!? Toa e identitet mil moj Voda~u!

I Bugarite imaat identitet deneska vo EU, pa {to!? I Grcite imaat identitet – pa {to? [to } e im e, bre! Te{ko e deneska da si Grk vo Germanija – o~i }e ti iskopaat!?

12 11.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

VREDNOSTA NA EVROTO ]E PRODOL@I DA PA\A rednosta na evroto nasprema dolarot stanuva mo{ne aktuelna tema vo posledno vreme. Analiziraj} i go zna~itelniot pad na evroto, posebno vo poslednite nekolku meseci, i efektite vrz makedonskata ekonomija, nekoi od doma{nite pe~ateni mediumi ja stavija ovaa vest duri i na naslovna strana.

Pred okolu dvaeset meseci, koga evroto iznesuva{e 1,63 nasprema dolarot, be{e jasno deka dolarot e drasti~no potcenet. Vo tie migovi verojatnosta deka dolarot mo`e i ponatamu da pa|a zna~itelno be{e minimalna. Vsu{nost, samata amerikanska ekonomija treba{e da implodira za da dojde do zna~itelno pogolem pad na dolarot nasprema evroto. Zatoa, na ~itatelite na moite toga{ni ekonomski analizi vo nedelnikot “Fokus� srde~no im prepora~av deka del od svoite rezervi koi gi dr`at vo evra treba da gi zamenat vo dolari. Moeto predviduvawe be{e deka od toga{nata vrednost od 39,5 denari za eden dolar (ili 64 evro centi), vo narednite dve godini dolarot }e porasne i }e bide najmalku 50 denari (ili 81 evro centi). Istovremeno, smetav deka zamenuvaweto vo dolari na del od makedonskite dr`avni devizni rezervi koi se dr`at vo evra bi pretstavuvalo kalkuliran i razumen rizik za dr`avava.

Pred dvaeset meseci, pri procenkata na rizikot i dobivkata na edna vakva transakcija, {to e po~etnata to~ka pred donesuvawe na kakva bilo odluka

V

za investirawe, rizikot za zaguba be{e mal, a {ansata za dobivka mnogu pogolema.

Denes dolarot ve}e iznesuva pove}e od 51 denari, ili okolu 83 evro centi. Narodnata banka na Republika Makedonija ne se osmeli da zameni pozna~aen del od dr`avnite devizni rezervi od evra vo dolari, zadr`uvaj}i go ultrakonzervativniot pristap pri menaxiraweto na narodnoto bogatstvo, koe se reflektira sekoja godina vo mizerniot povrat na kapitalot koj go menaxira ovaa na{a dr`avna institucija.

Vsu{nost, od Petar Go{ev ne mo`e ni da se o~ekuva ne{to pove}e. Kako porane{en minister za finansii, toj generalno se poka`a odli~en vo odr`uvaweto na status kvo.

Kako guverner, drasti~no gi potceni makroekonomskite posledici od nagloto zgolemuvawe na denarskata pari~na masa koja nastana vo 2007 i 2008 godina, prete`no kako rezultat na kreditnoto formirawe od strana na komercijalnite banki preku kreditniot bum koj toga{ be{e ohrabruvan od strana na Vladata.

Kako i da e, pra{aweto sega e kako }e se dvi`i odnosot evro/dolar na kratkoro~en i dolgoro~en plan? Fakt e deka najgolemite dvi`ewa ve}e nastanaa pri padot na evroto vo poslednite dvaesetina meseci od 1,63 na 1,20 nasprema dolarot. Ponatamo{noto dvi`ewe prete`no }e zavisi od kamatnite stapki na Amerikanskata centralna banka (FED), sporedeno so kamatnata stapka na Evropskata centralna banka (ECB).

Kratko i jasno, poradi finansiskata kriza so koja momentalno e soo~ena Evropskata unija, kako i dol`ni~kata kriza na nekoi od nejzinite ~lenki kako Grcija, [panija i Portugalija, verojatnosta e mnogu mala deka ECB } e ja zgolemi osnovnata kamatna stapka od 1% vo dogledno vreme. Zna~i, vo sega{nata vrednost na evroto od 1,20 nasprema dolarot, razlikata me|u kamatnata stapka na FED od 0,25% i na ECB od 1% e celosno vgradena vo kursot me|u dvete valuti. Bidej}i amerikanskata ekonomija denes e daleku postabilna od evropskata, koi bilo dopolnitelni lo{i vesti koi }e izlezat od evrozonata avtomatski }e se reflektirat vrz padot na evroto nasprema dolarot. Zatoa, li~no o~ekuvam deka verojatnosta e golema deka evroto mo`e da padne do 1,1 nasprema dolarot vo narednite nekolku meseci.

No, toa {to }e ja cementira vrednosta na dolarot nasprema evroto }e bide momentot koga FED }e po~ne da ja zgolemuva osnovnata kamatna stapka vo Amerika. Verojatnosta e golema deka FED }e po~ne da ja zgolemuva osnovnata kamatna stapka vo Amerika pred ECB da po~ne da ja zgolemuva osnovnata kamatna stapka vo evrozonata. Zna~i, vistinskoto pra{awe e koga mo`e da po~ne procesot na zgolemuvaweto na osnovnata kamatna stapka vo amerikanskata ekonomija od strana na FED. Se razbira, nikoj ne mo`e da go dade odgovorot na ova pra{awe. Odlukata za zgolemuvawe zavisi isklu~ivo od gu-

vernerot, kako i od Upravniot odbor na FED. No, toa {to mo`e da se napravi e analiza na toa kako dejstvuvala FED vo prethodni ekonomski recesii.

Za razlika od ECB, ~ij osnoven mandat e niska stapka na inflacija, FED ima dvoen mandat od niska inflacija i niska stapka na nevrabotenost.

Bidej}i inflacijata vo Amerika momentalno e pod kontrola, osnovniot problem za FED e visokata stapka na nevrabotenost od 9,7%. Od po~etokot na recesijata vo 2008 godina, pove}e od 8,5 milioni lu|e go izgubija svoeto rabotno mesto vo Amerika. Me|utoa, od po~etokot na 2010 godina amerikanskata ekonomija povtorno po~na da kreira novi vrabotuvawa.

Vo poslednite ~etiri meseci prose~no se vraboteni okolu 150.000 lu|e sekoj mesec.

Zna~i, dokolku ovoj trend prodol`i, januari 2010 godina }e ispadne deka bil {picot na nevrabotenosta vo ovoj ekonomski ciklus za amerikanskata ekonomija.

Analizata na poslednite tri recesii poka`uva deka vo amerikanskata recesija od 1981-1991 godina, {picot na nevrabotenosta be{e postignat vo septemvri 1982 godina, a FED go zapo~na ciklusot na zgolemuvawe na kamatnite stapki pet meseci podocna, odnosno fevruari 1983 godina.

Vo recesijata od 1990-1991 godina, {picot na nevrabotenosta be{e postignat vo juni 1992 godina, a FED go zapo~na ciklusot na zgolemuvawe na kamatnite stapki devetnaeset meseci podocna, odnosno fevruari 1994 godina. Kone~no, vo

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

recesijata od 2001 godina, {picot na nevrabotenosta be{e postignat vo juni 2003 godina, a FED go zapo~na ciklusot na zgolemuvawe na kamatnite stapki dvanaeset meseci podocna, odnosno juni 2004 godina.

Zna~i, gledano vo istoriski kontekst, ako ispadne deka {picot na nevrabotenosta vo ovaa recesija bil januari 2010 godina i dokolku amerikanskata ekonomija prodol`i da kreira novi rabotni mesta vo narednite {est meseci, verojatnosta e golema deka FED }e go zapo~ne ciklusot na zgolemuvawe na kamatni stapki me|u januari i juni 2011 godina.

Od druga strana, {ansite deka finansiskata i dol`ni~kata kriza vo Evropa }e bidat re{eni dotoga{ se minimalni, {to zna~i deka ECB nema da ima prostor za da gi zgolemuva kamatnite stapki vo dogledno vreme.

Zatoa, verojatnosta e golema deka na kratkoro~en plan evroto }e se dvi`i me|u 1,15 i 1,25 nasprema dolarot, no {ansite deka }e padne na pomalku od 1,1 vo 2011 godina se mnogu realni.

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

D

N

ZAEDNO SME POSILNI

Gruevski da go re{i sporot so ponudata za nagrada – vlez vo EU i vo NATO. Stajnberg se postavi kon makedonskiot premier kako kon malo dete – “napi{i doma{na, }e dobie{ ~okolado”!

Dilemata {to se ALEKSANDAR D JAN^ESKI IGON: Vo sredinata na maj, vo Teheran se odr`a samitot na G15.

Politi~kite izjavi na liderite na G15 mo`ebi se voznemiruva~ki za nekoi zapadni dr`avi, zatoa {to tie pla~at za zapirawe na kolonizatorskite posledici.

Kako i da e, ostavaj} i ja politikata nastrana, jasno e deka samitot probuva da najde re{enija za problemite koi so decenii ne uspeale da gi re{at mnogu pomo}ni me|unarodni tela. Tie predlo`ija osnovawe na banki, tie sakaat merki za stimulirawe na razmenata na tehnologii, tie sakaat da se intenzivira sorabotkata i trgovijata Jug-Jug. Tie, nakratko, sakaat da najdat re{enija za problemite koi se pojavile vo golema mera poradi defekt vo sorabotkata Zapad– Zapad: ekonomska kriza, finansiski problemi vo evrozonata, korupcija koja e sozdadena od mo} ni internacionalni kompanii od razvienite zemji ... Dovolno e da se pro~itaat naslovite na zapadnite vesnici za da se zavr{i listata.

JAN^ESKI: Ama, ~itatelite na tie vesnici mo`at da se izgubat vo site tie kratenki.

Zvu~at kako koordinati od kompjuterska tabela ili opis na {ahovska igra: G15, D8, P5+1, G7, G8, G20. Najgolem broj od lu|eto se zapoznati so G8 samitite, koi gi vklu~uvaat najmo}nite i ekonomski silnite dr`avi vo svetot. No, kolku lu|e znaat za D8 ili 8-te vo razvoj vo koi `iveat okolu 13% od svetskata populacija?

Be{e inicirano od Turcija, dr`ava koja e mnogu aktivna vo nekolku grupi na muslimanski dr`avi, zaedno so Iran.

PIGON: Postojat mnogu regionalni, pomali grupi dr`avi koi se obedineti za zaedni~ki celi, poradi trgovski pregovori, razvojni celi, implementacija na zaedni~ki programi. G8 e najpoznata zatoa {to tolku mnogu pra{awa od globalnata ekonomija denes se povrzani so problemite koi ovie mo} ni dr`avi gi predizvikale samite na sebe i na ostanatiot svet.

Imaat golem publicitet poradi golemite protes-

P

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

nametnuva e dali se bega od “doma{nata” {to treba da se napi{e ili od nagradata {to treba da se dobie ako se ispolnat obvrskite...se bega li od te{kata odluka {to treba da se donese ili mo`ebi “~okoladoto” {to sleduva potoa ne e po vkus na makedonskoto liderstvo!?

STRUJATA GI “DRMA” GRA\ANITE! e vo juli, tuku vo avgust, pa, sega ne vo avgust, tuku vo septemvri... Vladata na esen se nadeva deka }e po~ne da ja realizira idejata stara 10 godini, da gi subvencionira najzagrozenite semejstva so energetski vau~eri. No, kakva politika vodat ne samo za socijalno zagrozenite, tuku za site gra|ani na Makedonija, za nekoja godina }e ni treba dr`avna pomo{ za da gi platime smetkite za struja i parno.

Svesni li se vo Vladata kolku ~inat smetkite za elektri~na energija na edno doma}instvo?

Tie se najgolema stavka vo semejniot buxet po hranata. Sekoe nejzino zgolemuvawe zna~i s$ pogolem finansiski udar vrz `ivotniot standard. Znaat li nadle`nite deka energetikata ne e samo predizborna tema, tuku seriozna zakana za celata dr`ava?

Makedonija od godina vo godina e s$ pozavisna od skap uvoz na struja. Da gi pra{ame nadle`nite kade ni e doma{noto proizvodstvo? Kako edna razumna i odgovorna dr`ava go komentira faktot {to

13

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

GORKATA VISTINA!

iplomat e ~ovek koj }e vi ka`e da odite po |avolite i toa }e go napravi tolku dobro, {to vie edvaj }e go ~ekate patuvaweto dotamu.

Ako e ova to~no, toga{ avstriskiot minister za nadvore{ni raboti, Mihail [pindeleger, s$ u{te gi nema usovr{eno svoite diplomatski ve{tini do kraj. ^ovekot n$ prati po |avolite so izjavata deka nema {ansa da dobieme datum za pregovori...i ostavi gorko ~uvstvo otkako ni ja frli u{te pogorkata vistina v lice.

Iako mnogumina od nas ne se iznenadija od vakviot ( vo sekoj slu~aj i za na{ vkus - preiskren) nastap i izjavata samo ja sogledaa kako neminovno soop{tuvawe na vistinata, sepak, kaj site ostanuva ma~noto ~uvstvo na poraz. Poraz za makedonskata diplomatija, poraz za makedonskata dr`ava, poraz za makedonskite gra|ani.

Po ova sme{no izgledaat obidite na zamenikot-dr`aven sekretar na SAD, Xejms Stajnberg, da go “namami” premierot

11.06.2010

cenite na strujata vo zemjite na EU lani se namalile, a kaj nas rastat? ^uvstvuvaat li deka po tro{ocite za hrana, smetkite za struja i za parno, kako najgolem izdatok,

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

celosno ja “jadat” prose~nata makedonska plata? O~igledno potrebna e seriozna energetska politika...

Ne samo naprazno da povtoruvaat, tuku da vidime na delo deka Vladata vodi seriozna energetska politika, za po 10 godini da ne bideme “crna dupka” na Balkanot.

Zemjite od regionot imaat em pogolemi plati od nas, em poevtini energensi. [to pravime nie?

ti na antiglobalistite koi sekoga{ gi pridru`uvaat ovie sostanoci. Koga }e se sretnat vo Muskoka, Kanada, se pla{am deka }e e dolga i crvena listata so problemi {to }e ja diskutiraat liderite na G8.

JAN^ESKI: Pa, ako problemite ne mo`at da bidat re{eni od mo}nite me|unarodni organizacii i instituciite na ON, kako e mo`no da bidat re{eni preku sozdavawe na brojni mali grupi na interes i {to, vsu{nost, mo`e da se postigne na tie pomalku integrirani nivoa? Ova e krucijalno pra{awe za mali dr`avi kako Makedonija.

PIGON: Se nadevam deka nekoi makedonski politi~ari nema da se ~uvstvuvaat navredeni ako ka`am na xentlmenski na~in: Makedonija mo`e da vlijae na me|unarodnite odnosi samo proporcionalno na silata {to ja ima.

No, ...{to se odnesuva na regionalnite perspektivi, situacijata e poinakva.

Procesot za stabilizacija i asocijacija so EU, {to zapo~na na Zagrepskiot samit vo 2000 godina, ne e ednostavno bilateralen proces so sekoja dr`ava.

Vo linija so ova, podobruvaweto na regionalnata sorabotka e edna od glavnite celi koi se postignaa so Solunskata agenda za Zapaden Balkan. Od ovoj agol Makedonija mo`e da igra vitalna uloga, mo`e da inicira sorabotka pomagaj} i si samata sebesi i na drugi dr`avi. Momentalnoto makedonsko pretsedatelstvo so Sovetot na Evropa mo`e da bide dobra {ansa.

JAN^ESKI: No, realnosta ne sekoga{ ja sledi vizijata.

Pregovorite so EU izgledaat pove}e defragmentirani i bilateralni. Vo sekoja dr`ava EU-ambasadorot ispora~uva direktivi i o~ekuvawa tie da bidat ostvareni. Ne sum slu{nal za primer za zaedni~ki sostanok na EU-ambasadorite so grupa dr`avi za da diskutiraat za zaedni~kite celi i da go evaluiraat progresot na regionalnata sorabotka so EU? PIGON: ^lenstvoto vo EU ne e samo makedonski prioritet, tuku i drugi dr`avi od regionot go imaat postaveno kako itna cel. ]e bide li korisno za site niv da pristapat so nekoja zaedni~ka platforma vo pregovorite? Pogledni go iskustvoto na drugite dr`avi od Centralna Evropa za vreme na pretpristapniot period. Takanare~enata Vi{egradska grupa, osnovana vo 1992 godina prvo od 3, potoa od 4 dr`avi: ^e{ka, Ungarija, Polska i Slova~ka, koja odigra va`na uloga vo koordinacijata na politikite vo pregovorite so EU, za da se izbegne konkurencijata. Dr`avite, isto taka, ja sozdadoa i CEFTA, slobodnata trgovska zona, koja sega e pridobivka za drugi dr`avi od regionot na Isto~na Evropa,

otkako tie se priklu~ija na EU i moraa da ja napu{tat CEFTA. JAN^ESKI: Postojat dobri primeri na sorabotka na razli~ni poliwa. Ministrite za vnatre{ni raboti na balkanskite dr`avi se sre}avaat redovno. Vo Bitola skoro se odr`a Regionalna konferencija za NATO-integracii na Jugoisto~na Evropa na koja prisustvuvaa nekolku ministri za odbrana i pogolem broj oficijalni, odbranbeni delegacii. Potoa, Regionalnata ministerska konferencija za unapreduvawe na istra`uvaweto i visokoto obrazovanie koja se odr`uva vo Tirana. Vicepremierite na Makedonija i Srbija ocenija deka zavr{uvaweto na Koridorot 10 ne e samo od korist za nivnite zemji, tuku e {ansa za celiot region. No, ima i primeri koi predizvikuvaat zabuna. Toa se slu~i so odli~nata inicijativa na {panskoto pretsedatelstvo so EU, samitot EU-Zapaden Balkan koj se odr`a vo Saraevo. Idejata samitot da bide presvrtnica vo integracijata na dr`avite od Zapaden Balkan vo EU be{e zaseneta od skepticizam. Francuski #Le Mond” komentira{e deka po gr~kata kriza i najavenoto buxetsko {tedewe nikoj pove}e ne dava optimisti~ki izjavi za noviot proces na pro{iruvawe.

Na krajot na samitot vo zaedni~ka izjava se istakna deka idninata na Balkanot e vo EU. Zna~i, obedineti.

PIGON: Taka e. No, mislam deka pove}e od potrebna e institucionalna ramka koja e stabilna, otkolku samo konferencii i sostanoci.

Pokraj gradeweto na regionalni partnerstva, Makedonija mo`e da inicira pobliska sorabotka so nekoi dr`avi od EU. Povtorno da dadam primer od mojata zemja. Vo 1991 godina, za da se poddr`i izgradbata na novata Polska, be{e osnovan Komitetot na Vejmarskiot tragolnik od strana na ministrite za nadvore{ni raboti na Polska, Francija i Germanija.

Samitite na trite dr`avi bea na redovna osnova i ova be{e na~in za odvremenavreme da se revidiraat zaedni~kite gledawa. Ne sum politi~ki analiti~ar, ama moj vpe~atok e deka mnogu nedostiga vakov tip sorabotka. Namesto toa, gledam probni napori i gradewe na bilateralni vrski. Nekoj mo`e da ima vpe~atok deka Makedonija se stremi kon orientalna Isto~na Evropa namesto kon Centralno-Isto~na Evropa, imaj}i ekonomska i politi~ka sorabotka so Turcija. Od druga strana, Srbija e pobliska do Grcija.

JAN^ESKI: No, intrabalkanskata sorabotka e vo formirawe. Osven od politi~kata, s$ u{te komplicirana, situacija vo regionot, ima potreba i od sorabotkata vo oblasta na infrastruk-

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo `ivo, razgovori koi im ovozmo`uvaa da go razberat svetot. ^estopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta.

Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". turata. Pogledni gi transportnite koridori, energetskite problemi.

Ovie pra{awa mo`at da bidat re{eni mnogu polesno ako e inicirana vistinska sorabotka.

Dobar primer be{e minatogodi{nata trilateralna, neformalna sredba vo Grcija na premierite na Makedonija-Grcija-Albanija i inicijativata za odr`liv razvoj na Prespanskiot region “Dve ezera, tri dr`avi, edna idnina”. Definitivno treba da bide osnovana nekoja balkanska grupa za ekonomska sorabotka {to bi nosela ime B3, B4, B5 ... samit.

PIGON: Prijatelu, celosno se soglasuvam so tebe. Dali ja vide fotografijata od Konferencijata na EBRD vo Zagreb koja gi poka`uva zaedno liderite na balkanskite dr`avi? Be{e po specijalniot ru~ek {to go imaa so topmenaxmentot na EBRD? Izgleda{e kako da e vospostavena nekakva sorabotka. Mislev deka mo`ebi razgovarale za zaedni~ka implementacija na Koridorite 8 i 10 ili drugi vitalni regionalni infrastrukturni proekti.

No, koga po~nav da gi ~itam izjavite vo mediumite na individualnite dr`avi za toa kolku krediti i zaemi EBRD vetila da & dade na sekoja od niv oddelno, imam somne`. Dali tamu imalo nekoj vistinski obid za regionalni pregovori so bankata, za finansirwe na regionalni programi? Dali liderite na Balkanot go razbiraat anti~koto pravilo: "Obedineti pobeduvame, razedineti gubime"? Siguren sum deka site go slu{nale sloganot “Zaedno sme posilni”.

14 11.06.2010

FEQTON

FELJTON-46 Koga Tomas Enders dojde na ~elo na Airbus vo 2007 godina, toj be{e ~etvrti po red direktor koj se smeni vo rok od edna godina, {to e rezultat i na krizata koja go zafati Airbus vo juni 2006 godina, kako i na politi~kata bitka koja se vode{e vo zatvoreni krugovi na kompanijata. Enders, inaku porane{en padobranec vo germanskata armija, gi predupredi vrabotenite deka gi o~ekuva pekolna rabota za da go izvedat superxamboto, a so nego i celata kompanija na vistinski pat IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako dosta aviokompanii vo svetot s$ u{te se ma~at da isplivaat od finansiskata kriza, pobaruva~kata za letala izminatiov period raste na globalno nivo. Nekoi prevoznici sakaat da bidat podgotveni za sledniot bum vo aviosoobra}ajot, {to neminovno }e se slu~i koga krizata }e zavr{i, a drugi, pak,

I

“KAPITAL” PPRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMO UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOB GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: TOMAS ENDERS, AIRBUS

NAU^IVME LEKCII OD GRE[KITE VO MINATOTO ednostavno sakaat da gi namalat svoite tro{oci, so toa {to }e gi zamenat starite avioni {to tro{at mnogu gorivo so novi, poekonomi~ni modeli. I evropskiot Erbas (Airbus) i negoviot amerikanski rival Boing (Boeing) neodamna soop{tija deka planiraat da go zgolemat proizvodstvoto na svoite popularni modeli na pomali avioni so po eden red sedi{ta na dvete strani. Dvete kompanii, isto taka, kaj nekoi modeli } e po~nat, a kaj nekoi }e go zgolemat proizvodstvoto na pogolemi avioni, {to prethodno imaa problemi pri konstrukcijata. No, postoi tenka linija me|u gledaweto mo`nost za rast i precenuvaweto na tie mo`nosti, veli Tomas Enders, glavniot izvr{en direktor na Erbas. Koga Erbas, kompanija vo sostav na evropskiot koncern EADS (EADS - European Aeronautic Defence & Space Co.) po~nuva da sklopuva avion za nekoja aviokompanija-nara~atel, sposobnosta na klientot da plati za isporakata meseci podocna mo`e da stane mnogu neizvesna. Sekoja mala promena na okolnostite e mo`en rizik od zaguba te{ka desetici ili stotici milioni dolari.

“Va`no e da ne se polakomime”, veli Enders. Zatoa, proizvoditelite na avioni se raduvaat na nara~kite od sigurni kupuva~i, kako onaa {to Erbas ja dobi denovive od Emirats (Emirats), golemata aviokompanija so sedi{te vo Dubai, eden od najgolemite svetski avioprevoznici na dolgi interkontinentalni letovi.

Emirats na prethodnata nara~ka od Erbas dodadoa u{te 32 avioni od tipot “A380”, superxambo modelot, gordosta na Erbas. Vrednosta na nara~kata e 11,5 milijardi dolari, a Enders veli deka ovaa zdelka e samo prodol`enie

TOMAS ENDERS - “Postoi tenka linija me|u gledaweto mo`nost za rast i precenuvaweto na tie mo`nosti” na poddr{kata {to Emirats ja davaat na proektot “A380” u{te od po~etokot, proekt koj {to anga`ira desetici iljadi vraboteni na Erbas.

“BEVME MALKU PREAMBICIOZNI” Sepak, i pokraj nara~kite {to rastat, treba da se bide vnimatelen.

Pumpaweto na proizvodstvoto gi iscrpuva menaxerskite resursi {to i onaka se maksimalno rastegnati ovoj period, veli Enders.

Nekoi banki {to go finansiraat proizvodstvoto na avioni se somnevaat dali e mudro da se forsira zgolemeno proizvodstvo koga aviokompaniite s$ u{te trpat posledici od trigodi{niot rast na cenite na gorivoto i namaleniot soobra} aj zaradi krizata.

Zabrzanoto proizvodstvo, isto taka, mo`e da vr{i pritisok vrz snabduva~ite so delovi koi se finansiski iscrpeni od docnewata na konstrukciite na “erbas A380” superxambo i “boing 787 drimlajner”.

Dvata nose~ki modeli i u{te nekolku pomali proekti se ve}e nekolku godini zad planiranite rokovi na komercijalno pu{tawe vo upotreba. Tomas Enders i negoviot kolega od Boing, Xim Meknirni, priznavaat deka

nivnite kompanii bile malku preambiciozni poslednive nekolku godini.

“Se nadevam deka nau~ivme ne{to od gre{kite vo minatoto”, veli Enders. Negova gri`a, se razbira, e i Boing, ~ij direktor na oddelot za komercijalni letala samo pred nekolku nedeli im soop{ti na investitorite deka kompanijata se ~uvstvuva “prili~no komforno” i deka }e bide podgotvena da go prestigne Erbas vo pogled na isporakata na avioni vo 2011 godina, a definitivno vo 2012 godina. Koga Tomas Enders dojde na ~elo na Erbas vo 2007 godina toj be{e ~etvrti po red direktor koj se smeni vo rok od edna godina, {to e rezultat i na krizata koja go zafati Erbas vo juni 2006 godina, kako i na politi~kata bitka koja se vode{e vo zatvoreni krugovi na kompanijata. Proektot “A380” be{e zaglaven vo lavirintot na pregolemi tro{oci i docnewe so konstrukcijata i toga{ Enders, inaku porane{en padobranec vo germanskata armija, gi predupredi vrabotenite deka gi o~ekuva pekolna rabota za da go izvedat super-xamboto, a so nego i celata kompanija na vistinski pat.

“Mojot tim me kritikuva{e deka sum pregolem pesimist”, se se}ava Enders na tie denovi.

KONE^NO OPORAVUVAWE [efot na Erbas veli deka problemite okolu konstrukcijata na najgolemiot svetski patni~ki avion kone~no se nadminati i deka nara~kite }e porasnat godinava.

Sepak, proektot docni nekolku godini zad planiraniot moment koga investicijata treba{e da dojde na svoe, pred da po~ne da pravi profit. Vo 2006 godina prognozata na Erbas be{e deka “A380” ovaa 2010 godina }e go donese

prviot profit. Blagodarenie na vozdr`anosta pri zgolemuvaweto na proizvodstvoto, Erbas go zadr`a stabilno proizvodnoto nivo za vreme na cikli~niot pad na nara~kite. Minatata godina Erbas ima{e za 3% pogolemo proizvodstvo vo odnos na 2008 godina i proizvede 498 avioni, kompaniski rekord, {to be{e planirana koli~ina u{te pred da udri globalnata kriza.

“Izminative godini mo`evme da forsirame u{te podramati~no zgolemuvawe na proizvodstvoto, no pretpo~itavme da ne se istr~uvame i da vetuvame ne{to {to ne mo`eme da go ispora~ame”, veli Enders. Sega, Erbas se sprema za posilen rast, {to bi trebalo da e potpomognat od oporavuvaweto na pazarite koi go finansiraat ovoj biznis.

Za vreme na ekonomskata kriza kreditiraweto re~isi zamre, pa taka amerikanskata i evropskite vladi zastanaa so garancii zad hipotekite na proizvovoditelite na avioni. Sega bankite i ostanatite kreditori se vra}aat na pazarot, iako nekoi od niv s$ u{te se zagri`eni deka avioproizvoditelite odat podaleku so sklopuvaweto na avioni, otkolku {to poka`uva realnata pobaruva~ka. Enders vetuva deka planiraniot porast nema da bide rapiden. Edna pri~ina e {to kompanijata vodi smetka za svoite dostavuva~i. “Iako Erbas i prethodno sekoga{ se trude{e da gi informira za svoite planovi vo vreme na krizata, kako i za svojot plan da se vrati so pogolemo proizvodstvo, sinxirot na snabduvawe ostanuva klu~na to~ka na koja treba da vnimavame”, veli Enders.

KOMPANII & PAZARI 15

11/JUNI/2010

SOLUN-SKOPJE

BURGAS-SKOPJE

500 EUR

1.400 EUR

DRA^-SKOPJE

BAR-SKOPJE

700 EUR

1000 EUR

za eden kontejner od regularen vid

za eden kontejner od regularen vid

za eden kontejner od regularen vid

za eden kontejner od regularen vid

ALTERNATIVEN IZLEZ NA MORE

MAKEDONSKITE KOMPANII NEMAAT POEVTINA ALTERNATIVA NA SOLUN VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

~era{nata promocija na crnogorskoto pristani{te vo Bar u{te edna{ go potvrdi maliot interes od makedonskite kompanii da gi koristat drugite pristani{ta vo regionot. Stopanskata komora nekolku pati organizira promocija na pristani{tata vo Bar, Dra~ i Burgas, no mnogu malku kompanii odlu~ija da go prefrlat izvozot preku nivnite terminali. Re~isi 80% od makedonskiot uvoz i izvoz se vr{i preku pristani{teto vo Solun.

Poradi za~estenite {trajkovi na solunskoto pristani{te i na gr~kata `eleznica, makedonskite kompanii trpat golemi {teti.

Mo`nosta nepre~eno da se realizira uvoz ili izvoz, za edna kompanija e imperativ za nejzinata uspe{nost. Za `al, faktite se deka poradi slabata infrastrukturna povrzanost na zemjata so zemjite vo regionot, kade {to mo`e da se koristat akternativni izlezi na more, Makedonija neminovno e zavisna od Grcija, odnosno od solunskoto pristani{te. Matematikite na {pediterite poka`uvaat deka solunskoto pristani{te e najevtino, vo sporedba so ostanatite pristani{ta vo regionot. Za sporedba, kamionskiot transport na eden regularen kontejner od Solun do Skopje ~ini 500 evra.

V

I solunskoto pristani{te ~esto e blokirano, a za makedonskite kompanii izlezot na more preku Dra~, Bar ili Varna i Burgas e pomalku po`elen. ^ini pove}e i trae podolgo. Samo investicii vo infrastrukturata }e ovozmo`at poevtin i polesen izlez kon alternativni pristani{ta Istiot toj transport od Dra~ ~ini 700 evra, od pristani{teto vo Bar ~ini 1.000 evra, a od Varna duri 1.400 evra. Ovoj transport vklu~uva prenos na stokata od pristani{teto do Skopje i vra}awe na prazniot kontejner nazad do pristani{teto.

Tro{okot za koristewe na uslugite na pristani{teto i za tranzitnite formalnosti iznesuvaat dopolnitelni 350 evra, koi se pribli`no isti za site ovie pristani{ta.

Dominantnata pobaruva~ka na uslugite od pristani{teto vo Solun proizleguva i od faktot {to kompaniite koi nudat {pediterskologisti~ki uslugi tradicionalno imaat razvieno relacii so Solun, a mnogu pomalku so ostanatite pristani{ta.

NA KOMPANIITE BAR IM E SKAP I NEEFIKASEN Za koristewe na uslugite na pristani{teto vo Bar na makedonskite kompanii im se nudi popust od 10% za site vidovi tovar.

Izvr{niot direktor na Kontejnerski terminal, Andrija Radu{inovi}, vo prilog na iskoristuvaweto na uslugite na pristani{teto vo Bar go istakna voveduvaweto na

tovarniot voz od Bar do Skopje i rekonstrukcijata na patnata i `elezni~kata infrastruktura.

“Sakame da prezentirame eden nov razvoen koncept na logistika koj }e go pribli`i makedonskiot pazar do me|unarodnite pomorski vodi.

Ova e mo`nost kade {to }e dademe {ansa da se integriraat lu|eto koi rabotat na logistika i onie koi se zanimavaat so biznis”, izjavi Radu{inovi}.

Okolu 80% od makedonskiot izvoz odi preku solunskoto pristani{te.

Za transporterite ova pristani{te ima podobri uslovi od koi bilo drugi pristani{ta i vo odnos na dlabo~inata na pristani{teto mo`e da prifati mnogu brodovi, “Barskoto pristani{te, spored strukturata na patniot i `elezni~kiot soobra}aj, ne odgovara kako konekcija do Skopje. Ne se konkurentni so cenite dosega, no se nadevam deka vo naredniot period so ponudite }e bidat konkurentni so solunskoto pristani{te”, veli Zoran Arnautov od Fer{ped koj e i pretsedatel na Zdru`enieto na {pediteri pri Stopanskata komora.

So vakviot stav se soglasuva i

Stevica ^arapi}, direktor na brodskata kompanija MSC. “Za eden kamion da dojde do pristani{teto vo Bar ~ini 1.100 evra, a bi trebalo da bide 650 evra za da ni bide isplatlivo. So ogled na blizinata na solunskoto pristani{te, Bar ne e konkurenten za makedonskite kompanii.

Isto taka, na pristani{teto vo Bar se povisoki cenite za prestoj na stokata, a i ne raboti za vikendi so toa {to nie za tie dva dena ~ekawe imame dopolnitelni tro{oci. Vo Solun pristani{tata se mnogu pofleksibilni i odgovaraat na potrebite na kompaniite. Ako imaat pratka za vreme na vikend, istovaraat stoka bez dopolnitelni tro{oci. Zaradi ovie raboti drugite pristani{ta ne se konkurentni”, veli toj.

PROBLEMOT LE@I VO LO[ATA INFASTRUKTURA I kompaniite i logisti~arite tvrdat deka pri~inata za vakvata nezavidna sostojba e vo nerazvienata infrastruktura i slabata povrzanost so site sosedni zemji. Fakt e deka edna zemja ne mo`e da bide logisti~ki konkurentna bez investicii vo patnata infastruktura - `eleznica i pati{ta. Fakt e i deka vlo`uvawata na Makedonija vo ovoj sektor se tolku mali {to zemjata ja ostavaat na dnoto vo Evropa spored nerazvienosta na patnata infrastruktura. Lu|eto od bran{ata velat deka prugata, po Koridorot 10, e daleku pod potrebnite standardi. Poradi toa, vozovite odat so pomala br-

zina so {to se namaluva tranzitot.

Koridorot 8 de fakto e samo na hartija. Nemame pruga kon Albanija, odnosno kon pristani{teto vo Dra~, nitu pruga kon Bugarija, odnosno kon pristani{tata vo Varna i Burgas.

So ova Makedonija e “osakatena” i de fakto ima samo eden izlez na more, kon Solun.

“Na{ata geografska polo`ba ni ovozmo`uva izbor me|u Solun, Dra~, Varna, Burgas i Bar. Edinstveno pra{awe e povrzanosta so tie pristani{ta. Ako ima dobri pati{ta i `elezni~ki linii, ima sosema dobar izbor na brodski transport. Sepak, najmnogu ni odgovara solunskoto pristani{te zatoa {to e redovno i e najblisku, samo 250 kilometri do Skopje”, veli Metodija Sa~maroski od Blue Bell, kompanija za kontejnerski prevoz.

Site se ednoglasni deka na{ata ekonomija, za `al, nema izdr`ana alternativa za izlez na more.

Blokiranoto solunsko pristani{te, kako {to s$ po~esto se slu~uva, zna~i i blokirana makedonska ekonomija i trgovija. “Pristani{tata vo Albanija i vo Crna Gora go zgrabija momentot od blokiranoto carinsko pristani{te i se nametnaa kako va`ni transportni pristani{ta na Balkanot. Samo na{ata vlada ne napravi ni{to za da go olesni pristapot na makedonskata ekonomija do tie pristani{ta”, tvrdi Stevica ^arapi} od kompanijata .

Albanskoto pristani{te e dobro pozicionirano da ja servisira Albanija i tranzitot za Makedonija i Kosovo, a barskoto pristani{te za Crna Gora i tranzitot kon Srbija i Kosovo.

16 11.06.2010 2.430

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.700

2.410

MBID

109,80

OMB

2.650 109,30

2.390

2.600

2.370 108,80

2.550 2.350 2.500

2.330

108,30 2.450

2.310 2.290

2.400

04/06/10

05/06/10

06/06/10

07/06/10

08/06/10

09/06/10

10/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/06/10

107,80 05/06/10

06/06/10

07/06/10

08/06/10

09/06/10

04/06/10

10/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

06/06/10

08/06/10

10/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Vo Makedonija vo obvrznici naj~esto investiraat pravni lica za da si gi pokrijat dolgovite kon dr`avata.

Retki se onie koi toa go pravat za da se za{titat od pazarniot rizik

21,1 70%

milioni denari iznesuva{e prometot na devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija vo sredata

ZGOLEMEN PROMETOT SO OBVRZNICI

INVESTITORITE SE SVRTEA KON POSIGURNITE HARTII OD VREDNOST met od okolu 3,4 milioni denari. Sporedeno so ostvab reniot promet na obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, ostvareniot promet od ovaa hartija od vrednost e pomal za celi {est pati. Vakviot zgolemen promet so obvrznici povtorno uka`uva na faktot deka investitorite se zainteresirani za posigurni hartii od vrednost. Vo taa nasoka odi i misleweto na del od u~esnicite na pazarot na kapital deka sigurnite prinosi koi gi obezbeduvaat ovie dol`ni~ki hartii od vrednost se motivacija za investitorite da vlo`uvaat vo vakvite hartii od vrednost. Vasko Mitev, izvr{niot direktor na brokerskata ku}

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk penovski@kapital com mk

erzanskiot promet vo sredata porasna. Berzata realizira{e promet od pove}e od 456 iljadi hartii od vrednost od koi duri 447 iljadi bea obvrznici. Najgolemiot del od niv bea od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od nivnata proda`ba be{e realiziran promet od okolu 21,1 milioni denari {to pretstavuva{e re~isi dve tretini od vkupno realiziraniot promet toj den.

Od akciite, najgolem promet ima{e akcijata na @AS Bus Gostivar so realiziran pro-

B

a Ilirika Investments od Skopje, duri prepora~uva investitorite so ogled na momentalnite sostojbi na pazarot da vlo`uvaat vo ovaa hartija od vrednost imaj}i predvid deka imaat siguren prinos, pa i rizicite se pomali. Toj na konzervativnite investitori osobeno im go prepora~uva vlo`uvaweto vo obvrznici. Vo pogled na v~era{nite slu~uvawa na berzata i vakviot golem promet so obvrznicata od devettata emisija na hartii od vrednost, toj ni izjavi deka prometot bi bil u{te pogolem dokolku na stranata na ponuda imalo u{te pove}e vakvi hartii od vrednost“.

Naj~esto, kupuvaweto na obvrznici kaj nas go pravat

doma{nite kompanii, privatnite penziski fondovi, osiguritelnite kompanii i bankite zaradi toa {to obvrznicite za denacionalizacija se denominirani vo evra. Od druga strana, kako prodava~i se javuvaat onie lica koi poseduvaat vakva hartija od vrednost kako obes{tetuvawe od strana na dr`avata i na koi vo momentot im trebaat pari. Onie koi gi kupuvaat vakvite hartii od vrednost, vo slu~ajov obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za nacionalizacija, toa go pravat od pobuda na prinosite. Kaj ovaa obvrznica internata stapka na rentabilnost IRR na krajot od godinata mo`e da bide i pogolema od 7%, predviduva Mitev. Tokmu poradi toa {to obvrznicite se denominirani vo evra, vakvata stapka od 7% e duri za 50% povisoka od kamatata na oro~eni depoziti vo evra kaj bankite, {to spored Mitev e dovolna pri~ina sama po sebe za da bide privle~no investiraweto vo obvrznicite.

Toj smeta deka vo v~era{niot realiziran promet so ovaa obvrznica udel nemaat stranskite investitori, kako ni investiciskite fondovi koi se kaj nas bidej}i ovie fondovi kaj nas se akciski i nivnite investiciski aktivnosti se naso~eni vo takvite hartii od vrednost, odnosno akciite.

PLA]AWE KONCESII So logikata na pri~inite za

od berzanskiot promet vo sredata otpa|a na obvrznicite

investirawe vo dol`ni~ki hartii od vrednost, kako del od investitorskata psihologija da se investira vo sigurni hartii od vrednost na koi odnapred im se znaat prinosite, soglasni se i del od investiciskite sovetnici.

Tie komentiraat deka so ogled na slabiot promet vo ramkite na berzata, koj se dvi`i na dnevno nivo vo prosek od okolu sto iljadi evra, te{ko e da se najdat relevantni dokazi za vakvata logika.

Tie poso~uvaat deka naj~esto investitorite koi investiraat vo obvrznici se pravni lica koi del od toa go pravat za da pokrijat nekoi dolgovi kon dr`avata. Vo toj kontekst, Goran Markovski, izvr{niot direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest od Skopje, ni izjavi deka “na{ata berza e atipi~na po mnogu ne{ta, me|u koi i vo pogled na obvrznicite. Logikata na pazarnite dvi`ewa e dokolku cenite na akciite pa|aat, cenite na obvrznicite da rastat, odnosno da ima sprotivna korelacija. Kaj nas dvi`eweto im e paralelno, cenite na akcii pa|aat, a so pad vo cenata gi sledat i obvrznicite. Ona {to v~era se slu~uva{e so devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija e sli~no na prethodnite slu~uvawa so osmata emisija na vakvite obvrznici. Vo toj pogled imame slu~aj kade {to nekoja kompanija ima dolg kon dr`avata, pa gleda na najevtin na~in

da go pokrie toa poradi {to naj~esto kompaniite kako i drugite finansiski institucii se re{avaat toa da go napravat preku kupuvawe na obvrznici”. Vsu{nost, na ovoj na~in del od pravnite lica gi pokrivaat svoite dolgovi i koncesii kon dr`avata.

Imeno, vo samite prospekti na obvrznicite stoi deka istite mo`at da se koristat i za pla}awe na dolg kon dr`avata po razli~ni osnovi.

Zatoa, kompaniite namesto da go platat svojot dolg vo pari, kupuvaat obvrznici po diskontna cena pogolema od 70% i na toj na~in imaat za{tedi pogolemi od 23%.

Poradi toa Markovski smeta deka toa e onoj presuden moment kaj pogolemite investitori da kupuvaat obvrznici, a ne begaweto od porizi~ni vo pomalku rizi~ni hartii od vrednost. Na svetsko nivo, za razlika od kaj nas, pribegnuvaweto kon obvrznici e tokmu naso~eno kon namaluvawe na rizicite koi gi nosi nestabilnosta na pazarite. Zatoa investitorite pribegnuvaat od investirawe vo akcii istoto da go pravat vo obvrznici. Vo toj pogled se javuva i problem kaj na{ata evroobvrznica. So ogled na momentalniot krediten rejting na dr`avata, nikoj od investitorite ne bi se odlu~il da ja kupuva poradi nejzinata rizi~nost. Poradi toa, vakvata evroobvrznica bi gi sledela dvi`ewata na akciskite pazari. Pri normalni ekonomski uslovi bi bilo mo`no investitorite da rizikuvaat i da investiraat vo takvata evroobvrznica, no so ogled na momentalnata sostojba, ako se sledat dobro pazarite mo`e da se vidi deka stranskite investitori svoeto investirawe go pravat vo amerikanski ili germanski obvrznici.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.06.2010

1М

3М

6М

YTD

1Y

30.822.618,27

-0,76%

-7,23%

-3,98%

-2,61%

-4,89%

08.06.2010

Илирика ГРП

20.024.467,67

3,01%

-0,93%

5,44%

2,93%

4,82%

08.06.2010

Иново Статус Акции

18.267.946,55

-2,05%

-7,96%

-10,44%

-10,43%

-3,54%

09.06.2010

0

КД Брик

21.058.602,68

4,08%

2,49%

8,28%

5,71%

20,22%

09.06.2010

0

КД Јужен Балкан

21.282.020,46

-4,51%

-4,37%

-4,49%

-3,66%

9,45%

09.06.2010

КБ Публикум балансиран

25.806.748,23

-1,25%

-5,68%

-1,68%

-2,22%

/

09.06.2010

699,00

5,91

184.536

15.110,00

0,73

226.650

130,79

0,61

79.780

0

0,00

0

0

0,00

0

Цементарница УСЈЕ Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

Отворен инвестициски фонд Илирика ЈИЕ

%

ТТК Банка АД Скопје

10.06.2010 Просечна цена (МКД)

Бетон Скопје Реплек Скопје Млаз Богданци Охридска банка Охрид

%

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

703

-9,99

70.300

8010

-9,99

56.070

35500

-9,37

106.500

130

-7,14

26.000

ХВ

1800

-5,26

91.800

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје Гранит Скопје Индустриски ладилник Тетово Алкалоид Скопје

10.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

10.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

10.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

10.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.747,63

390,18

9,60

0,86

8.010,00

341,43

23,46

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

641,13

105,83

6,06

0,64

KMB (2009)

2.014.067

3.000,52

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

26.330,77

/

/

0,73

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3000,52

-0,02

1.260.218

REPL (2009)

25.920

35.500,00

5.625,12

6,31

0,71

500

-0,06

1.090.000

SBT (2009)

389.779

2.536,55

211,39

12,00

0,58

641,13

-1,51

896.945

STIL (2009)

14.622.943

181,00

0,11

1.636,83

2,53

215

0,00

712.295

TPLF (2009)

450.000

3.504,00

61,42

57,05

1,03

3747,63

-2,51

712.050

ZPKO (2009) *

271.602

2.350,00

/

/

0,31

% на промена

обврзници

11.836

7

обични акции

80.804

67

4,88

92.640

74

-78,21

обични акции

59.874

62

-21,61

Вкупно Редовен пазар

59.874

62

-21,61

152.514

136

-69,59

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-96,60

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 10.06.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

11.06.2010

17

BITKATA ZA REFORMI NA WALL STREET PRODOL@UVA

WALL STREET NE MO@E DA SE POMIRI SO REFORMATA NA OBAMA Golemite finansiski kompanii vo SAD prodol`uvaat da lobiraat za odlo`uvawe na planiranite promeni i reformi vo finansiskiot sektor koj neodamna gi donese amerikanskiot Senat, a koi go ograni~uvaat raboteweto na finansiskite institucii

olemite finansiski kompanii vo SAD prodol`uvaat da lobiraat pred pratenicite za olesnuvawe na predvidenite reformi vo ovoj sektor.

Spored Stiv Forbs, vakvoto lobirawe zad sebe sodr`i mo`nost za pazaren rast vo slu~aj istoto da dade rezultat i planiranite promeni predvideni vo finansiskata reforma da ne se realiziraat celosno.

“Ako so ovoj Zakon ne se slu~i ni{to i toj propadne, bi trebalo da vidime pazaren skok od 2.000 indeksni poeni”, smeta Forbs vo izjavata dadena za amerikanskata televizija CNBC. Vakvite prognozi zna~at deka glavniot amerikanski indeks Dow Jones Industrial Average }e skokne za okolu 20% vo odnos na sega{noto nivo, koe vo momentov e pomalo od 10 iljadi indeksni poeni.

Problemite kaj predvidenite reformi Forbs gi gleda kaj ovekove~uvaweto na statutot

G

ne se ni{to pove}e osven edna moderna verzija na fju~ersite. Zaradi toa toj smeta deka e dovolno samo da se postavat ograni~uvawa na mar`ite kaj klirin{kite ku}i i problemot }e bide re{en.

Za potsetuvawe, vo tekot na maj amerikanskiot Senat usvoi Zakon so koj se predviduva najgolemata reforma na finansiskata industrija od Golemata depresija vo 30-tite, pa navamu. Cel na ovie izmeni e da se spre~i povtoruvawe na finansiskata kriza od 2007/2008 godina, koja ja turna SAD i svetot vo recesija. So noviot Zakon e predvideno da se vovede Agencija za za{tita na potro{uva~ite so cel da se spre~i zloupotrebata na hipotekite, avtokreditite i kreditnite karti~ki. Isto taka e predvideno formirawe na vladina agencija koja }e go nadgleduva finansiskiot sistem kako celina.

Pokraj toa, so Zakonot se voveduva kontrola na pazarot

“premnogu golem za da bankrotira”. Spored nego, negativniot moment kaj vakviot status e {to istiot e vo sprotivnost so interesite na malite banki i biznisi.

Toj gi definira predvidenite izmeni kako polovi~no prezemawe na kontrolata vrz bankarskata industrija.

Na ovoj na~in kompaniite, odnosno bankite, vo slu~aj da bidat izglasani, kako {to toj gi definira, nekoi od najlo{ite momenti vo Zakonot, }e stanat mnogu pomali i so toa preterano zavisni od birokratskiot nadzor. Vo odnos na predvidenite izmeni vo Zakonot koi se odnesuvaat na delot za podelba i razgrani~uvawe na derivativnata trgovija od glavnata aktivnost na golemite banki, toj smeta deka vladinata uloga tuka bi trebalo da bide naso~ena kon davawe preporaki, a ne da donesuva i sproveduva merki na zabrani ili ograni~uvawe na trgovijata so derivati.

Spored Forbs, derivatite K

O

M

E

R

C

I

J

A

na finansiski derivativni instrumenti, za koi mnogumina smetaat deka se vinovni za provocirawe na poslednata finansiska kriza, kako i voveduvawe na novi ograni~uvawa za kreditnite L

E

N

O

G

L

rejting-agencii. Vo delot na bankite e predvideno istite da imaat povisoki zadol`itelni rezervi, kako i razgrani~uvawe na glavnata aktivnost na bankata so aktivnosta povrzana so A

S

trguvawe na finansiski derivati. Voedno, novite izmeni im davaat i pogolemi prava na akcionerite vo pogled na nivnoto vlijanie vrz biznisot na finansiskite korporacii.

KOMPANII & PAZARI

18 11.06.2010 MAKEDONSKO-BOSANSKI BIZNIS-FORUM NA 16 JUNI a inicijativa na Ministerstvoto za nad-vore{ni raboti na Bosna i Hercegovina, so poddr{ka na makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, na 16 juni 2010 godina vo hotel Kontinental (kristalna sala) }e se odr`i makedonsko-bosansko-hercegovski biznis-forum koj {to }e bide otvoren od strana na ministrite za ekonomija i

N

za nadvore{na trgovija na dvete zemji. Vo ramkite na biznis-forumot }e bidat organizirani delovni sredbi me|u stopanstvenicite od dvete zemji.

Biznis-delegacijata od Bosna i Hercegovina, predvodena od Nadvore{notrgovskata komora na BiH, e sostavena od triesetina kompanii od nekolku stopanski sektori: trgovija, grade`ni{tvo, prerabotka

GRANIT KONKURIRA ZA IZGRADBA NA AVTOPAT VO BUGARIJA na drvo i proizvodstvo na mebel, prehranbena i metaloprerabotuva~ka industrija, tekstil i konfekcija, turizam i drugo.

Bosanskite kompanii najavija interes za vospostavuvawe inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so makedonskite kompanii na predvidenite bilateralni sredbi, so cel realizirawe na potencijalna delovna sorabotka.

akedonskata grade`na kompanija Granit u~estvuva za izgradba na patnata magistrala Trakija, odnosno za poslednata delnica od Jambol do Karnobat, koja {to, kako {to javuvaat bugarskite mediumi, e najdolga i najskapa za izgradba.

Granit na tenderot se prijavil zaedno so bugarskata kompanija Balkanstroj od Razlog. Poslednata delnica

M

od magistralata Trakija e dolga 48 kilometri i nejzinata izgradba treba da ~ini okolu 146 milioni evra i da po~ne vo septemvri.

Na tenderot, osven zaedni~kiot nastap na Granit i Balkanstroj, ima u{te 12 ponudi od bugarski i od stranski kompanii.

Nekoi od niv nastapuvaat samostojno, kako avstriskite [trabag i Alpine, na

primer, a drugi zdru`eno vo konzorciumi.

MAKEDONSKITE KOMPANII SÈ POZAINTERESIRANI ZA MARKETING-ISTRA@UVAWA Poslednive nekolku godini, kako rezultat na zgolemenata konkurencija me|u firmite, makedonskite kompanii pojavuvaat interes za nara~ani istra`uvawa na pazarot.

Delovnite subjekti vo Makedonija smetaat deka vo uslovi na zgolemena konkurentnost, neophodno e neopho da se pravat istra`uvawa na istra` pazarot pazaro r so cel defini definirawe f na potrebite na potreb r postojnite klipostojn enti i pridobivaw bivawe novi

BANKITE I TELEKOM-KOMPANIITE NAJ^ESTO NARA^UVAAT ANALIZI NA PAZAROT 20% VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oslednive nekolku godini, kako rezultat na zgolemenata konkurencija me|u firmite makedonskite kompanii pojavuvaat interes za nara~ani istra`uvawa na pazarot. Spored istra`uva~kata agencija SWOT Research, interesot za vakvite pazarni alatki se zgolemuva za okolu 20% na godi{no nivo.

Delovnite subjekti vo Makedonija smetaat deka vo uslovi na zgolemena konkurentnost neophodno e da se pravat istra`uvawa na pazarot so cel definirawe na potrebite na postojnite klienti i

P

pridobivawe novi.

"Kompaniite koi tradicionalno i kontinuirano sproveduvaat istra`uvawa na pazarot vo Makedonija se naj~esto onie so stranski kapital ili stranski menaxment. No, vo poslednive godini postoi trend na zgolemuvawe na interesot i kaj doma{nite kompanii, koi na svoja inicijativa po~naa da nara~uvaat istra`uvawa.

Sfatija deka vo konkurentni uslovi, potrebno e da se izborat za sekoj klient, a zatoa im e potrebna kvalitetna informacija od pazarot", objasnuva za "Kapital" Marko Radon~i}, direktor na SWOT. Kompaniite na razli~ni na~ini doa|aat do potrebnite informacii pov-

rzani so pazarot. Ona {to e o~igledno e deka istra`uvawe na teren ima, a na~inot na koj se sproveduva, spored kompaniite, mo`e da se promeni vo sekoj moment.

“Sakam da napomenam deka pokraj toa {to samite kompanii sproveduvaat istra`uvawa, postojat institucii, kako na primer grad Skopje, koi vlo`uvaat i sproveduvaat kontinuirani istra`uvawa vo ugostitelstvoto i trgovijata, so cel podobruvawe na kvalitetot na uslugata kon kupuva~ite", dodava Radon~i}.

'Vo momentov imame direktna komunikacija so klientite, preku na{ite komercijalisti koi postojano se na teren", velat od Viva

FORMIRANA ASOCIJACIJA NA AGROIZVOZNICI ekolku makedonski agrokompanii se zdru`ija vo Asocijacija na agroizvoznici.

Koordinator na asocijacijata e Goran Angeleski, od AgBiz programata na USAID, koja go olesnila formiraweto na asocijacijata, a vo idnina }e prodol`i istoto da go poddr`uva. Vo asocijacijata ~lenuvat 13 kompanii koi izvezuvaat ovo{je i zelen~uk, a del od niv se kompaniite Min Eks,

N

Vino–raj i Du{an ]iri} od Kavadarci, Agrolozar od Bosilovo i Fungi Flora od Radovi{. “Zdru`enieto na izvoznici e formirano od pove}e pri~ini. Ednata e so cel kompaniite da se borat za zaedni~kite interesi i polesno da lobiraat kaj Vladata, a cel na zdru`enieto, isto taka, e da se lociraat problemite i da se organizira zaedni~ki nastap i izvoz na stranskite pazari”, veli Angeleski.

sokovi, dodavaj}i deka sekoja seriozna kompanija treba da ima povratna informacija od svojata baza na klienti.

I takanare~enite interni slu`bi se del od strategijata za istra`uvawe na pazarot na nekoi delovni subjekti.

"Od internata slu`ba od Atina dobivame informacii koi ni se neophodni za ponatamo{en razvoj. Sepak, dokolku uslugite koi gi nudat istra`uva~kite agencii se poevtini i poisplatlivi, planirame da po~neme i takov vid sorabotka", velat za "Kapital" od VERO. Od Niko kompjuteri, pak, velat deka s$ zavisi od buxetot predviden za reklama. Smetaat deka

analizata na pazarot e najefikasen na~in da se dojde do potrebnite odgovori. Tie pazarot go istra`uvaat preku telefonski javuvawa.

KAKO FIRMITE GI PRIFA]AAT NEGATIVNITE REAKCII OD KLIENTITE? Istra`uva~kite agencii velat deka celta na vakvite istra`uvawa ne e da se baraat maanite i negativnite raboti povrzani so vrabotenite, tuku da se utvrdi oblasta kade ima prostor na podobruvawe.

Spored niv, pogolemiot broj kritiki od strana na klientite mo`at da pomognat za podobruvawe na uslugata.

zgolemen i interesot kaj doma{nite doma{ni kompanii za nara~ani istra`uvawa na pazarot

“Najgolemiot broj od nezadovolnite klienti ne se `alat, tie ednostavno ne se vra}aat povtorno.

Zatoa, sekoja negativna reakcija e besceneta", velat od SWOT. Spored podatocite so koi raspolaga SWOT, vo momentov najzainteresirani za analizi na pazarot se firmite od oblasta na ugostitelstvoto, avtomobilskata industrija, bankarstvoto i telefonijata, a s$ pogolem interes pojavuvaat i pove}e proizvoditeli i distributeri na odredeni brendovi.

POKA^ENI CENITE VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

pored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, cenite na proizvoditelite vo prerabotuva~kata industrija se zgolemeni za 9,3% vo prvite pet meseci godinava, sporedeno so istiot period lani. Za 0,4% se zgolemeni cenite na tutunskite proizvodi i fermentacijata na tutun, dodeka 5,1% iznesuva poka~uvaweto na cenite na proizvodstvoto na oblek

S

vo istiot period. Za 2,4% e poskapena izdava~kata dejnost, pe~ateweto i repro-dukcijata na snimeni mediumi. Najgolemo poka~uvawe e zabele`ano kaj cenite pri proizvodstvoto na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo.

Izvesno namaluvawe na cenite od 1,7% vo prerabotuva~kata industrija e zabele`ano kaj proizvodstvoto na prehranbeni proiz-

vodi i pijalaci. Nezna~itelno namaluvawe od 0,1% ovaa dejnost bele`i vo prvoto petmese~je godinava, sporedeno so dekemvri lani.

KOMPANII & PAZARI

11.06.2010

MAT ERVEJS GO OSTVARI PRVIOT LET

OBID ZA OTVORAWE NA TURSKIOT PAZAR

A

inisterstvoto za zemjodelstvo naskoro }e potpi{e protokol za sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelstvo i ruralen razvoj na Turcija, so cel da se intenzivira sorabotkata me|u dvete zemji. Za ova v~era razgovaraa ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski i ambasadorot na Turcija vo Makedonija, Aslan Hakan Ok~al.

vionot "boing 737-500" na novata ~arteraviokompanija MAT ervejs od Skopje, koja ja osnovaa srpski kompanii, v~era go ostvari prviot proben let na relacija Belgrad-Skopje.

"Po prviot proben let, koj e najdobar dokaz za doverlivosta i sigurnosta na na{ata kompanija, o~ekuvame Agencijata za civilno vozduhoplovstvo da ja odobri dozvolata, koja e uslov za kompanijata

oficijalno da po~ne da raboti. Taa }e ni ovozmo`i da gi ispolnime vetenite aktivnosti so cel unapreduvawe na ekonomskite, stopanskite i turisti~kite integracii na Srbija i Makedonija", informiraat od MAT ervejs.

Vo MAT o~ekuvaat vo narednite dva dena da go dobijat sertifikatot i da ja zapo~nat sezonata na letovi na svetski destinacii.

"MAT ervejs vo naredniot period site svoi sili }

e gi naso~i kon nabavka na drugi avioni i na vrabotuvawe nov personal za letawe", izjavi Darko Mila~i}, sopstvenik na Metropoliten investment grup.

M

19

“Republika Turcija e golem proizvoditel i golem pazar so mo`nost za plasman na odredeni zemjodelski proizvodi, koi se za nas strate{ki. Turcija e na{ prijatel i poddr`uva~ i vo oblasta na zemjodelstvoto”, re~e ministerot Dimovski i izrazi nade` deka vospostavenite odnosi }e prodol`at da se razvivaat i so noviot ambasador na Turcija vo Makedonija.

DUNA KOMPJUTERI SO NOV PROIZVOD

DELOVNIOT SOFTVER ULTIMA ZA PRVPAT VO MAKEDONIJA akedonskata IT-kompanija Duna Kompjuteri za prvpat na pazarot ja pretstavi platformata ULTIMA, koja pretstavuva kompletno softversko re{enie za upravuvawe so mali, sredni i golemi kompanii.

ULTIMA e kompletno ERP re{enie, dizajnirano da odgovori na potrebite na sekoja kompanija. So vklu~ena vrvna ekspertiza i 20-godi{no iskustvo vo razvivawe na inteligenten deloven softver, ULTIMA gi integrira site biznisfunkcii vo eden sistem.

So toa se ovozmo`uva jasen pregled i kontrola na procesite, a obezbeduva i detalna analiza na pazarite i kupuva~ite.

So ULTIMA se zgolemuva produktivnosta, stabilnosta i sigurnosta vo sekoja kompanija. Za da se odgovori na barawata na korisnicite, Duna Kompjuteri pretstavi ~etiri paketi na softverot ULTIMA – Distribution, Standard,Professional i Enterprise. Sekoj od paketite ima razli~ni funkcionalnosti i prednosti,

ULTIMA e kompletno ERP re{enie, diza-

M

MAKEDONIJA PROEKT ]E RABOTI I NISKOGRADBA ompanijata za proektantstvo i grade`ni{tvo Makedonija proekt v~era najavi pro{iruvawe na raboteweto i vo niskogradbata i infrastrukturnite objekti. Ovaa kompanija dosega be{e aktivna na poleto na visokogradba, dejnost so koja e prisutna na pazarot ve}e 20 godini.

“So ogled na s$ po~estite promeni na pazarnite uslovi, menaxmentot odlu~i da ja pro{iri dejnosta i kon in`enering i snabduvawe na klientite so prvoklasni i evtini materijali i oprema.

Celosno sme podgotveni so sopstveni resursi, na najvisoko stru~no i tehni~ko nivo da obezbedime proektantski uslugi za site tipovi objekti od visokogradbata, niskogradbata i hidrogradbata”, izjavi izvr{niot direktor na kompanijata, Andrej Andreev.

K

jnirano da odgovori na potrebite na sekoja kompanija. So vklu~ena vrvna ekspertiza i 20-godi{no iskustvo vo razvivawe na inteligenten deloven softver, ULTIMA gi integrira site biznis-funkcii vo eden sistem. So toa se ovozmo`uva jasen pregled i kontrola na procesite, a obezbeduva i detalna analiza na pazarite i kupuva~ite

KAKO FUNKCIONIRA ULTIMA

od redovno komercijalno i finansisko rabotewe {to go obezbeduva osnovniot paket Distribution, do Enterprise, koj ovozmo`uva besprekorno funkcionirawe na golemi i slo`eni kompanii.

ULTIMA ovozmo`uva celosna integracija na kompanijata, se spodeluvaat informacii me|u vrabote-

nite, a sobranite podatoci za kupuva~ite se obrabotuvaat vo vredni izve{tai potrebni za ispolnuvawe na strategijata na menaxmentot. Na toj na~in, ovoj softver im ja obezbeduva potrebnata fleksibilnost na kompaniite za brz odgovor na promenlivite uslovi na pazarot.

“Vo ULTIMA e vklu~eno

znaeweto na ekspertite na Duna Kompjuteri, dodeka, pak, vo procesot na implementacija }e bidat vklu~eni i sertificirani partneri koi }e go konfiguriraat softverot po `elba na krajniot korisnik. Voedno, klientite }e dobijat besplatni ~asovi za koristewe na softverot.

So ULTIMA sekoja kom-

Platformata e sostavena od osnovni i napredni moduli vklu~eni vo eden sistem koj ima sovr{ena organizacija.

Katalog na podatoci ( SIF) – pretstavuva modul koj slu`i za sekojdnevno vnesuvawe, a`urirawe i pregled na podatocite za artikli, cenovnici, komitenti, tipovi na dokumenti itn.

Administratorska konzola (ADM) – pretstavuva modul koj ovozmo`uva upravuvawe i kontrola na celiot sistem na korisnici vo kompanijata, nivnite prava za koristewe kako i pregled na odredeni moduli, dokumenti ili izve{tai.

Mobilna proda`ba ( MOB) – pretstavuva modul koj ovozmo`uva izrabotka na dokumenti za proda`ba na teren, integracija so uredi ( ra~ni uredi, pe~atari i fiskalni kasi) i sinhronizacija so centralna baza.

Komercijalno – materijlno (KOM) – vklu~uva organizaciska postavenost, baza na klienti, artikli, cenovnici, izrabotka na interni dokumenti povrzani so proda`ba. panija mo`e da go napravi svoeto rabotewe poefikasno, pobrzo i profitabilno, voveduvaj}i

go biznisot vo nova tehnolo{ka era”, be{e istaknato na prezentacijata na softverot.

20 11.06.2010

BANKI I FINANSII

EFSE-FONDOT ZAINTERESIRAN ZA MAKEDONIJA a vreme na odr`uvaweto na godine{nata konferencija vo Ohrid, pretsedatelot na odborot na direktori na Evropskiot fond za Jugoisto~na Evropa - EFSE, Klaus Glaubit, poso~i deka EFSE e posveten na razvivawe dolgotrajni vrski so Makedonija i regionot. Spored negovite zborovi, fondot dosega ima investirano 300 milioni evra vo regionot i ostanuva posveten na Makedonija i na sorabotkata zatoa {to spored nego od

Z

fondot se svesni deka malite pretprijatija se onie koi go vle~at razvojot vo dr`avata i regionot. Od svoeto osnovawe vo dekemvri 2005-ta godina, pa s$ do dekemvri 2009-ta godina, EFSE ima dodeleno vkupno 684 milioni evra za finansirawe na komercijalnite banki, bankite za kreditirawe na mali pretprijatija i instituciite za mikrofinansirawe na teritorijata na Jugoisto~na Evropa. Od sredstvata na EFSE vo visina od 1,1 milijarda

dolari, ovie partnerski kreditni institucii dosega imaat dodeleno pribli`no 216.000 biznis-krediti i krediti za doma}instvata.

Za naredniot period od 5 godini od strana na fondot e predvideno 900 milioni evra da im bidat dodeleni na finansiskite institucii vo Jugoisto~na Evropa. “Ova }e mu dozvoli na EFSE da ovozmo`i 2,3 milijardi evra vo 350.000 novi krediti”, veli Glaubit.

PROKREDIT SO PREZENTACIJA “VREME E ZA BIZNIS” VO KUMANOVO roKredit banka organizira biznis-koktel nasloven kako "Vreme e za biznis" koj }e se odr`i na 15 juni (vtornik) 2010 godina, vo restoranot Palas, Kumanovo, so po~etok vo 19:00 ~asot. Na samiot nastan kompaniite }e imaat mo`nost da ostvarat biznis-kontakti so nivnite sega{ni i potencijalni idni delovni partneri i da se informiraat za novite biznispaketi na ProKredit banka.

P

Po vovednoto obra}awe na Jovanka Joleska- Popovska, generalen direktor na ProKredit banka, na raspolagawe na kompaniite-gosti na koktelot }e im bidat menaxerite za korporativnite klienti, na koi }e mo`e da im gi pretstavat svoite idei za toa kakvo bankarstvo o~ekuvaat. Na biznis-koktelot na ProKredit banka so svoj {tand i promotivni materijali }e u~estvuva i Stopanskata komora na Makedonija, kade

{to site zainteresirani }e imaat mo`nost da se zapoznaat so site mo`nosti i uslugi koi gi nudi Komorata.

I POKRAJ RASTOT NA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE VO MAKEDONIJA

SÉ U[TE SME POSLEDNI VO REGIONOT Zaklu~no so prviot kvartal godinava, u~estvoto na `ivotnoto vo vkupnoto osiguruvawe vo Makedonija e so skromni 4,5%, {to e identi~no vo sporedba so istiot period lani IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

leguvaweto na u{te eden igra~ na pazarot za `ivotno osiguruvawe vo Makedonija (Viena in{urans grup najavi deka }e otvori i kompanija za `ivotno osiguruvawe, pokraj onaa za ne`ivotno {to ve} e ja prezede pred dve godini) definitivno }e go razigra ovoj segment od osiguritelniot pazar koj vo vkupnata osiguritelna premija vo zemjata s$ u{te ima mnogu nisko u~estvo. Spored podatocite na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, zaklu~no so prviot kvartal godinava u~estvoto na `ivotnoto vo vkupnoto osiguruvawe vo Makedonija e so skromni 4,5%, {to e identi~no vo sporedba so istiot period lani. Sepak, vo apsoluten iznos, premijata vo `ivotnoto osiguruvawe za prviot kvartal godinava porasnala od 55,3 milioni na 66 milioni denari (okolu eden milion evra), ili za 19,4%.

Na godi{no nivo, vkupnata premija na `ivotno osiguruvawe vo zemjava na krajot na 2009 godina iznesuvala bezmalku pet milioni evra. Toa zna~i deka po `itel Makedoncite za `ivotno osiguruvawe tro{at najmalku vo regionot, okolu 2,5 evra, dodeka vo Srbija toj iznos e 10 evra, vo Bosna i Hercegovina i Crna Gora 13 evra, vo Bugarija 21 evra, vo Romanija 26

V

INOVATIVNI NA^INI NA PRIMENA NA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE Kakva s$ korist mo`e da se ima od `ivotnoto osiguruvawe poka`uva i primerot na zemjite od Evropskata unija, kade {to na osigurenicite im se nudat mno{tvo inovativni produkti. Eden takov e mo`nosta {to dogovara~ot na osiguruvaweto ili korisnikot na osiguruvawe, komu nenadejno mu trebaat pari, a ima (dobra) polisa na `ivotno osiguruvawe, namesto da zema skapi krediti od bankite, mo`e svojata polisa da ja prodade na profesionalnite investitori, kako {to se raznite investiciski fondovi.

Takva praktika postoi vo Germanija, i vo ostanatite zemji na EU: korisnikot na polisa na `ivotno osiguruvawe svoeto pobaruvawe od polisata kon osiguruva~ot go prenesuva (prodava) na treta li~nost pred istekot na dogovorot za osiguruvawe. Takvite polisi gi (ot)kupuvaat raznite investiciski fondovi. Za niv toa ne e rabota na osiguruvawe, tuku na investirawe kapital. Iznosot {to go dobiva korisnikot, vo sekoj slu~aj, e pogolem otkolku {to bi dobil so raskinuvawe na dogovorot i otkupot na polisata za `ivotno osiguruvawe. Osven toa, parite gi dobiva vedna{, koga }e mu zatrebaat. Za osiguritelot ne se menuva ni{to. Dogovorot e i ponatamu na sila, premijata se pla}a do krajot na istekot na dogovorot. Za vakvite postapki ve}e e odoma}inet nazivot second hand polisi za `ivotno osiguruvawe ili, pak, kupuvawe polovni polisi za `ivotno osiguruvawe.

evra, vo Hrvatska 90 evra, vo Slovenija okolu 340 evra, dodeka vo Avstrija, na primer, ovoj iznos e duri 1.000 evra.

Godi{nite stapki na porast na premiite na `ivotnoto osiguruvawe vo zemjava vo nekoi slu~ai se i povisoki od onie vo regionot, no toa se dol`i na niskata startna osnova {to ja imame vo ovoj segment na osiguruvaweto, a ne na nekoja golema zainteresiranost na gra|anite za ovoj tip osiguruvawe. Avstriskata Grave i hvatskata Kroacija osiguruvawe, edinstvenite koi zasega rabotat so `ivotno osiguruvawe vo zemjava, gi otvorija svoite kompanii pred samo nekolku godini i normalno e premiite da im rastat so stapki od po 20-25% godi{no, zatoa {to se osvojuva pazarot od po~etok.

OSIGURUVAWE, NO I [TEDEWE Profilot na prose~niot osiguruva~ na `ivotot vo zemjava e pripadnik na povisokata sredna klasa, koj ostvaruva solidni primawa, povisoki od prose~nite, velat vo Grave osiguruvawe.

Makedoncite {to upla} aat za `ivotno osiguruvawe naj~esto se zainteresirani za me{anoto `ivotno osiguruvawe, najzastapeno vo site evropski zemji. Toa zna~i deka mo`e da se iskoristi vo slu~aj na do`ivuvawe, odnosno koga dogovara~ot go do`ivuva momentot do koj e sklu~eno osiguruvaweto. Toa zna~i deka }e ja dobie propi{anata suma plus ostvarenata dobivka. Vo slu~aj na smrt, propi{anata osigurena suma plus dobivkata ostvarena do toj moment mu se ispla}a na

semejstvoto na osigurenikot. Ova osiguruvawe pokriva dva rizici -smrt i do`ivuvawe, odnosno dokolku osigurenikot do`ivee, toga{ toa e kako eden vid {tedewe, bidej}i sekoga{ iznosot e pogolem od uplatenite premii. Sumata mo`e da se podigne ednokratno, ili kako do`ivotna renta, ili pak privremena renta, po izbor na osigurenikot.

Vo zemjite kade {to `ivotnoto osiguruvawe e mnogu pozastapeno, kompaniite ~esto sklopuvaat polisi za `ivotno osiguruvawe za svojot top-menaxment. Vo Makedonija ova re~isi i da ne postoi vo praktika, a da ne pomisluvame, pak, za toa nekoja firma da gi osigurala na toj na~in site svoi vraboteni. Vo Grave velat deka imaat samo nekolku firmi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

3,79%

5,69%

6,25%

7,23%

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

3,23%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5038

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

51,2105

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,4688

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,691

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

49,0892

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,4867

61,6

51,1

75,2

45,1

Извор: НБРМ

{to osigurale grupa svoi menaxeri, no toa e nezna~itelen broj za da mo`e da se registrira kako pojava.

Za da gi zadr`at svoite najdobri menaxeri i istovremeno da gi stimuliraat, kompaniite mo`e da im upla}aat odredena suma za osiguruvawe na `ivotot.

Na toj na~in rabotodavecot od edna strana go obezbeduva semejstvoto vo slu~aj na smrt na vraobteniot, a od druga strana {tedi za nego i mu obezbeduva po istekot na dogovorot za osiguruvawe odredena suma

pari. Isto taka, so ova go “primoruva” da ostane vo firmata, zatoa {to dogovorot prestanuva da va`i dokolku vraboteniot go otka`e rabotniot odnos i dol`en e da mu go nadomesti iznosot na uplatenite premii na ime osiguruvawe na `ivot.

Prednosta na vakviot tip stimulacija, vo odnos na dopolnitelnoto privatno penzisko osiguruvawe (koe doprva treba da za`ivee vo zemjava), e {to od momentot na uplata na prvata premija, vo slu~aj na smrt se isplatuva vkupnata dogovorena suma.

BANKI I FINANSII VO SRBIJA RASTE INTERESOT ZA SUBVENCIONIRANI KREDITI o Srbija raste interesot za subvencioniranite krediti.

Od po~etokot na sproveduvaweto na odlukata za izdavawe na subvencionirani krediti vo lokalna valuta za gra|anite, bankite vo Srbija dosega imaat odobreno pove}e od 51 iljadi vakvi krediti, vo vrednost od okolu 84.6 milioni evra. Brojot na barawa za vakov kredit se iska~il duri na iznos

V

od okolu 66 iljadi.

Vo istiot period, kaj bankite bile podneseni okolu 1.500 barawa za potro{uva~ki krediti vo dinari, od koi odobrenie za vakov zaem dobile vo 1.137 slu~ai vo vkupna vrednost od 1.9 milioni evra. Za zemjodelska mehanizacija bile odobreni 18 krediti, a za kupuvawe na mebel duri 458 krediti.

Za nabavka na tepisi bankite imaat odobreno

16 zaemi, dodeka za renovirawe na podni oblogi se odobreni {est krediti.

Za nabavka na grade`ni materijali brojkata na odobreni krediti iznesuva 575.

Ovie podatoci jasno poka`uvaat deka, sepak, vo Srbija s$ u{te nema dovolen interes za potro{uva~ki krediti, i pokraj toa {to istite se zna~itelno poevtini od gotovinskite krediti.

11.06.2010

21

PAZAROT NA OSIGURUVAWE VO BIH VO 2009 GODINA PORASNAL ZA 1,35% pokraj globalnata kriza, pazarot na osiguruvawe vo BiH vo 2009 godina ostvaril rast na brojot na premiite od 1,35%, vo odnos na 2008 godina. Spored neoficijalni podatoci, osiguritelnite kompanii vo Bosna i Hercegovina lani ostvarile premija od 234,5 milioni evra, od koi na ne`ivotnoto osiguruvawe mu pripa|aat 199 milioni evra, a na `ivotnite premii 35,6 milioni evra, prenesuva

I

hrvatskiot portal *osiguranje. hr. Podatocite za funkcioniraweto na pazarot na osiguruvawe vo BiH za 2009 godina bea prezentirani v~era, a na prezentacijata be{e istaknato deka vo dr`avata momentalno funkcioniraat 26 dru{tva.

Saraevo osiguruvawe i ponatamu ima najgolem pazaren udel od 11,7%, a me|u prvite pet dru{tva, spored pazarniot udel, se u{te Bosna Sunce osiguruvawe, Euroherc osigu-

ruvawe, Kroatia osiguruvawe i Unika osiguruvawe. Ovie pet kompanii imaat vkupen udel na pazarot od 44,75%.

SARAEVO

“KAPITAL� NEOFICIJALNO DOZNAVA

BUXETOT ]E SE KRATI ZA 17.03.2010 21 POMALKU OD 80 MILIONI EVRA? Okolu 76 milioni evra }e se namalat rashodite vo buxetot za 2010 godina, neoficijalno doznava "Kapital". Ovoj iznos e daleku pomal od iznosot za koj, spored ekspertite, treba da se namali godine{niot buxet za da se obezbedi odr`liv buxetski deficit i relaksirawe na doma{niot pazar od zadol`uvaweto na Vladata BIQANA ZDRAVKOVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

kolu 76 milioni evra }e se namalat rashodite vo buxetot za 2010 godina, neoficijalno doznava #Kapital#. Bidej}i sednicata na Vladata, koja se o~ekuva{e da zavr{i vo docnite popladnevni ~asovi, s$ u{te trae{e pri zatvoraweto na vesnikot, mo`no e da ima odredeni izmeni vo iznosot za koj buxetskite tro{ewa }e bidat namaleni po barawe na oddelni ministri.

Ovoj iznos e daleku pomal od iznosot za koj, spored ekspertite, treba da se namali godine{niot buxet za da se obezbedi odr`liv buxetski deficit i relaksirawe na doma{niot pazar od zadol`uvaweto na Vladata.

Iako prvi~no se najavuva{e deka buxetot }e

O

bide skraten za okolu 100 milioni evra, Vladata da odlu~i so ovoj rebalans da skrati skromni 76 milioni evra.

Vo biznis-javnosta ve}e se {pekulira deka Vladata so ovoj prv rebalans se odlu~ila da skrati pomal iznos za da se za{titi od kritikite vo javnosta deka se povlekuva od nekoi proekti, pred mo`nite predvremeni izbori ovaa esen. A, deka e izvesno deka ovaa esen }e ima vtor rebalans so koj }e se skrati pogolem iznos, ako Vladata vo me|uvreme ne obezbedi nadvore{no finansirawe preku planiranata evroobvrznica.

Vladinite ministri na v~era{nata sednica odlu~uvaa da gi namalat rashodite od buxetot za 2010 godina koj te`i 2,5 milijardi, a koj u{te pri negovoto donesuvawe minatata godina be{e kritikuvan od celata makedonska javnost deka e pregolem tovar za makedonskata

ekonomija, koja se soo~uva so posledicite od svetskata ekonomska kriza Na ovoj poteg Vladata be{e prinudena otkako podatocite poka`aa deka prihodite koi se sobiraat vo buxetot po osnova na danoci bele`at pad vo sporedba so iznosot koj vlasta go isplanirala lani.

Buxetot za 2010 godina iznesuva 2,5 milijardi evra, pri {to vkupnite prihodi se planirani da iznesuvaat 143,3 milijardi denari (2,33 milijardi evra), dodeka vkupnite rashodi se proektirani da iznesuvaat 153,8 milijardi denari (2,5 milijardi denari). Deficitot e proektiran na 2,5% ili 10,46 milijardi denhari (170 milioni evra), pri planiran rast na BDP (bruto-doma{niot proizvod od 2%.

Podatocite od Upravata za javni prihodi poka`uvaat deka padot na dano~nite prihodi vo buxetot vo

prvite tri meseci od godinava iznesuva 8,23%.

U{te pri donesuvaweto na buxetot za 2010 godina, pri krajot na minatata godina, od Ministerstvoto za finansii objavija deka prioritetot pri vodeweto na fiskalnata politika }e bide staven na odr`uvaweto na makroekonomskata stabilnost i za`ivuvaweto na makedonskata ekonomija vo uslovi na kriza.

Od Ministerstvoto za finansii ne izlegoa vo javnosta so pove}e detali okolu toa kade i kolku planiraat da napravat za{tedi vo buxetot pred planiranata vladina sednica na koja }e se odlu~uva za rebalansot na buxetot.

No, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, gi dade glavnite nasoki, spored koi platite na administrativcite i penziite na penzionerite nema da bidat namaleni, nitu }e bidat odlo`eni planiranite kapitalni investicii.

Iskustvoto od minatata godina koga vlasta napravi dva rebalansi na buxetot za 2009 godina poka`uva deka najgolemo kratewe ili odlo`uvawe pretprea tokmu kapitalnite proekti, dodeka za finansirawe na proektite koi partijata na vlast gi ima{e zacrtano

vo svojata izborna programa bea obezbedeni pari od dr`avnata kasa.

Detali za rebalansot i za toa koi stavki od Buxetot se namaleni se najavija po vladinata sednica, otkako rebalansot }e bide odobren od vladinite ministri.

22 11.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BUGARITE ZA EDNA GODINA POBOGATI ZA 1,7 MILIJARDI EVRA inansiskoto bogatstvo na semejstvata vo Bugarija za edna godina e zgolemeno za 1,7 milijardi evra i kon krajot na minatiot mesec dostigna 18,2 milijardi evra, se naveduva vo godi{niot izve{taj na Industri vo~, posveten na imotnata sostojba na bugarskite dr`avjani. Finansiite na naselenieto se zgolemija za 10% na godi{no nivo,

F

se naglasuva vo izve{tajot, vo koj se precizira deka okolu 68% od parite na bugarskite gra|ani sega se nao|aat vo bankite vo forma na depoziti. So prose~na bugarska mese~na plata mo`e da se kupat 0,65 metri kvadratni stanben prostor, {to zna~i deka nedvi`nostite sega se zna~itelno

CRNA GORA ]E POTRO[I 1,5 MILIONI EVRA ZA ENERGETIKA

popristapni za gra|anite od prethodno.

a razvoj, reforma i liberalizacija na energetskiot sektor, Crna Gora do krajot na juli idnata godina }e potro{i 1,5 milioni evra. ”Crna Gora do 2012 godina mora da doka`e deka ostvarila energetska za{teda”, izjavi voda~ot na proektniot tim, Jorgos Georgokostas.

Toj naglasi deka proektot koj zapo~na vo fevruari

Z

ima za cel da go zajakne kapacitetot na glavnite u~esnici na pazarot na elektri~na energija, da ja podobri funkcionalnosta na operatorite na prenosniot sistem, kako i razvoj na statistikata na energetska efikasnost.

Georgokostas navede deka proektot, koj se finansira od Instrumentot za pretpristapna pomo{ (IPA), }e go opfati i desetgodi{niot

plan za razvoj na prenosniot sistem i investiciskiot plan do 2025 godina.

EKONOMSKI RAZVOJ NA SRBIJA

SRBIJA JA GRADI SVOJATA IDNINA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

itelite na Belgrad }e patuvaat so metro od edniot do drugiot kraj na gradot. Moderni avtopati{ta }e krstosuvaat od Horgo{ do Makedonija, a aerodromite vo Belgrad i Ni{ }e dobijat konkurencija.

Se planira da ima deset pomali aerodromi {irum Srbija. Ova e slikata za idninata na Srbija po 20 godini spored nacrt-planot za razvoj, koj na zemjata }e & ovozmo`i ekonomski razvoj.

Prostorniot plan na Srbija e dokument od najvisoko strate{ko nivo. Bez prostornit plan, zemjata ne bi mo`ela da se dvi`i vo pravec na re{avawe na problemite, nitu da se planira razvojot na zemjata.

“Morame da vlo`ime napor za da go popolnime propu{tenoto vo izminative 20 godini. Srbija poslednive decenii se razviva na na~in koj nalikuva na improvizacija. Ne se sogledani vnatre{nite kapaciteti i resursi. Ne postoe{e organska vrska me|u politikata i realnosta. Ova e politi~ki dokument od najgolemo zna~ewe”, izjavi srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}.

Sega{nata mapa na koncentracija na `itelite poka`uva deka mnozinstvoto od naselenieto go sledi pravecot na Koridorot 10.

Edna od pova`nite zada~i koi se vo prostorniot plan e izgradbata na patnata mre`a vo Srbija.

“Na{ata ideja e okolu mre`ata na avtopati{ta da `iveat 70% do 80% od naselenieto od zemjata, Toa e preduslov za ekonomski razvoj. Ako rabotime so plan i optimizam }e mo`eme da go realizirame ona {to sme go zamislile”, re~e Tadi}.

Na po~etokot na narednata

@

So prostorniot plan na Srbija, zemjata planira da gi nadmine infrastrukturnite problemi i da sozdade osnova za zasilen ekonomski razvoj na zemjata godina }e bide dovr{en avtopatot do Ungarija, a do po~etokot na 2012 godina } e bide izgraden i patot kon Bugarija, dodeka avtopatot do Makedonija treba da bide gotov do krajot na 2012 ili po~etokot na 2013 godina.

Ovaa godina zapo~nuva i izgradbata na avtopatot kon Crna Gora.

Prostorniot plan, kako {to objasni Borislav Stojkov, direktor na Agencijata za prostorno planirawe, e raboten na {est principi.

Me|u niv se revitalizacijata na demografski ispraznetite

predeli, odr`liva ekonomija, decentralizacija i integracija.

“Eden od principite e policentri~nost. Srbija ima 24 gradovi, a nie za gradovi predlo`ivme u{te ~etiri naselbi. Toa se Kikinda, Vr{ac, Pirot i Prokupqe.

Celi na ovoj plan, me|u ostanatoto, se i da se ubla`i regionalnata razlika vo Srbija. Gradovite se ramnomerno rasporedeni, no potrebno e da im se dade pogolema nadle`nost i da se povrzat so selata”, istakna Stojkov.

PATI[TA ZA PODOBRA REGIONALNA KONKURENTNOST Me|u celite e i regionalnata konkurentnost, a za da se postigne treba da se misli na industrijalizacijata, no i na patnata pristapnost na site delovi na zemjata.

Planirano e da se otvorat regionalni aerodromi i da se aktiviraat site 13 pristani{ta na Dunav.

“Dali za dve decenii }e li~ime na zemja koja vrtoglavo se razvila }e zavisi samo od nas”, smeta direktorot na Agencijata za prostorno

planirawe. Srbija ima 650 nao|ali{ta na minerali, ogromni potencijali koi zasega ostanuvaat samo potencijali, re~e toj. Dokolku Srbija gi iskoristi prirodnite resursi, za desetina godini zemjata }e napreduva.

“Generalno, hranata e ona {to mo`eme da mu go ponudime na svetot, a za da se povrzeme so nego, potrebna ni e infrastruktura”, re~e Stojkov.

Do krajot na slednata godina, 100% od teritorijata na Srbija }e bide pokriena so planskiot dokument, istakna

ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Oliver Duli}.

“Sekoj grad i op{tina }e znae kade }e mo`e da se gradi pat, bolnica, park, industriska zona, koi regioni se pogodni za zemjodelstvo ili hemisko proizvodstvo, odnosno site klu~ni strate{ki pra{awa neophodni za Srbija da bide normalna i uredena zemja”, re~e Duli}. Srpskata vlada narednive dve sedmici bi trebalo da go usvoi nacrtplanot, a vo sobranieto na Srbija treba da bide usvoen vo juni ili juli.

SRBIJA O^EKUVA OPORAVUVAWE NA IT-PAZAROT

NOVA INVESTICIJA NA PETROL NA KOSOVO

azarot na informacisko-komunikaciski tehnologii (IT) vo Srbija e vo kriza, no, sepak, se o~ekuva ovaa godina da ima blag rast od 5%, soop{ti Stopanskata komora na Srbija. Ekspertot Milovan Matijevi} izjavi deka sostojbata na IT-pazarot e lo{a i deka izminatite godini e zabele`an pad od 27%, a vo prviot kvartal od ovaa godina pad od 10%.

Sepak, kako {to re~e toj, se o~ekuva blago oporavuvawe i ovaa godina o~ekuva rast od 5%.

Ministerkata za telekomunikacii, Jasna Mati}, izjavi deka postojat indikacii za oporavuvawe na ekonomijata, {to zna~i mo`e da se o~ekuva blago oporavuvawe na IT-sektorot kon krajot na ovaa godina.

afteno-trgovskoto dru{tvo Petrol-Oti, vo koe slovene~kata kompanija Petrol ima 51% od sopstvenosta, a pri{tinskata kompanija Oti ima 49% od sopstvenosta, vo Pri{tina zapo~na so izgradba na skladi{te za nafteni derivati.

Vrednosta na skladi{teto se procenuva na pet milioni evra, a }e se prostira na povr{ina od vkupno

P

N

7.000 metri kvadratni.

Vo nego }e se nao|aat ~etiri rezervoari so kapacitet od 1.500 metri kubni i dva rezervoara so kapacitet od 500 metri kubni.

Izgradbata treba da zavr{i slednata godina, soop{tija od Petrol.

Slovene~kiot trgovec na nafta kako pozitivni efekti na ovaa investicija gi naveduva konkurentnosta i nezavisnosta vo nabavkata.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

23

11.06.2010

RESTRUKTURIRAWE NA HRVATSKITE JAVNI KOMPANII

NEPRODUKTIVNOSTA I NEPROFITABILNOSTA KLU^NI PROBLEMI VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lenovite na upravite na javnite pretprijatija od Hrvatska se slo`ija deka zateknatata stara organizacija i nedostigot na razvojna strategija bile najgolemite problemi koi gi zateknale pri prezemaweto na kompaniite. Za uspe{no restrukturirawe na javnite pretprijatija vo Hrvatska potrebno e da se podobri nivnata niska produktivnost i profitabilnost, da se namali brojot na vrabotenite, kako i da se promeni nasledenata i neefikasna upravuva~ka struktura.

Pretpriema~ite istaknaa deka ekonomskata kriza treba da se iskoristi za restrukturira we bidej}i toa e trend i vo svetskata ekonomija.

Kompaniite koi pred krizata ili na samiot nejzin po~etok po~nale so restrukturirawe imaat i pove}e {ansi pozitivno da go zavr{at toj proces. ”Na site zaedni~ka cel ni e odr`livoto restrukturirawe so koe se postignuva balans me|u kratkoro~nite i dolgoro~nite merki za odr`uvawe na likvidnosta i profitabilnosta”, izjavi menaxerot na konsultantskata ku}a A.T. Kerni, Tomislav ^orak.

Iznesuvaj}i gi primerite od

ROBERT JUKI] PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA HRVATSKATA PO[TA “Od krajot na 2008 godina do juni 2010 godina brojot na vrabotenite go namalivme od 12.272 na 10.570, odnosno tro{okot za vrabotenite go namalivme od 72% na 62%”.

^

zapo~natiot proces na restrukturirawe na hrvatskite javni pretprijatija, pretsedatelot na upravata na hrvatskata po{ta, Robert Juki} i Ivan Mata{i} od Hrvatskata `eleznica se soglasija deka zateknatata stara organizacija, nemo`nosta za upravu-

vawe, kako i nedostigot na razvojna strategija bile najgolemite problemi so koi se soo~ile pri prezemaweto na kompaniite.

Toa, smetaat tie, najmnogu vlijaelo na lo{ite delovni rezultati i zatoa bilo potrebno da se definira potpolno nova ramka za

K

AVSTRISKI LUTZ GO KUPUVA IMOTOT NA PROPADNATIOT PEVEC oznatiot avstriski maloproda`en sinxir za mebel Lutz e zainteresiran za hrvatskiot pazar. Avstrijcite poka`uvaat interes za nedvi`nostite na kompanijata Pevec koja e vo ste~aj.

Vo Pevec ja razgleduvaat mo`nosta za davawe na trgovskite centri vo Jankomir, Rijeka, Pula i Osijek pod naem, no vo idnina ne e isklu~ena mo`nosta tie da se pro-

P

dadat.

Propadnatoto carstvo na Zdravko i Vi{na Pevec, koi sega se nao|aat vo pritvor poradi finansiski malverzacii, stanuva dobra "otsko~na daska" za vlez na hrvatskiot pazar.

Spored Darko [keta, ste~aen upravnik na Pevec, vkupnite pobaruvawa na doveritelite

kon Pevec dostignale 221 milioni evra.

NA SLOVENIJA I TREBA STROGA FISKALNA POLITIKA troga i rigorozna fiskalna politika, strukturni reformi i kvalitetno korporacisko upravuvawe se merkite koi }e & dadat stabilnost na Slovenija vo idnina, oceni ministerot za razvoj i evropski pra{awa, Mitja Gaspari.

Odr`uvaweto na fiskalnata stabilnost bi trebalo da bide prviot prioritet na Slovenija, istakna

S

Gaspari, dodavaj}i deka zemjata treba da se spravi so namaluvaweto na javnofinansiskiot deficit preku razumni, konsolidirani i kredibilni merki.

Slovene~kata fiskalna politika vo idnina treba da bide stabilna, izjavi Gaspari.

Ekonomijata vo Slovenija, kako {to naglasi toj, vo momentov e vo podobra polo`ba otkolku ekonomi-

ite vo Italija i Slova~ka.

DROGA KOLINSKA BARA SERIOZEN KUPUVA^ indikatot na slovene~kata kompanija Droga Kolinska smeta deka najdobro bi bilo da se najde kupuva~ koj kompanijata ja gleda kako golema kompanija na Balkanot i vo Evropa. ”Barame najdobro re{enie so koe Droga Kolinska }e stane u{te podobra kompanija”, izjavi

S

sindikalniot pretstavnik Jo`e [orgo.

Toj smeta deka kompanijata nema da bide prepu{tena na berzanskite {pekulanti i deka postoi mo`nost Istrabenc da ne ja prodade ako ne najde soodveten kupuva~.

Vo sostavot na Droga Kolinska se i srpskite kompanii Grand prom,

rabotewe, strategija za razvoj i socijalen dijalog so sindikatite i vrabotenite. Restrukturiraweto vo kompaniite sega e proces koj navistina se slu~uva i koj ve}e dava rezultati vo podobruvaweto na biznisot. Preku namaluvaweto na rashodite i brojot na

Soko [tark i Palane~ki kiseqak.

Spored neoficijalni informacii, upravata na ovaa kompanija izminatiov period imala nekolku sostanoci vo vrska so proda`bata, dodeka drugi izvori tvrdat deka nema seriozni kupuva~i i deka ponudenite ceni se preniski.

O

M

E

R

vrabotenite definirale i vovele nova strate{ka i efikasna upravuva~ka struktura.

Celite na Hrvatskata po{ta, spored Juki}, se do 2013 godina da se zgolemi operativnosta, podobro da se povrzat so bankite i osiguritelnite kompanii.

C

I

J

A

L

E

N

Za uspe{no restrukturirawe na javnite pretprijatija vo Hrvatska potrebno e da se podobri nivnata niska produktivnost i profitabilnost, da se namali brojot na vrabotenite i da se promeni nasledenata i neefikasna upravuva~ka struktura

“Od krajot na 2008 godina do juni 2010 godina brojot na vrabotenite go namalivme od 12.272 na 10.570, odnosno tro{okot za vrabotenite go namalivme od 72% na 62%”, izjavi Juki}.

Istaknuvaj}i deka celta ne im e profit, tuku efikasno tro{ewe na sredstvata od dr`avniot buxet, Mata{i} naglasi deka zacrtale 13 grupi na aktivnosti za podobro rabotewe i pogolemi za{tedi, za {to imaat dobieno zeleno svetlo i od vladata.

O

G

L

A

S

24 11.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

EU I NALO@I NA UNGARSKATA KOMPANIJA MOL DA GI VRATI SUBVENCIITE

MMF: DOL@NI^KATA KRIZA OD EVROPA MO@E DA SE PRESELI VO AZIJA

egulatornite organi na Evropskata unija soop{tija deka na ungarskata energetska kompanija MOL & nalo`ile da isplati 112 milioni evra plus kamata, kolku {to se procenuva deka kompanijata profitirala od pomo{ta na ungarskata vlada vo vid na niski danoci. Vo soop{tenieto na Evropskata komisija se naveduva deka MOL imala nepravedna

isok slu`benik na MMF ja preupredi Azija za mo`nosta od prelevawe na evropskata dol`ni~ka kriza, no naglasi deka ovoj region e vo dobra pozicija da se nosi so predizvicite povrzani so posledicite od globalnata recesija.

“Kriznata situacija vo Evropa mo`e da se odrazi na globalnata trgovija, so mo`nost za

R

prednost vo odnos na rivalskite kompanii od toa {to vladata vo Budimpe{ta prvo vetila deka }e gi zamrzne nadomestocite za trguvawe so energensi me|u 2005 i 2020 godina, no vo po~etokot na 2008 godina zna~itelno gi zgolemila danocite za ostanatite kompanii.

Komisijata presmetala deka MOL na toj na~in za{tedila 112 milioni evra. Dokolku ungarskata vlada ne se

pogri`i MOL da gi vrati nezakonskite subvencii, Komisijata mo`e da podnese tu`ba do sudot na EU.

V

posledici po Azija, vo odnos na s$ u{te va`nata uloga na nadvore{nata pobaruva~ka”, izjavi zamenikot na generalniot direktor na MMF, Naojuki [inohara.

Azija i ponatamu }e ja predvodi globalnata ekonomija, naglasi toj, predupreduvaj}i deka pozitivnite prognozi za rastot na ovoj region verojatno }e privle~at pove}e

kapital, {to, pak, mo`e da dovede do pregrevawe na nekoi od ekonomiite.

“Iako Azija ne e imuna na ona {to se slu~uva vo svetot, mnogu e silno pozicionirana, pa uspe{no se nosi so tie rizici", veli [inohara i dodava deka blagodarenie na ekonomskiot uspeh, ovoj region }e bide vode~ka sila vo reoblikuvaweto na globalnata ekonomija.

SOLIDARNO [OU ME\U BERLIN I PARIZ

MERKEL I SARKOZI BARAAT ZABRZUVAWE NA PAZARNITE REFORMI! raste~ka nestrpelivost zaradi tenzi~nosta na pazarite.

“Zemaj}i gi predvid najnovite slu~uvawa na pazarite, ja povikuvame komisijata da go zabrza re{avaweto na ova pra{awe”, napi{ale Sarkozi i Merkel na krajot od pismoto upateno do Baroso.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

okraj poslednite napori da se premostat raste~kite razliki pri upravuvaweto so dol`ni~kata kriza vo evropskite zemji, francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi i germanskata kancelarka, Angela Merkel, povikaa za zabrzuvawe i intenzivirawe na naporite za regulirawe na dr`avnite svop-kreditni dogovori (CDS), kako i na {ort selingot.

“Ova o~igledno e solidarno {ou me|u Berlin i Pariz”, izjavil visok francuski dr`aven pretstavnik za "Vol Strit @ urnal" po najavata na Sarkozi i Merkel, koj sakal da ostane anonimen. Francuskiot parlament }e po~ne da rasprava za noviot zakon za bankarstvo i finansiska regulacija.

“So ogled na poslednite pazarni slu~uvawa, veruvame deka postoi itna potreba Komisijata da ja zabrza rabotata i da vospostvi postroga kontrola nad pazarite i na dr`avnite CDS, kako i na {ort selingot, i da se prezentiraat site mo`ni merki za akcija vo ovie oblasti pred sostanokot na Sovetot za ekonomski i finansiski pra{awa, koj treba da se odr`i vo juli”, napi{ale Sarkozi i Merkel vo zaedni~koto pismo do pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso.

“Toa e neophodno za da se zajakne transparentnosta na poziciite na akciite i obvrznicite, osobeno na dr`avnite obvrznici”, velat liderite na Francija i Germanija, koi naglasuvaat deka Komisijata treba da go zeme predvid nivoto za zabrana na {ort seling za site ili za nekoi akcii i obvrznici i poedine~ni dr`avni CDS.

P

“So ogled na poslednite pazarni slu~uvawa, veruvame deka postoi itna potreba Komisijata da ja zabrza rabotata i da vospostvi postroga kontrola nad pazarite i na dr`avnite CDS, kako i na {ort selingot, i da se prezentiraat site mo`ni merki za akcija vo ovie oblasti pred sostanokot na Sovetot za ekonomski i finansiski pra{awa koj treba da se odr`i vo juli”, napi{ale Sarkozi i Merkel vo zaedni~koto pismo upateno do Baroso Germanija minatiot mesec gi {okira{e svoite evropski parneri so donesuvawe na odlukata preku no} da go zabrani {ort selingot na finansiskite akcii, odnosno takanare~enite “goli CDS”, kako forma na za{tita na dr`avnite obvrznici vo evrozonata.

Francuskata vlada dosega odbiva{e da go sledi primerot na germanskata, insistiraj}i deka {ort selingot vo Francija e zabranet za akcii i deka takvata sostojba se odr`uva od noemvri 2008 godina, pritoa naglasuvaj}i

ja potrebata od koordiniran pristap vo Evropa po ova pra{awe.

So ova zaedni~ko pismo na Sarkozi i Merkel edvaj se gleda promenata vo misleweto od strana na Francija, tuku donekade stanuva jasno deka Pariz pravi napori za da go smiri problemati~niot odnos so Berlin.

NAJAVA ZA BARAWETO NA G20 Na minatonedelniot sostanok na Grupacijata 20 vo Busan, Ju`na Koreja, francuskata ministerka za finansii, Kris-

DOLGOT NA SAD DO 2015 GODINA ]E DOSTIGNE 102% OD BDP olgot na SAD ovaa godina }e go nadmine iznosot od 13.600 milijardi dolari i }e gi dostigne potencijalnite 19.600 milijardi do 2015 godina, stoi vo izve{tajot na amerikanskoto Ministerstvo za finansii koj be{e pretstaven vo Kongresot. Vo izve{tajot stoi deka dolgot na najgolemata ekonomija vo svetot }e dostigne 102% od

D

BDP do 2015 godina, so ovogodine{nite 93%.

“Ekonomskite eksperti koi go sovetuvaat pretsedatelot na SAD, Barak Obama, tvrdat deka zgolemuvaweto na BDP za 1% mo`e da sozdade milion novi rabotni mesta, no predupreduvat deka tokmu tie 1% se gubat zaradi golemiot dolg koj ja optovaruva ekonomijata”, izjavil republikanecot Dejv Kamp, koj go objavi

tin Lagard, insistira{e deka “regulaciite na pazarot treba da ja imaat sposobnosta da zabranat CDS vo specifi~ni uslovi”, pri {to ja najavi sorabotkata so Germanija za potrebata da se reducira nestabilnosta na dr`avniot dolg na pazarot.

Vo pismoto {to Sarkozi i Merkel docna vo sredata mu go pratija na Baroso napi{ale deka “te{kite turbulencii na pazarite na kapital vo izminatite meseci dovele do zgolemen stepen na zagri`enost me|u zemjite-~lenki na EU i na nivnite gra|ani”. Tie vo pis-

moto istaknuvaat deka “vra} aweto na visokata pazarna nestabilnost pokrenuva legitimni pra{awa, posebno za odredeni finansiski tehniki i upotrebata na odredeni derivativni proizvodi, kako {to se na primer CDS i {ort selingot.

“Rabotime za evropsko re{enie i dobro e da se vidi deka po ednostranite dvi`ewa, Germanija e sre}na {to go doveduva ovoj problem na evropsko nivo, na iskoordiniran na~in”, izjavil visok oficijalen pretstavnik za "Dau Xons Wus", koj dodal deka postoi

PISMOTO JA ZABRZA I RABOTATA NA EVROPSKATA KOMISIJA Komisijata nema{e planovi da go razgleda pra{aweto za CDS pred oktomvri, no, sega, po pismoto od liderite na Francija i Germanija, }e napravi napori da dostavi predlozi vo tekot na letoto, izjavi portparolot na Komisijata, Pia Ahrenkilde Hansen i istakna deka “Evropskata komisija raboti na ova pra{awe intenzivno i deka go pozdravuvaat ~uvstvoto za itnost izrazeno od Pariz i Berlin.”

Komisijata kako izvr{no telo, isto taka, treba da ja razgleda mo`nosta za harmonizirawe na evropsko nivo, za docneweto na isporakite pri evropskata razmena, dodale Sarkozi i Merkel.

CDS se razmenuva~ki derivativi koi funkcioniraat kako standardni osiguritelni dogovori za dolgovite. Ako korisnikot na zaemot ne go isplati dolgot, na za{titeniot kupuva~ mu se pla}a kompenzacija od strana na za{titeniot prodava~. Kupuva~ite na svopovi mo`e da {titat sopstveni investicii, ili ednostavno da investiraat vo kompanii ili dr`avi.

“Golite” {ort seling vklu~uvaat proda`ba na imot koj ne e vo sopstvenost na prodava~ot i ne e pozajmen za da ja pokrie pozicijata, dodeka toj ja odr`uva. Nekoi od politi~arite smetaat deka ovaa aktivnost mo`e da bide upotrebena za manipulirawe na pazarite, bidej}i iznosot na {ort selingot mo`e da povle~e proda`ba na osnovni sredstva.

BAROSO: REFORMI SE POTREBNI ZA CELA EU, NE SAMO ZA EVROZONATA izve{tajot.

Toj aludiral na izve{tajot koj profesorkata Karmen Rejnhart od Univerzitetot vo Merilend mu go podnela na buxetskiot odbor koj Obama go formiral so cel da dobie preporaki za namaluvawe na deficitot.

Vo toj izve{taj Rejnhart tvrdi deka rastot na dolgot na pove}e od 90% od BDP na SAD mo`e da go zabavi ekonomskiot rast.

konomski reformi ~ija cel e za{tita od finansiski krizi treba da usvoi Evropskata unija vo celina, a ne samo ~lenkite na zonata na evroto, izjavi pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso.

Vo razgovor so novinarite po sredbata so polskiot premier, Donald Tusk, toj izjavi deka e potrebno

E

postrogo rakovodewe so ekonomijata vo dr`avite od EU. “Od golemo zna~ewe e op{tata ramka da bide ista kako vo zonata na evroto, taka i vo dr`avite von toj region”, izjavi Baroso.

Pretsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, predlo`i liderite od zonata na evroto da sorabotuvaat vo upravu-

vaweto so svoite ekonomii i izedna~uvaweto na nivniot rast, {to predizvika stravuvawe von zonata vo Polska i Velika Britanija. Vladite na dr`avite-~lenki razgleduvaat niza ekonomski reformi od postrogo nadgleduvawe na finansiskite institucii, do postrogi propisi za buxetska disciplina i pobliska makroekonomska sorabotka.

SVET BIZNIS POLITIKA ZARA IMA RAST NA DOBIVKATA OD 63% panskiot moden sinxir Inditeks, vo ~ii ramki se brendovite Zara, Ber{ka i Masimo Duti, ostvari visok skok na dobivkata vo prvoto trimese~je od ovaa godina, pred s$ blagodarenie na rastot na proda`bata na stranskite pazari.

Kompanijata izvesti deka vo kvartalot koj zavr{il na krajot od april, ostvarila neto-dobivka od 301 milioni evra, {to pretstavuva rast

[

od duri 63% vo odnos na istiot period od minatata godina.

Kvartalniot izve{taj pritoa gi nadminal o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg, koi vo prosek prognozirale rast od 250 milioni dolari.

Dobivkata pred kamatata, danokot i amortizacijata se zgolemila za 42% na 560 milioni evra, stoi vo izve{tajot na grupacijata. Istovremeno, prihodite od proda`bata porasnale

11.06.2010

25

KINESKIOT IZVOZ VO MAJ PORASNAL ZA 50% za 14% na 2,66 milijardi evra.

Inditeks grupacijata, najpoznata po svoite brendovi Zara, Ber{ka i Masimo Duti, s$ pove}e se {iri nadvor od mati~niot {panski pazar, koj gi pretrpuva posledicite od ekonomskata kriza.

Za vreme na prviot kvartal, grupacijata otvorila 98 novi prodavnici vo 29 zemji, so {to nivniot vkupen broj se zgolemil na 4.705 vo 76 zemji.

ineskiot izvoz vo maj porasnal za okolu 50% na godi{no nivo, {to e znak deka dol`ni~kata kriza vo Evropa nema golemo vlijanie na brzoraste~kata ekonomija na Kina.

Pretstavnicite na kineskata vlada, vo ramkite na edna konferencija koja bila zatvorena za javnosta, izjavile deka nivnata ekonomija ne poka`uva znaci na slabost, tuku

K

deka e na pat ovaa godina da porasne za 9%.

Kineskite potro{uva~ki ceni vo izminatiot mesec porasnale za 3,1%, vo odnos na istiot period od minatata godina. Za sporedba, inflacijata vo april iznesuvala 2,8%.

Isto taka e objaven i podatok deka bankite vo maj izdale 630 milijardi juani (92,2 milijardi dolari) novi pozajmuvawa, {to e za okolu 140 mili-

jardi juani pomalku vo odnos na prethodniot mesec.

Otkako mediumite ja objavija informacijata za visokiot rast na kineskiot izvoz vo maj, investitorite na najgolemite svetski berzi ovoj podatok go ocenile kako dokaz deka finansiskite problemi vo evrozonata, sepak, nema da imaat pogolemo vlijanie na zazdravuvaweto na globalnata ekonomija.

17.03.2010 25 PARIZ

FRANCIJA PRODAVA 1.700 NEDVI@NOSTI ZARADI NAMALUVAWE NA DOLGOT ladata na Francija najavi proda`ba na 1.700 dra`avni imoti, vklu~uvaj}i zamoci, kasarni i apartmani vo Pariz, vo ramkite na nastojuvawata da se namali golemiot dolg.

Najavata koja stigna od francuskata vlada e prva od ovoj vid, vo koja se skiciraat ambiciozni planovi za proda`ba vo Pariz.

Ministerot za buxet, Fransoa Baroan, izjavi deka }e se pogri`i proda`bata na nadvi`nostite da bide transparentna. Toj isto taka istakna deka Francija ima nesrazmerno golem broj na nedvi`nini vo sopstvenost na dr`avata i so ova merka }e gi otstrani beskorisnite i neadaptirani zgradi.

Baroan izjavi deka namaluvaweto na dr`avniot dolg vreden 1,490 milijrdi evra e edna od pri~inite za proda`ba na imotite, iako pomalku od 20% od prihodite od proda`bata }e odat direktno za vra}awe na dogovite.

Ostatokot od prihodite }e bide namenet za novi dr`avni vlo`uvawa.

SEKOJ DEN VO

V

HELSINKI

FINSKATA EKONOMIJA SÉ U[TE VO RECESIJA o prviot kvartal od ovaa fiskalna godina, finskiot bruto-doma{en proizvod (BDP) e namalen za 0,4% vo odnos na prethodnoto trimese~je, objavi finskoto Biro za statistika. Na godi{no nivo BDP e namalen za 0,8%, stoi vo izve{tajot.

Vo posledniot kvartal od 2009 godina BDP e namalen za 0,2% vo odnos na prethodniot kvartal, poka`uvaat revidiranite podatoci na Biroto. Spored negovite preliminarni podatoci, finskata ekonomija vo poslednite tri meseci stagnirala. Isto taka, revidirani se i podatocite za padot na aktivnosta na godi{no nivo, pa stapkata sega iznesuva 5,2%, nasproti prvi~no prognoziraniot pad za 5,1%.

Finska be{e silno pogodena od globalnata ekonomska kriza, zaradi koja se namali pobaruva~kata za klu~nite izvozni proizvodi na ovaa zemja, kako {to se hartijata i mobilnite telefoni, no sepak, blago oporavuvawe se o~ekuva ve}e ovaa godina.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

V

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

26 11.06.2010

PATOT DO USPEHOT

-

MAJKL XOZEF DIREKTOR NA KENISKIOT MOBILEN OPERATOR SAFARIKOM

POVIKOT NA AFRIKA

Prviot ~ovek na Safarikom doka`a deka i na tehnolo{ki zaostanatiot “crn kontinent” mo`e da se napravi dobar biznis so visoka tehnologija. Vo Kenija toj brzo se re{i da se koncentrira na pripejdpotro{uva~ite, so {to kreditniot rizik ne se prenesuva na operatorot i pokraj toa {to ovie potro{uva~i tro{at mnogu pomalku od pobogatite, no pomalkubrojni korisnici.

Toj, isto taka, go vovede modelot za tarifirawe po sekunda koj najgolem interes predizvika kaj onie so najmali prihodi. Toj, isto taka, go obnovi brendot na firmata, pri {to trgna od faktot deka onie gra|ani koi imaat najmala plate`na sposobnost se najmnogu cenovno-senzitivni, a silniot brend }e gi dr`i lojalni IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

G

lavniot izvr{en direktor na Safarikom (Safaricom), Majkl Xozef, planira da se povle~e godinava, po edna decenija pominata

na rakovodnoto mesto, period vo koj {to ja transformira{e kompanijata vo najgolem telekomunikaciski operator vo Isto~na Afrika, spored pazarnata kapitalizacija i profitite.

Ova e neprijatno vreme za onie koi sakaat da investiraat vo Afrika. Postojat crni pred-

^UVAJ]I GO IMETO SAFARIKOM koe e nasledeno od Telkom, dr`avniot monopol vo fiksnata telefonija, Xozef i edna lokalna marketingagencija re{ija da vospostavat “emotivna vrska” me|u Kenijcite i Safarikom viduvawa deka rastot na naselenieto zaedno so klimatskite promeni }e predizvikaat kriza i kolaps vo afrikanskite gradovi.

No, sepak, postojat i optimisti kako {to e Majkl Xozef, {efot na ovoj mobilen operator od Kenija.

Zad nego stoi mnogu interesna uspe{na afrikanska prikazna.

Koga g-din Xozef pristigna vo Safarikom vo 2000 godina, kompanijata ima{e 20.000 klienti.

Taa be{e pod kontrola na Vodafon, britanskiot gigant, eden od liderite vo mobilnata telefonija. [efovite na Vodafon predviduvaa deka pazarot vo Kenija bi mo`el da dostigne 400.000 potro{uva~i. Sepak, denes Safrikom ima 10,5 milioni potro{uva~i i e najprofitabilniot biznis vo isto~na i centralna Afrika. Imeno, kompanijata generira{e profit od 223,7 milioni dolari minatata fiskalna godina koja zavr{i vo mart, so rast od 16 % vo sporedba so prethodnata godina. I pokraj politi~kata kriza koja ja zafati Kenija, vo koja zaginaa 1.200 `iteli, a 300.000 bea raseleni, vo firmata se o~ekuva u{te podobar rezultat ovaa godina.

Inicijalnata javna ponuda na 25% od akciite na fermata - delot {to & pripa|a na dr`avata - se o~ekuva profitot da porasne na 800 milioni dolari.

EMOTIVNA VRSKA ME\U KENIJCITE I NIVNIOT MOBILEN OPERATOR Majkl Xozef pristigna vo Kenija pred deset godini, po smrznuva~kata zima {to ja pomina vo Ungarija, kade {to ja postavi

mre`ata na tretiot mobilen operator vo zemjata. Vo Kenija toj brzo se re{i da se koncentrira na pripejd-potro{uva~ite, so {to kreditniot rizik ne se prenesuva na operatorot, i pokraj toa {to ovie potro{uva~i tro{at mnogu pomalku od pobogatite, no pomalkubrojni korisnici. Toj, isto taka, go vovede modelot za tarifirawe po sekunda koe {to najgolem interes predizvika kaj onie so najmali prihodi. Toj, isto taka, go obnovi brendot na firmata, pri {to trgna od faktot deka onie gra|ani koi imaat najmala plate`na sposobnost se najmnogu cenovno-senzitivni, a silniot brend }e gi dr`i lojalni. ^uvaj}i go imeto Safarikom koe e nasledeno od Telkom, dr`avniot monopol vo fiksnata telefonija, Xozef i edna lokalna marketingagencija re{ija da vospostavat “emotivna vrska” me|u Kenijcite i Safarikom. Negoviot stav be{e od t.n. “stara {kola”, pri {to se potpira{e na statusot na kompanijata koja be{e osnovana pred deset godini kako simbol na nacionalnata gordost – kako {to bea prvite mobilni operatori vo mnogu afrikanski zemji. Denes, edinstveno nacionalnoto pivo na Kenija, “tusker”, mo`e da se natprevaruva so Safarikom kako nacionalen simbol. Nekoi smetaat deka mnogu firmi od Evropa i Bliskiot Istok mo`at da nau~at od iskustvoto na Safarikom.

Imeno, ovaa firma gi iskoristi prednostite od povrzanosta so multilateralen brend koga stanuva zbor za know-how i kupuvawe na skapa oprema, no mre`ata ja “oboi” vo nacionalni boi.

Opi{uvaj}i se samo sebe kako li~nost so “bol{evi~ki karakter” vo mladosta {to ja pomina vo Ju`noafrikanskata Republika, Xozef zamina od zemjata vo 80-tite, vo vremeto koga aparthejdot s$ u{te caruva{e tamu. Vo ovaa zemja toj u~estvuva{e vo nadgradbata na `elezni~kata mre`a za transport na jaglen, a vo Amerika zamina tokmu koga revolucijata na mobilnata telefonija po~nuva{e. Rabote{e i na postavuvaweto na mre`i vo [panija, Grcija, Ju`na Koreja i Brazil. Negova najgolema gordost vo in`enerskata kariera be{e izgradbata na prviot mobilen operator vo Argentina koja be{e “najbrzo izgradena mre`a vo svetot “ kako {to veli toj.

Sepak, negoviot najvpe~atliv proekt be{e pionerskiot servis M-PESA, koj {to im ovozmo`uva na korisnicite na Safarikom da si ispra}aat pari me|u sebe preku sms-poraki. Ova pretstavuva poevtin i pobrz transfer na pari od drugite na~ini, koj denes pridvi`uva 1,5 milioni dolari dnevno niz Kenija, glavno vo forma na sitni transakcii. Ovoj sistem se implementira{e podocna i vo Indija, Tanzanija, Avganistan i dr.. Xozef po malku pretenciozno veli deka ova e najgolemata inovacija vo mobilnata telefonija dosega.

Toa e preteruvawe -no, ne golemo. Mobilnoto bankarstvo bi mo`elo da bide narednata faza na ekonomski transformacii vo siroma{nata Kenija.

MARKETING

11.06.2010

TEHNOLO[KI NAPREDNI KLIENTI PO RECESIJA otragata po odgovor na pra{aweto "Koi se na{ite klienti”, ve}e stana na{e sekojdnevie. Konkurencijata stanuva poseriozna i ponemilosrdna.

Se pra{uvame kade da najdeme novi klienti na ovoj na{ mal pazar? Dali planirame da gi prezememe od konkurencijata? Ili na{iot pazar ne ni e dovolen i sakame da se pro{irime vo nov segment, nov region, nova dr`ava?

Koja i da e odlukata, MORAME da gi zapoznaeme na{ite klienti.

Koi se nivnite potrebi, kakvi se nivnite naviki, {to gi dvi`i nivnite kupuva~ki impulsi...? Za `al, makedonskiot jazik ne pravi razlika me|u "mora” i "MORA”, no, ova edna od onie raboti koi MORA. Ve}e stanuva neophodno za opstanok. No, svesni sme deka toa ne e dovolno. Site znaeme kakva borba se vodi na ovoj na{ pazar za sekoj nov klient i kolkava e negovata individualna va`nost.

Vo op{testvo vo koe site sme sosedi, na{ata komunikacija so sekoj klient ~esto e tema na razgovor vo prijatelskite krugovi, osobeno ako ima da se ka`e ne{to negativno. Ovaa pojava mo`ebi i ne e taka lo{a, bidej}i ~esto se slu~uva da dobieme "feedback” koga ne go o~ekuvame i toa od sosedot na prijatelot na klientot koj imal nekakvo iskustvo so nas.

So cel ovaa "sosedska pojava” da ja pretvorime vo na{a korist, morame da bideme posveteni kontinuirano da gi odr`uvame na{ite odnosi so klientite i da sozdavame lojalni klienti.

Preku sekoj na{ kontakt, sekoja mo`nost koja ja imame, vo sekoe

P

vreme od denot. Nikoga{ nema da bide na odmet da se potsetime za karakteristikite na lojalnite klienti: 1. Kupuva pove}e. Lojalniot klient znae deka dobiva vrednost za svoite pari, ima emotivna povrzanost so na{ite proizvodi i se gordee {to gi koristi na{ite uslugi. Zatoa e podgotven pogolemata porcija od svojot buxet da ni ja doveri nam.

2. Redovno kupuva. Lojalniot klient sekoga{ znae deka na{iot proizvod ili usluga }e gi zadovoli negovite potrebi i zatoa ni veruva i redovno n$ posetuva.

3. N$ sledi. Lojalniot klient e tolku zadovolen so na{ite proizvodi ili uslugi, {to sekoga{ vnimava da ne sme "izvadile” ne{to novo na pazarot. Lojalnosta kon proizvodot i uslugata naj~esto se preslikuva kon brendot.

4. N$ prepora~uva. Lojalniot klient aktivno n$ prepora~uva na svoite poznati i bliski, bez pritoa da dobiva nekakva direktna korist. Ova e mo`ebi i najva`nata karateristika na lojalniot klient deneska.Me|utoa, kolku e lojalnosta cvrsta vo dene{no vreme? Ogromni se promenite koi nastanuvaat so vlezot na "novite tehnologii” koi ve}e i ne se taka novi. Pristapot do ogromna koli~ina na informacii od pazarot go stava celiot svet "vo ist ring”. Ve}e e neverojatno lesno da se dojde do informacija na Internet za sekoj proizvod ili usluga. Na "tapet” se karakteristikite na proizvodite i uslugite, nivniot kvalitet, cenite, kade, kako i koga mo`e da se kupi,

no, {to e najva`no, dostapni se i iskustvata na klientite. Onie vistinskite. Onie koi mo`at so eden zbor da privle~at ogromen broj novi klienti ili, pak, da gi odbijat onie koi bile zainteresirani. Internetot e nivniot nov "domen” za prepora~uvawe i neprepora~uvawe. Praviloto deka sekoj zadovolen klient }e ka`e na u{te eden, a sekoj nezadovolen svoeto negativno iskustvo }e go podeli so u{te 10 ve}e ne va`i! Sega sekoj mo`e da pi{uva {to saka i {to misli i nikoj ne znae kolku lu|e toa }e go pro~itaat. O~ekuvame sega da izleze modernata varijanta od tradicionalnata statistika, t.e. kolku od zadovolnite klienti gi spodeluvaat svoite iskustva na blog, Fejsbuk i sl, a kolku (pove}e) go pravat toa onie koi bile nezadovolni.Postojano sme pod lupata na na{ite klienti, toa otsekoga{ bilo taka. No, zastra{uva~ka e pomislata deka dene{nite klienti imaat tolku mo}no oru`je vo nivnite race.

Tie imaat neograni~en pristap do najmasovniot medium i toa vo sekoe vreme, od sekoe mesto, instantno da go napi{at svoeto mislewe. Klientite navistina baraat ne{to pove}e, a nivnite vkusovi se isten~eni i kriteriumite se povisoki. Osven so rapiden tehnolo{ki razvoj, se soo~uvame i so ekonomska kriza. Iskreno, site o~ekuvavme deka }e dojde 2010-ta godina i kako so magi~no stap~e site ekonomski problemi od 2009-ta }e is~eznat. No, za `al ili za sre}a, Makedonija ne mo`e{e da se pofali so nekoja

izvonredna ekonomija, pa zatoa i ovaa recesija ne ja do`iveavme tolku tragi~no kako nekoi od ostanatite zemji. Vo sekoj slu~aj, nesporno e psiholo{koto vlijanie na recesijata koe gi menuva i klientskite naviki. Zabele`livo e deka vo vakvi uslovi klientite imaat tendencija da begaat od neizvesnost vo odlukite koi gi pravat. Tie sakaat da bidat sigurni vo svojot izbor, ne sakaat da eksperimentiraat vo kupuvaweto, najmnogu bidej}i nemaat vi{ok pari za probuvawe. Sledstveno, pove} e baraat preporaki, no i pove}e ja vrednuvaat preporakata koja ja dobivaat. Na zalezot na recesijata se pojavuva potreba povtorno da se zapoznaeme so na{ite klienti.

Iako nivnite potrebi se generalno isti, ne treba da se iznenadime dokolku otkrieme deka nivnite prioriteti se promeneti. Od osobena va`nost e da doznaeme vo kolkava mera vlijae racionalniot, a vo kolkava emocionalniot element kaj klientite koga go kupuvaat tokmu na{iot proizvod ili na{ata usluga. Najverojatno ovoj soodnos e promenet od porano. Spored istra`uvaweto na Me|unarodnata asocijacija za mystery shopping (MSPA), duri 80% od ispitanite kompanii vo Evropa se izjasnile deka nudat vrvna usluga. No, dali, vsu{nost, vistinskiot indikator za nivoto na usluga koja se nudi treba da go barame vo faktot {to samo 8% od niv se potvrdeni od strana na klientite? Rezultatite poka`uvaat dvojno zgolemuvawe na vremeto na ~ekawe vo proda`nite mesta niz Evropa, a voedno i dvojno zgolemeno nezadovolstvo kaj klientite. Dali vo trkata za "racionalizacija” nekoi kompanii posegnaa po namaluvawe na brojot na vraboteni i na toj na~in go postigaa ovoj efekt? Klientite stanuvaat po~uvstvitelni, a nivnata tolerancija pomala. Spored najno-

27

vite istra`uvawa na MSPA, dodeka pred recesijata 50% od klientite se izjasnile kako lojalni na poedine~ni brendovi, toa sega e slu~aj so 20%. Lojalnosta opa|a, zatoa treba seriozno da razmislime okolu na{ite aktivnosti i da po~neme odnovo da se zapoznavame so na{ite klienti.

MARKO RADOWI]

SWOT RESEARCH w www www.swot.com.mk ww.swo ww. ww swott.c swo t com t.com om.mk om. mk

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istra`uvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmo`uva integrirani istra`uvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

I MALITE FIRMI TREBA DA GO ISTRA@UVAAT PAZAROT

Najlo{a situacija e koga pretpriema~ot }e vraboti li~nost koja ne e stru~na za upravuvawe so marketing. ”Za po~etok, }e go vrabotime vo marketing-oddelot, tamu nema {to da zgre{ime” e pogubna izjava oradi nedostig na finansiski sredstva i nemo`nost za vrabotuvawe na pove} e rabotnici, sopstvenikot ili direktorot na pretprijatieto ~estopati e i li~nosta koja donesuva odluki za upravuvawe so marketing, {to mo`e da bide dobar ili lo{ izbor. Naj~esto sopstvenikot najdobro ja poznava ponudata na pretprijatijata i potro{uva~ite.

Lo{o e ako sopstvenikot ili li~nosta od bliskoto opkru`uvawe

P

ja do`ivuvaat subjektivno sostojbata na pazarot.

Najlo{ata situacija e koga pretpriema~ot }e vraboti li~nost koja ne e stru~na za upravuvawe so marketing. Duri vo nekolku situacii sme bile i svedoci na takvo vrabotuvawe: ”Za po~etok, }e go vrabotime vo marketing-oddelot, tamu nema {to da zgre{ime”. Ottuka se gleda deka so marketingot vo nekoi slu~ai se upravuva kako so ednokratna aktivnost, dodeka,

od druga strana stanuva zbor za kontinuirana i dolgotrajna rabota koja bara posebno vnimanie, koj go koristat mnogu uspe{ni mladi pretpriema~i.

Konfu~ie nekoga{ izjavil: Koj znae, a ne znae deka znae – spie, razbudete go; Koj znae i znae deka znae – mudar e, sledete go; Koj ne znae i znae deka ne znae – dete e, podu~ete go; Koj ne znae i ne znae deka ne znae – opasen e, ~uvajte se od nego.

ISPOLNUVAWE NA VETUVAWATA NA KUPUVA^ITE Glavna uloga na marketingot vo pretprijatrijata e kreirawe na korporativna strategija i ispolnuvawe na vetuvaweto koe pretprijatieto im go dalo na svoite kupuva~i.

Maloto pretprijatie mora da bide informirano za potrebite i `ivotnite stilovi na potro{uva~ite i treba da gi vizuelizira {irokite na~ini na uslu`uvawe na svoite potro{uva~i.

Vo ovoj proces ulogata na stru~nite lica po marketing e pove}ekratna: otkrivawe i ocenuvawe na novite mo`nosti; razrabotuvawe na koncepcijata, preferencite i barawata na potro{uva~ite; gri`a za nara~kite; odr`uvawe kontakt so potro{uva~ite; sobirawe na idei od potro{uva~ite za podobruvawe na proizvodite i uslugite i sl.

Vo malite pretprijatija vlijanieto za upravuvawe so marketingot mo`e da se postigne na nekolku na~ini.

Mnogu e va`no pretpriema~ite da se educirani, odnosno sekojdnevno da u~at i da ~itaat za novite pazarni trendovi.

Taka, mnogu pretprijatija i u~ili{ta denes organiziraat seminari i obuki od oblasta na delovnite ve{tini na koi pretpriema~ite mo`at da steknat potrebni znaewa i ve{tini i da ostvarat uspe{ni kontakti.

Postoi i ednogodi{no usovr{uvawe za pretpriema~i koi sakaat da steknat dopolnitelni znaewa od oblasta na marketingot, {to e posebno interesno bidej}i mo`at da gi slu{nat i iskustvata od kolegite.

Vo stranstvo malite pretprijatija

~esto anga`iraat honorarni stru~ni sovetnici za odreden marketing{ki proekt i so toa gi namaluvaat tro{ocite za vrabotuvawe na rabotnici za {to ne e potrebna cela godina. Za malite pretprijatija korisna e i dolgoro~nata sorabotka so mali agencii za pazarno komunicirawe.

Zaedno so stru~ni lica od marketing-agenciite mo`at da izvle~at idei koi se korisni za pretprijatieto, no i za samata agencija, {to, najposle, vlijae na napredokot na dvata delovni subjekti.

Malite pretprijatija retko go koristat istra`uvaweto na pazarot poradi visokite tro{oci na istra`uvaweto, no takvoto vlo`uvawe vo istra`uvawa mnogu brzo se isplatuva, bidej}i slu`i kako podloga za donesuvawe promisleni odluki vo raboteweto i nastap na pazarot. ^esto se o~ekuva univerzalna presmetka, odnosno magi~na formula koja mo`e da se iskoristi vo sekoe pretprijatie, na sekoj pazar i kaj sekoj proizvod ili usluga.

Stru~nite lica za marketing sakaat da vlo`at {to pove}e za da gi postignat celite integrirani vo marketing-komunikacijata, a finansierite ili sopstvenicite na pretprijatijata sakaat da napravat ramnote`a vo vkupnite vlo`uvawa.

Odreduvaweto na buxetot se pravi vrz baza na prethodno iskustvo, zada~i i celi koi pretprijatieto saka da gi ostvari, ili ona {to ja so~inuva konkurencijata, a poradi postignuvawe maksimalen profit vrz osnova na vlo`eni finansiski sredstva.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

FUDBAL

11.06.2010

ZA KOGO (]E) NAVIVAME?

ARGENTINA NAPRED, OSTANATITE PO NEA

se favoritite na na{ite javni li~nosti Koi me|u 32-te reprezentacii na Svetskoto prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika?

EKIPA NA KAPITAL o~etokot na Svetskoto prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika e i po~etok na edno “ludilo” vo koe fudbalot e samo katalizator na kolektivnoto tragawe po heroite na novoto vreme. Makedonija dosega ne

P

3

nastapuvala na vakvi golemi fudbalski nastani, no, sepak, zaqubenicite vo fudbalot imaat svoi favoriti me|u nacionalnite selekcii od pette kontinenti. "Kapital"pra{a desetina javni li~nosti za kogo }e navivaat i zo{to, koj im e omilen fudbaler i dali sledat natprevari vo `ivo?

VLATKO \OR^EV politi~ar

ratenikot vo SobraniP eto naviva za Germanija i [panija, no mnogu go saka i argentinskiot fudbal. Omileni fudbaleri mu se Lionel Mesi od argentinskata i Vejn Runi od angliskata reprezentacija.

"Nemam nivni dres, no imam eden na angliskata reprezentacija od vremeto na Alan [irer", veli \or~ev, inaku pasioniran sobira~ na albumite so sliki~ki od Svetskite prvenstva vo fudbal. "^esto imam mo`nost da ja gledam mojata omilena reprezentacija vo `ivo.

Toa e makedonskata".

MIRSAD JONUZ 6 selektor na makedonskata

1

VLADO BU^KOVSKI

Z

9

BO@IDAR JANKOVSKI

direktor na Diners Club International

e naviva za reprezentacijata na Ar] gentina. “Tie se mojot izbor zaradi odli~nata ekipa, iako ne se sekoga{ vo postojana forma. Sepak, otsekoga{ mi ostavale najumetni~ki vpe~atok”, veli Jankovski. Argentincite mu se pri srce i zaradi odli~niot Diego Milito, soigra~ot na Goran Pandev vo milanski Inter. Sopstvenik e na originalen dres na Inter (bez ime i broj na nego).

KADRIU 2 FLORA politi~ar

i Еnik,ks-premierot aktuelen prateprofesor na

i favorizira GBrazil.

Italija, Argentina i Omilen fud-

Pravniot fakultet, Bu~kovski, so netrpenie go ~eka po~etokot na prvenstvoto, a }e naviva za dve reprezentacii: Italija i [panija.

"Za `al, sum nemal mo`nost da gi gledam vo `ivo", veli pasioniraniot qubitel na fudbalot, kogo ~estopati sme imale mo`nost da go gledame na turnirite vo mal fudbal, vo uloga na golman.

baler & e Mesi.

"Nemam fudbalski dres i ne sum imala mo`nost da gledam vo `ivo nekoja od moite omileni reprezentacii” veli Kadriu, prateni~ka vo Sobranieto na Makedonija.

4

MARJAN DODOVSKI

politi~ar

5

RAFIS AQITI politi~ar

avivam za dve reprN ezentacii: broj 1 mi e Italija, a broj 2 Ar-

ekako deka imam favorit.

S Navivam za [panija", veli potpretsedatelot na Sobranie-

gentina", veli Dodovski.

Ima pove}e omileni fudbaleri, no od aktuelnite go izdvojuva Mesi, a od postarite Alesandro Del Piero i Fran~esko Toti od italijanskata reprezentacija.

"Imam dres na Del Pjero od italijanskata reprezentacija i dresot na Fernando Tores so koj igra vo timot na Liverpul".

to na R. Makedonija. Omileni fudbaleri mu se Lionel Mesi i ^avi Hernandez, koj igra za [panija.

Ne poseduva dres od omilenite fudbaleri i ja nema sledeno vo `ivo omilenata reprezentacija na [panija, no gi gledal reprezentativnite sostavi na SFRJ, Makedonija i Albanija, veli Aqiti.

7

fudbalska reprezentacija a selektorot na makedonskata fudbalska reprezentacija, Mirsad Jonuz, nema dilema okolu favoritite. [panija ili Brazil vo ramnopravna presmetka na neutralen teren }e se borat za titulata.

“Treba da se vidi kako }e odi so revitalizacijata na fudbalerite, bidej}i golem del od niv se povredeni. Mesi i Ronaldo se najgolemi yvezdi, a tuka nekade e i Runi”.

univerzitetski profesor

JO[KO MILENKOVSKI univerzitetski profesor i odbojkarski trener

rviot ~ovek na odbojkarskiot {ampion Rabotni~ki, Jo{ko Milenkovski, gi favorizira [panija, Italija i sekoga{ dobriot Brazil.

“Runi vo posledno vreme e odli~en, dodeka, pak, Mesi e neprikosnoven vo poslednite dve sezoni.

Sepak, na svetskite prvenstva sekoga{ i od vtor plan blesnuva po nekoja yvezda”.

P

\OR\I PETRU[EV 10 direktor na vinarskata vizba Tikve{ etru{ev go sledi samo fudbalot na golemite natprevaruvawa. Nema poseben favorit na ova SP i samo saka da gleda dobar fudbal. Go imal i dresot na Brazilecot Kaka koga igra{e za Milan, no go podaril na prijateli. Od fudalskite natprevari koi gi sledel vo `ivo gi izdvojuva onie me|u Germanija i Hrvatska na minatoto Evropsko prvenstvo vo Avstrija, potoa me|u Milan i Juventus, kako i minatogodi{niot natprevar Makedonija[panija vo Skopje.

P

\OKO DINESKI 8 skija~ki trener oko Dineski ne prisustvuval vo `ivo na svetskite prvenstva, no zatoa negovoto iskustvo od golemite natprevaruvawa e nesporno. Pet u~estva dosega, kako natprevaruva~ ili trener, na Zimskite olimpiski igri. "[panija e definitivno najgolemiot favorit i mojot najomilen sostav na Mundijalot.

Koga stanuva zbor za individualnoto majstorstvo, ova prvenstvo e rezervirano za Mesi”.

\

ANTONIO DIMITRIEVSKI 11 muzi~ki menaxer ntonio Dimitrievski ima dva A favoriti: Srbija i Argentina. Prvata poradi 50-te godini zaedni~ka dr`ava, a vtorata zaradi ubavinata i kvalitetot vo igrata.

Ima pove}e omileni igra~i, no koga bi moral da se odlu~i za eden bi go odbral Mesi. Ima originalen dres na ^elzi, no i na reprezentacijata na Makedonija.

Prisustvuval na pove}e fudbalski natprevari, no i na na{ata reprezentacija koga igrale so golemite ekipi, kako na primer na onoj so Anglija.

29

30 11.06.2010

FUDBAL

SVETSKO PRVENSTVO

JAR E PODGOTVENA, NO PODGOTVENI SE I KRIMINALCITE! Be{e morbidno, iako trae{e dve ili tri minuti, mene mi izgleda{e kako cela ve~nost. Na krajot koga me pokrija i mi go dobli`ija pi{tolot do gradite, pomisliv deka sum mrtov ~ovek SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

apo~na svetskoto fudbalsko prvenstvo, najposakuvaniot sportski nastan za fudbalskite zavisnici, koi e nevozmo`no da se klasificiraat vo interesni grupi spored stepenot na socijalen status, ekonomska mo} ili obrazovanie. Fudbalot go sakaat onie {to go sakaat, a za ovaa sostojba na duhot na pove}e od dve milijardi lu|e na ovaa planeta ne postoi empirisko objasnuvawe, nitu primer od sli~ni razmeri i proporcii.

32 nacionalni reprezentacii }e se borat za najvredniot fudbalski trofej. Vo prvata faza od natprevaruvaweto se podeleni vo osum grupi, od kade {to dvete najdobro plasirani selekcii prodol`uvaat vo eliminaciskite borbi.

Mundijalot za prvpat vo istorijata }e se odr`i na afrikanskiot kontinent, a doma}in e Ju`noafrikanskata Republika, zemjata so najgolem bruto-doma{en proizvod vo Afrika.

Federalnata vlada na Ju`na Afrika investira{e 7,6 milijardi evra vo podgotovkite za Svetskoto prvenstvo. Izgradeni se pet novi stadioni, dodeka e izvr{eno i kompletno renovirawe na u{te pet. Rabotata okolu stadionite ~ine{e neverijatni tri milijardi evra, dodeka, pak, postanatite 4,6 milijardi se potro{eni na novi avtopati, modernizacija na centralnite prostori na gradovite kade {to }e se igraat natprevarite, no i na izgradba na moderni hotelski resorti spored najvisokite standardi, kade {to }e bidat smesteni reprezentativcite, oficijalnite delegacii i VIP-gostite.

Na skaliloto od 1 do 10, Ju`na Afrika ja dobi najvisokata ocenka od FIFA za nivoto na podgotvenost.

Site predvideni proekti se navremeno zavr{eni, provereni i pu{teni vo upotreba. Organizatorot e podgotven na svetot da mu go pretstavi 19-to po red Svetsko fudbalsko prvenstvo.

VNIMAVAJTE NA PARI^NIKOT I @IVOTOT! No, organizatorot ne e podgotven da ja obezbedi sigurnosta na posetitelite koi vo Ju`na Afrika se lesna meta na kriminalcite. Po ukinuvaweto na rasniot Aparthejd, kriminalot vo zemjata naglo porasna, a glavna pri~ina za toa e golemata nevrabotenost i te{kata materijalna sostojba na `itelite vo siroma{nite geta. Na svoja ko`a ju`noafrikanskoto bezvlastie go po~uvstvuvaa trojca novinari, dojdeni za da izvestuvaat od {ampionatot. Dodeka dvajcata portugalski i edniot {panski novinar mirno spiele vo svoite hotelski sobi, na

Z

6%

od turistite vo Ju`na Afrika se `rtvi na kriminalot

15 kilometri oddale~eni od centarot na Magaliesburg, neidentifikuvani napa|a~i im vlegle vo sobite.

“Be{e morbidno, iako trae{e dve ili tri minuti mene mi izgleda{e kako cela ve~nost.

Na krajot koga me pokrija i mi go dobli`ija pi{tolot do gradite, pomisliv deka sum mrtov ~ovek”, izjavi Portugalecot Antonio Simoe{.

“Koga si odea mi ka`aa da bidam tivok i da prodol`am so spieweto. I natamu mi be{e vperen pi{tolot, potoa ~ekav ~as i polovina za da se razdeni. Navistina e skandalozno {to n$ ostavija na ovaa farma, bez telefon vo sobite i bez obezbeduvawe.

Gi vidov hotelite vo koi se smesteni reprezentativcite, tie se ogradeni so elektri~ni ogradi i imaat silno obezbeduvawe od vooru`eni lica. Navistina ne mi e jasno zo{to n$ ostavija tuka”, istakna portugalskiot novinar.

Za `al, ova ne e izoliran slu~aj, bidej}i minatiot mesec e ograben vraboten vo producentskata ku}a SBS, otkako vlegol vo toaletot na eden {oping-centar vo Johanesburg. Sli~no pomina i eden novinar od Ju`na Koreja, koj be{e `rtva na kradcite od Durban.

Edna od merkite so koi vladata na Ju`na Afrika se obiduva da se spravi so kriminalnite bandi e otvoraweto na 56 privre-

meni sudovi, koi za vreme na Svetskoto prvenstvo }e re{avaat za incidentite vrzani so {ampionatot.

TURISTI^KI RAJ, NO I PEKOL Turizmot e dobro razvien vo Ju`na Afrika i e bitna alka vo nejzinata ekonomija. Johanesburg, Kejp Taun i Durban sekoja godina gi posetuvaat milioni turisti, koi pokraj gradskite metropoli gi koristat i turite za poseta na arhai~nite ostatoci od plemeto na Zulu i ostatocite od imperijata na legendarniot voda~ na ovoj narod, [aka. Popularni se i turisti~kite poseti na rezervatite, kade {to pokraj lavovite i `irafite, mo`at da se vidat i golem broj endemski `ivotinski i rastitelni vidovi.

Ovaa turisti~ka Meka e obremeneta od visokata stapka na kriminal, bidej}i Ju`na Afrika e vode~ka zemja vo svetot spored ukradeni vozila, a mnogu zagri`uva~ka e brojkata od 50 ubistva dnevno. No, kriminalot ne e naso~en direktno vrz turistite, tuku tie se eden vid kolateralna {teta vo sekojdnevnite operacii na lokalnite bandi.

Spored istra`uvaweto sprovedeno od britanskoto turisti~ko biro, 6% od posetitelite se `rtva na kriminal. Ovoj procent ne e pregolem, nitu, pak, ne{to porazli~en od onoj na Wujork, London ili Istanbul.

“80% od ubistvata vo Ju`na Afrika se me|u lu|e {to prethodno se poznavale, a vo 50% od slu~aite tie se izvr{eni pod dejstvo na alkohol”, otkriva profesorot Geret Wuman, od ugledniot londonski Institut za studii po bezbednost.

Ona {to treba da go znae sekoj posetitel vo Ju`na Afrika e toa deka skr{nuvaweto od obele`enite turisti~ki zoni na dvi`ewe neminovno }e dovede do zagrozuvawe na negoviot `ivot i imot. Toa osobeno va`i za siroma{nite geta na golemite gradovi.

“80% od ubistvata vo Ju`na Afrika se me|u lu|e {to prethodno se poznavale, a vo 50% od slu~aite tie se izvr{eni pod dejstvo na alkohol” ANTIKRIMINALNI SOVETI

Turisti~ki raj...

...no, i pekol za turistite

Soker Siti e stadionot kade {to }e zapo~ne, no i }e zavr{i Svetskoto prvenstvo PRVENSTVO NA OGROMNI PREMII Nagradniot fond na prvenstvo iznesuva rekordni 420 milioni dolari, {to e za 60% pove}e od ona {to reprezentaciite go podelija na minatoto svetsko prvenstvo vo Germanija. [ampionot }e zaraboti neverojatni 90 milioni dolari.

Za samiot plasman na prvenstvoto selekciite dobija po eden million dolari.

Od turisti~koto biro na Velika Britanija vo svojot izve{taj objavija nekolku soveti za nivnite gra|ani, koi {to se ~esti posetiteli na Ju`na Afrika. Od ovaa organizacija poso~uvaat deka ovaa zemja ne e mnogu porazli~na od ostanatite turisti~ki destinacii i za nea va`at univerzalnite merki na pretpazlivost pri posetata na stranska zemja.

Kako i vo site golemi gradovi, taka i vo golemite metropoli na Ju`na Afrika xep~iite se vistinska napast. Najdobro e postojano da se vnimava na pari~nikot.

Kra`bata na vozila e sekojdnevna pojava. Zaklu~uvaweto na avtomobilot e zadol`itelno, duri i koga se polni benzin.

Da se izostavi skapiot nakit, a torbite da se stavaat pod masa dodeka se prestojuva vo restoran.

Najdobro e da ne se nosi gotovina so sebe. Re~isi na site mesta mo`e da se plati so karti~ka.

Ne primaj soveti od lokalnite `iteli za lokacijata na bankomatot.

Delovi od Kejp Taun i Durban se isklu~itelno opasni za pro{etka vo ve~ernite ~asovi.

Treba da se koristat uslugite na prepora~anite taksi-prevoznici.

Strogo se prepora~uva na turneite da ne se odi vo svoja re`ija, tuku da se koristat uslugite na profesionalnite vodi~i.

Vo izborot na turisti~kite vodi~i predvid doa|aat samo registriranite kompanii.

Dokolku ve ograbat, ne pravete ni{to. ^ekajte ograbuva~ite da zaminat pred da se javite na najbliskiot telefon.

Onie {to }e ispadnat u{te vo grupnata faza, doma }e si zaminat so u{te devet milioni dolari vo xebot.

Za plasmanot vo osminafinaleto premijata iznesuva dopolnitelni 9 milioni dolari, dodeka za izboreno mesto me|u osumte najdobri 18 milioni dolari.

Polufinalistite }e dobijat po 20 milioni “zeleni banknoti”, dodeka porazeniot finalist 24. Samo od pobedata vo finalniot natprevar

noviot svetski prvak }e inkasira 30 milioni amerikanski dolari.

Selekcijata na Italija e vo odbrana na trofejot od pred ~etiri godini, no “azurite” i ovoj pat ne se nao|aat vo tesniot favoritski krug, bidej}i najgolemi {ansi im se davaat na selekciite na Brazil i [panija, dodeka svojata {`nsa od vtor plan ja o~ekuvaat Argentina, Anglija, Portugalija i Holandija.

SPORT

11.06.2010

SPORT RODIK ISPLA[EN OD POPULARNOSTA NA SOPRUGATA

31

ANGLISKA REPREZENTACIJA

BEKAM GORI OD @ELBA ZA FUDBAL SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

orane{niot kapiten na angliskata fudbalska reprezentacija, Dejvid Bekam, poradi povreda ne e vo mo`nost da nastapi na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Toj na Mundijalot dopatuva vo uloga na fudbalski ambasador na svojata zemja i e zaedno so reprezentativcite na Anglija.

Iako mora mnogu da vnimava na povredenata Ahilova tetiva, sepak, kako malo dete ne mo`e{e da se odvoi od topkata, upatuvaj}i nekolku silni udari, a na porane{nite soigra~i im “prodade” i nekolku fudbalski trikovi.

“Ej, ti ne igra{ za angliskata reprezentacija, priberi se”, go prekorija doktorite Bekam, koj po nivniot ukor, iako so mnogu te{kotija, sepak, zamina od terenot i prodol`i so ambasadorskata dol`nost.

Stati~no postavenite kameri postaveni za da gi snimaat treninzite na Kapelovite fudbaleri, go snimija prviot kontakt na Dejvid Bekam so topkata od kobniot 14 april, datumot na negovata povreda.Toga{ vo dresot na

P

ajdobriot amerikanski teniser vo momentov, Endi Rodik, dade interesna izjava vo koja veli deka e primoran da triumfira na Vimbldon, bidej}i postoi opasnost negovata sopruga da stane popopularna od nego. Godinava na angliskiot Gren Slem pobednikot }e dobie eden milion funti, no vistinskiot motiv za pobeda na Vimbldon za Rodik ne se parite, tuku strav od polova nadmo} vo negovata postela.

“Se nadevam deka godinava }e go osvojam trofejot. Vo sprotivno, mojata sopruga }e stane popopularna od mene.

Godinava ve}e snimi nekolku filmovi”, izjavi amerikanskiot teniser.

Bruklin Deker, soprugata na Rodik e 23-godi{na manekenka, dovolno zgodna za da promovira kostimi za plivawe. Taa godinava dobi sporedna uloga vo

N

Endi Rodik e zagri`en za svojata kariera film so Adam Sendler, no, i pokraj toa, Rodik ne uspea da se seti na naslovite na filmovite vo koi nastapila soprugata.

Rodik dosega tri pati zaigra vo finaleto na najslavniot teniski turnir i tri pati be{e porazen od najdobriot na site vremiwa, [vajcarecot Ro`e Federer, “krunisaniot kral na Vimbldon”. Najblisku do pobedata Rodik be{e minatata godina, no toga{ propu{ti ~etiri poeni za vodstvo od 2:0, dodeka Federer pobedi otkako vo pettiot set ostvari prednost od 16:14 vo gemovi. Vo momentov, Rodik e na sedmata pozicija na ATP-listata, a ve}e podolgo vreme e vo senka na pouspe{nite konkurenti.

Dejvid Bekam prv pat se spoi so topkata po te{kata povreda

“E,j ti ne igra{ za angliskata reprezentacija, priberi se”, go prekorija doktorite Bekam, koj po nivniot ukor, iako so mnogu te{kotija, sepak, zamina od terenot i prodol`i so ambasadorskata dol`nost.

Milan, angliskiot reprezentativec be{e te{ko povreden vo me~ot so Kievo i sega go o~ekuva period od dolga rehabilaticaja, otkako prethodno mu be{e izvr{ena slo`ena hirur{ka operacija.

Soglasno doktorskite prognozi, otsustvoto na Bekam od fudbalskite tereni mo`e da se prolongira i na cela godina, so {to e otka`an negoviot nastap za amerikanskiot tim na

Los Anxeles Galaksi, kade {to premina od pred dve godini.

Pokraj Bekam, selektorot na “Gordiot Albion”, Fabio Kapelo, nema da mo`e da smeta i na rezervniot kapiten Rio Ferdinand.

Defanzivecot na Man~ester Junajted se povredi na samo nekolku dena pred po~etokot na Mundijalot i so negovoto otsustvo se otvora golema dupka vo odbranata na selekcijata.

Problemi so povredata

ima{e i, vo momentov najdobriot, angliski fudbaler Vejn Runi, koj go propu{ti fini{ot na klupskata sezona. Izve{taite govorat deka toj, sepak, }e bide vo startniot sostav na selekcijata, no neizvesno e dali povredata ostavila nekakov trag vrz negovata forma. Pred ovie pehovi, Anglija be{e vo izramneta favoritska uloga so selekciite na Brazil i [panija.

SVETSKO PRVENSTVO

ETO VERUVA VO AFRIKANSKI [AMPION Za mnogumina Afrika pretstavuva mesto na glad, siroma{tija i vojni. Sega imame {ansa na svetot da mu ja poka`eme na{ata druga strana. Veruvam deka mnogumina }e bidat iznenadeni. O~ekuvam najdobro organizirano svetskoprvenstvo vo istorijata den od najdobrite afrikanski fudbaleri vo momentov, Kamerunecot Samuel Eto, istakna deka prvenstvoto vo Ju`na Afrika e doma{en teren za site zemji od “crniot kontinent”, a toj voop{to ne se ~uvstvuva deka igra doma, bidej}i nastapuva vo zemjata na svojot idol, Nelson Mandela.

Iako e golema yvezda na fudbalot, toj prizna deka e postojana meta na rasisti~ki napadi i sega dodeka nastapuva za Inter, no i vo vremeto dodeka be{e ~len na {panskite ekipi na Majorka i Barselona.

“Voop{to ne be{e lesno vo tekot na celata kariera, a verojatno }e bide taka do samiot kraj. No, ova prvenstvo vo Ju`na Afrika mo`ebi }e vnese promena

E

vo svesta na mnogu lu|e.

Mnogu se ma~ev sezonava vo Italija. Tamu vladee golem rasizam. No, ne e samo edna zemja zarazena so rasizam, takvite lu|e gi ima niz cela Evropa. Zatoa sum presre}en {to }e igram pred Nelson Mandela, toj e mojot najgolem idol. Imav sre}a so nego da se sretnam na dva pati. Toa se edni od najvpe~atlivite momenti vo mojot `ivot”, izjavi Eto. Vo minatoto izjavi deka moral da raboti kako crnec, za da mo`e da `ivee kako belec.

Spored reprezentativecot na Kamerun, na ovoj {ampionat edna zemja od Afrika kone~no }e mo`e da se vklu~i vo borbata za {ampionskata titula.

“Vo 1990 godina svetot ne be{e podgotven za polufinalist od Afrika. Osum

Eto se nadeva na kone~na pobeda nad rasizmot godini podocna ni treba{e pobeda protiv ^ile, no ne ni bea dosudeni dva ~isti penala. Postojano go slu{am pra{aweto za toa dali edna afrikanska zemja mo`e da dojde do {ampionskiot trofej, no mislam deka vistinskoto pra{awe e dali svetot e podgotven za afrikanski svetski prvak. Za mnogumina Afrika pretstavuva mesto na glad, siroma{tija i vojni. Sega imame {ansa na svetot da mu ja poka`eme na{ata druga strana. Veru-

vam deka mnogumina }e bidat iznenadeni. O~ekuvam najdobro organizirano svetsko prvenstvo vo istorijata”, izjavi kamerunskiot reprezentativec, za kogo ova najverojatno e posledniot nastap na golemite fudbalski natprevaruvawa.

Reprezentacijata na Kamerun, zaedno so Bregot na Slonovata koska i Nigerija se reprezentaciite od Afrika na koi im se dava najgolema {ansa za visok plasman na {ampionatot.