BR.63_kapital_cetvrtok 17juni 2010

KOLUMNA STANISLAV PIGON

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

ALAN MALALI

FORD MOTOR KOMPANI

ISTEKUVAWE I PROTEKUVAWE

KONE^NO PROLET I VO DETROIT STRANA 14

STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 17. JUNI. 2010 | BROJ 63 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SE NAMALUVA INTERESOT ZA BLAGAJNI^KITE ZAPISI 10,0%

NA ZATVORAWE, SREDA, 16.06.2010, 13.00~.

9,0% 8,0%

7,3%

7,0%

MBI 10 MBID OMB

1,73% 0 0,13% 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 50,17 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

6,0% 5,0%

5,0%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.06) 2.330

4,0%

776,80 1,28%

MBI 10

2.325

2.320

2006

2007

2008

2009

2010

2.315 2.310 2.305

KADE BANKITE ]E GI VLO@UVAAT PARITE SEGA? 20 TRGOVIJA SO ZEMJODELSKI PROIZVODI SRBIJA UVEZUVA 130 TONI PIPERKI OD TURCIJA I SAMO TRI TONI OD MAKEDONIJA STRANA 2

ZAPO^NA VTORATA FAZA OD IZGRADBATA NA SORAVIA REZORT MAKEDONSKATA BIZNIS -ELITA KUPUVA STANOVI VO ELITNIOT KOMPLEKS STRANA 15

KOMPANII I PAZARI

PRIJAVI ZAGUBA PORADI ANTIKRIZNITE MERKI...16 KOJ E KOJ NA INTERNET-PAZAROT VO MAKEDONIJA: T-HOME LIDER NA INTERNET-PAZAROT...................18 SLU^AJ QUBQANSKA BANKA: STARITE DOLGOVI ME\U HRVATSKA I SLOVENIJA OTVORAAT NOVI RANI.......................................STRANA 22 EVROPA VO KRIZA................................................STRANA 24

2.300 2.295 2.290 2.285 2.280 10.6

14.6

UTRE, VO

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

RIZIKOT SOZDAVA KAPITAL!

STRANA 2

STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII NAMALENI ZA 15%

POLITI^KATA NEIZVESNOST GI PLA[I INVESTITORITE POVE]E OD KRIZATA STRANA 12

12.6

16.6

2 17.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 17 JUNI 2010

RIZIKOT SOZDAVA KAPITAL!

uvernerot Petar Go{ev go odvrti ventilot za krediti, no bankarite s$ u{te silno pritiskaat! Duri i novoto olabavuvawe na monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na najnisko nivo od po~etokot na krizata se ~ini deka te{ko }e gi natera bankarite da delat pove}e krediti.

Guvernerot sobra hrabrost i im prati novi signali na bankite - parite pove}e da gi vlo`uvaat vo krediti, a ne da gi steriliziraat vo blagajni~ki zapisi bez da prezemaat rizik.

Sudej}i spored prvata aukcija na zapisi po novata kamatna stapka od 5%, kone~no po~na i da mu uspeva! Interesot na bankarite za ovie hartii od vrednost vo sporedba so porano e namalen. Na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi se sobrani samo okolu 63 milioni evra, {to e re~isi dvojno pomalku od sumata inkasirana minatata sreda. So toa, saldoto na blagajni~kite zapisi sega iznesuva 408 milioni evra!

No, nitu toa ne e garancija deka }e se slu~i kreditna ekspanzija i povtorno se otvora dilemata, dali vi{okot pari {to go imaat }e go delat kako krediti ili, sepak, parite }e gi ~uvaat vo sef na “sigurno”?!

Dopolnitelno, kako glavno alibi za namalenata kreditna aktivnost bankarite gi koristat i zadol`itelnite rezervi. Tie postojano go povikuvaat guvernerot da ja namali stapkata na ovie rezervacii za da imale pove}e pari za krediti. Po taa osnova, vo momentov vo trezorot na NBM se sterilizirani plus okolu 435 milioni evra.

Podatocite za kreditniot

G

porast od okolu 3,5% na krajot od minatata godina i 4% na godi{no nivo za prvite pet meseci se porazitelni. Porano izgovor za toa be{e restriktivnata monetarna politika.

Sega glavna pri~ina za namaleniot obem na kreditirawe velat deka bila te{kata kriza od koja se u{te stradaat makedonskite kompanii, nelikvidnosta, namaleniot obem na rabota i pomalite profiti. Ispla{eni za ponatamo{nite vlo{uvawa na kreditnite portfolija, bankarite odbivaat da prezemaat rizici i se vozdr`uvaat da kreditiraat. Krajno konzervativno!

Bankarskite sektori vo Bugarija, Ungarija, Srbija, Slovenija ili Slova~ka evidentiraat porast na kreditiraweto i pogolem od 20%. Na{ite bankari verojatno imaat “zaja~ki” srca i deluvaat najispla{eno koga e vo pra{awe kreditiraweto. Od edna strana, sekako, deka bankarite treba da vodat vnimatelni politiki koga davaat krediti, bidej}i na krajot na krai{tata, parite za krediti se, vsu{nost, pari na gra|anite ili kompaniite koi {tedat vo bankite. No, od druga strana, bez dovolna finansiska pomo{ od bankarskiot sektor, ekonomijata te{ko }e zazdravuva. Bankarite kako da ne slu{nale za staroto ekonomsko pravilo deka rizikot sozdava kapital!

Ako gi pra{ate dali bankite dovolno ja poddr`uvaat ekonomijata, tie sekoga{ } e vi re~at deka odvojuvaat ogromni sredstva za kreditirawe na kompaniite i deka za dobrite proekti pari sekoga{ }e ima. Biznismenite, pak, postojano se `alat deka pristapot do kapital e mnogu te`ok i tie maka ma~at za da gi ubedat bankarite da

SRBIJA UVEZE 130 TONI PIPERKI OD TURCIJA I SAMO TRI TONI OD MAKEDONIJA Pobaruva~kata na sve` zelen~uk postojano raste. Potencijalite za izvoz na makedonski zemjodelski proizvodi vo sosedstvoto se golemi, no nedovolno iskoristeni. Zemjodelcite zadovolni od startot na ovogodine{nata otkupna sezona

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

im dadat kredit. Se ~ini deka ednite so drugite ne se razbiraat i nikako ne mo`at da najdat zaedni~ki jazik kako da gi ispolnat svoite celi.

Za da dobiete kredit bankarite analiziraat dali imate solidna reputacija na kompanijata, kakva vi e profitabilnosta, konkurentnosta na proizvodite, dali imate ~ista kreditna istorija, dali va{iot proekt garantira sposobnost za otplata na kreditot vo predvideniot rok na dostasuvawe.

I za seto toa duri i }e vi naplatat, bez ogled dali } e ve uslu`at so kredit ili ne. Tuka zavr{uva rabotata na makedonskite bankari, potoa samo }e vi se javuvaat za da ve potsetuvaat deka se bli`i rokot za otplata na ratata. Sprotivno na toa, bankarite na zapad za da ve namamat da zemete kredit idejata za biznis so vas }e ja razrabotat vo biznis-plan za rabota, }e vi proektiraat kolku }e zarabotite i dali }e uspeete da odvojuvate dovolno pari za da go otpla}ate kreditot, i na krajot }e ve ubedat da se zadol`ite za da startuvate biznis!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

N

TRGOVIJA SO ZEMJODELSKI PROIZVODI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

20.912

ovi i upotrebuvani vozila se uvezeni vo zemjava zaklu~no so 14 juni godinava, poka`uvaat podatocite od Carinskata uprava na Makedonija. Od niv, kaj 20.716 ve}e e zavr{ena postapkata za carinewe. Spored brojkite od Carinata, najmnogu vozila se carinat vo Skopje, duri 9.359.

Carinskite slu`bi vo Bitola imaat otvoreno postapki za 4.716 vozila, a vo carinarnicite vo Gevgelija, [tip i vo Kumanovo se carinat od 2.000 do 2.600 vozila. Re~isi kaj site carinski ispostavi carineweto na uvezenite vozila odi so ista dinamika. Najgolem del od ovie vozila se polovni, {to e rezultat na namalenite dava~ki za niven uvoz soglasno zakonite za carinska tarifa i za akcizi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

akedonskite zemjodelski proizvodi ne se dovolno zastapeni na pazarot vo sosedna Srbija. Toa mo`e da se zaklu~i od posledniot statisti~ki pokazateli na srpskoto Ministerstvo za zemjodelstvo za uvozot na zemjodelski proizvodi.

Od po~etokot na godinata vo Srbija se uvezeni 23 toni grav od Makedonija i duri 398 toni od Bugarija.

Srbite uvezle i 330 toni grav od Turcija i 169 toni od Kirgistan. Isto taka, frapira podatokot deka na srpskite pazari vo prvata polovina od godinata zavr{ile 127 toni piperki od Turcija, 57 toni od Italija i samo 3,6 toni makedonski piperki. Ovie podatoci se porazitelni za makedonskite zemjodelci zatoa {to imame golem potencijalen pazar vo sosedstvoto, koj mereno spored ovie podatoci, ne e dovolno iskoristen. Ako na srpskiot pazar ima mesto za stotici toni piperki, toga{ e nejasno zo{to od po~etokot na godinata bile izvezeni samo 3, 6 toni makedonski piperki?

Gi pra{avme i makedonskite proizvoditeli kako i kade se odviva godine{niot izvoz na zemjodelski proizvodi. Tie velat deka se zadovolni od startot na godine{nata izvozna sezona, ako se sporedi so minatata godina koga poradi krizata i izvezenite koli~ini i cenite bea zna~itelno padnati.

M

UVOZ NA ZELEN^UK VO SRBIJA OD PO^ETOKOT NA GODINATA GRAV: od Bugarija 398 toni, Turcija 330 toni, Kirgistan 196 toni, Grcija 90 toni, BiH 58 toni, Kina 49 toni, Makedonija 23 toni, Kipar 20 toni PIPERKI: od Turcija 127 toni, Italija 57 toni, Germanija 7 toni, [panija 5 toni, Makedonija 3,6 toni “Godinava sme podobro, no s$ u{te sme daleku od najvisokoto postignato nivo na izvoz vo 2006 i 2007 godina. Zasega izvezuvame vo Srbija i vo Hrvatska, a gi pravime i prvite izvozni zdelki za Slovenija”, objasnuvaat od kompanijata Baxo od Valandovskogevgeliskiot region. Od ovoj region glavno se izvezuvaat krastavici, zelka, mladi kompiri i domati, dodeka izvozot na piperki dominantno odi od strumi~kiot kraj.

Ekspertite ovoj fenomen na uvoz na ogromni koli~ini zelen~uk od Izrael, Germanija, Turcija i drugi zemji go objasnuvaat na sledniot na~in: uvozot se odviva kontinuirano vo tekot na celata godina poradi promenetite naviki na potro{uva~ite koi vo tekot na celata godina kupuvaat sve`i proizvodi. Golemite supermarketi gi naviknaa gra|anite vo sekoe vreme od godinata da mo`at da kupat sve`i piperki, patlixani, tikvici, zelena salata ili karfiol. So ogled na ograni~enoto proizvodstvo na ovoj zelen~uk vo zimskiot period, nedostigot se pokriva so uvoz {to e mnogu profitabilen biznis za trgovcite.

Doma{noto proizvodstvo na

site zemji vo regionot ne e dovolno za da se zadovolat potrebite za hrana, pa toj nedostig se nadomestuva so uvoz.

Ekspertite smetaat deka golemiot uvoz na zemjodelski prehranbeni proizvodi, i pokraj toa {to i Srbija i Makedonija se vodat za zemji-proizvoditeli na hrana, e poradi toa {to zemjodelstvoto ne e taka postaveno i sovremeno za da obezbedi kontinuirano proizvodstvo vo tekot na celata godina, kako vo nekoi drugi zemji. Zatoa, Srbite }e jadat 170 toni kirgistanski grav, nasproti samo 23 toni tetovsko grav~e, so koe tolku se gordeeme.

Preporakite vo ovoj kontekst se deka namesto zemjodelcite postojano da se `alat deka nemaat pazar za svoeto proizvodstvo, podobro e da se svrtat okolu sebe i dobro da gi prou~at potencijalite i potrebite na pazarite vo sosednite zemji. Dopolnitelni investicii vo kvalitetno proizvodstvo i podigawe na energetski isplatlivi plastenici koi }e ovozmo`at proizvodstvo vo podolg period od godinata bi bile nekoi od izleznite re{enija za problemot so plasman na makedonskite zemjodelski proizvodi.

NAVIGATOR

17.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

KONE^NO ^ISTO SKOPJE kcijata “Zaedno za ~isto i zeleno Skopje” koja e vo tek i koja }e trae do 24 juni gi opfa}a site 10 skopski op{tini. Akcijata intenzivno te~e i poradi toa skopskiot gradona~alnik zaslu`uva da bide pofalen. Poteg so koj Skopje ima {ansa da zali~i na normalnite evropski metropoli, kade {to ~istotata na gradot see podrazbira, isto kako i kulturata na odnesuvawe na gra|anite.

Mnogu anketi i sonda`i na javnoto mislewe dosega poka`aa deka turistite koi go posetuvaat Skopje se zadovolni od toa {to mo`at da go vidat i iskusat vo gradot, no ne i od ~istotata na gradot.

Prepolnite i odvratni kontejneri, za `al, se del od pejsa`ot, isto kako i javnite povr{ini prepolni so |ubre. Vakvi sliki neretko mo`at da se vidat vo centralnoto gradsko podra~je, a za periferijata i da ne zboruvame.

A

MILO[ VU^KOVI]

DIMITRIS DRUCAS

NIKOLA TODOROV

BOJKO BORISOV

r~kiot minister za nadvore{ni ekoj obid za promovi~igledno etni~kiot problem ugarija verojatno }e bide Senergetskata rawe i nametnuvawe na Graboti e edinstveniot {to Ovo obrazovanieto e prior- Bkazneta od EU poradi viefikasnost vo denovive {iri optimizam deka itet, no ministerot go stava sokiot buxetski deficit, {to Makedonija e za pozdra- Makedonija i Grcija se blisku do re{enie za imeto vuvawe

pod tepih, a vremeto go gubi na e edna od novite merki na ocenuvawe na profesorite Brisel

ZEMJITE VO REGIONOT BROJAT ILJADNICI POSETITELI NA [ANGAJ EKSPO

KOLKU LU\E GO POSETIJA MAKEDONSKIOT [TAND NA [ANGAJ-EKSPO? Iako zamenik-ministerot za ekonomija, Metodija Haxi-Vaskov, najavi deka edna{ mese~no }e ja informira javnosta za site dostignuvawa na Makedonija na ovoj saem za mesecot {to izminal, dosega ne ka`a ni{to. Od negoviot kabinet najavija deka so detalni informacii }e izlezat sledniot ponedelnik delnik na 21 juni.

KOCE TRA TRAJANOVSKI AJA JANO NOVSKI Promenata na ovaa slika za Skopje e neophodna.

Gradona~alnikot Trajanovski i ostanatite gradona~alnici na skopskite op{tini so ovaa akcija gi ras~istuvaat divite deponii, popravaat i dezinficiraat kontejneri, postavuvaat novi, menuvaat korpi za otpadoci. Skopje kone~no ima {ansi za da svetne vo poln sjaj. Na red e kampawa za promena na higienskite naviki i odnesuvaweto na gra|anite.

ALEKSANDRA SPASEVSKA Vo me|uvreme, sosednite dr`avi spasevska@kapital.com.mk

inisterstvoto za ekonomija sledniot ponedelnik }e izleze so informacii za posetenosta na makedonskiot {tand na najgolemata svetska izlo`ba [angaj Ekspo, koja od minatiot mesec se odr`uva vo Kina. Iako zamenik-ministerot za ekonomija, Metodija HaxiVaskov najavi deka edna{ mese~no }e ja informira javnosta za site dostignuvawa na Makedonija na ovoj saem za mesecot {to izminal, dosega ne ka`a ni{to za promocijata na {tandot i za interesot kaj stranskite turisti da go posetat.

Minatata nedela “Kapital” kontaktira{e so HaxiVaskov koj izjavi deka gi sobiraat informaciite i deka najdocna do 15 juni Ministerstvoto }e izleze so informaciite za prviot mesec. Otkako go pre~ekorija rokot, od negoviot kabinet najavija deka so detalni informacii }e izlezat vo pone-

M

ve}e po~naa da gi prezentiraat rezultatite od nivnata promocija. Turisti~kata komora na Srbija informira{e deka za eden mesec srpskiot {tand go posetile pove}e od polovina milion posetiteli.

Spored nivnata statistika, na ovaa svetska izlo`ba sekoj 15-ti posetitel navratil za da go vidi {tandot na Srbija. Prose~no, paviljonot go posetuvaat 20.000 lu|e dnevno, a rekorden broj bil zabele`an na 3 juni koga niz paviljonot pominale 24.384 lu|e.

I dodeka drugite zemji imaat svoja veb-stranica i buxet za promocija na saemot, nie nemame ni informacija {to i koj se pretstavuva na makedonskiot {tand. Ve}e objavivme deka e mnogu mal interesot na kompaniite da gi promoviraat svoite proizvodi.

Spored programata za site {est meseci so koja izleze Ministerstvoto za ekonomija, prviot mesec e rezerviran za makedonskata tradicionalna kujna i hrana; vo juni }e bidat pretstaveni makedonskoto tradicionalno zanaet~istvo i ruralniot turizam; vo juli fokus }e bidat razli~nite geografski karakteristiki na zemjava i na~inot na `iveewe, multietni~kiot karakter; a vo

3 FAKTI ZA...

0,2%

SE NAMALI STAPKATA NA VRABOTENOST VO EVROPSKATA UNIJA VO PRVIOT KVARTAL OD 2010 GODINA

455.000

LICA OSTANALE BEZ RABOTA VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA

220,5

MILIONI LU\E SE VRABOTENI VO 27 ^LENKI NA EU, OD KOI 144,3 MILIONI VO EVROZONATA

GUBITNIK akedonskata Agencija za promocija i poddr{ka na turizmot ne dava pogolemi rezultati i ne vetuva kvalitetna turisti~ka sezona vo Makedonija. Denovive sme bombardirani so brojni ponudi od drugi zemji koi nudat popusti, povolnosti, primamuvaat so svoite ponudi. Na Zlatibor Makedoncite }e dobile 20% popust, vo Slovenija }e imale ekstra iznenaduvawa, do Crna Gora }e imale poevtin prevoz...

Inicijativi od vakov i sli~en tip vo sprotivnata nasoka nema.

Ona {to vo posledno vreme go gledame kako inicijativa od strana na prviot ~ovek na Agencijata, Zoran Strezovski, e negovata uloga na turisti~ki vodi~ za stranskite turoperatori, koi vo posledno vreme ja skeniraat Makedonija.

I tolku. Nikakvi konkretni ponudi za popusti, za konkretni akcii za pikirawe odreden pazar i agresivno reklamirawe. Strezovski

M avgust }e se prezentiraat `ivotnata sredina, prirodnite retkosti i ubavini. Septemvri }e bide posveten na kulturnata riznica, po~nuvaj}i od arheolo{kite iskopuvawa, do modernata makedonska kultura.

A, vo posledniot mesec oktomvri }e bide staven akcent na pismenosta na ovie prostori, na na~inot i dolgata tradicija na obrazovanie. Za site ovie aktivnosti dr`avata nema da potro{i nitu eden denar, bidej}i parite za u~estvo na Makedonija na [angaj Ekspo se obezbedeni preku Biroto za koordinacija na aktivnostite od strana na kineskata vlada, vo iznos od 650.000 dolari. I dodeka makedonskite kompanii i dr`avata ne ja prepoznavaat {ansata za promocija vo [angaj, interesot na site zemji vo regionot za u~estvo na ovaa manifestacija e golem. Crna Gora zakupi dvojno pogolem prostor od Makedonija, a

paviljonot na Slovenija e tripati pogolem od na{iot.

Slovencite }e se pretstavat so turisti~kata ponuda na Alpite i so industriskata razvienost na zemjata. Bosna i Hercegovina }e bide pretstavena vo istata zona so nas. Taa iznajmi paviljon od 1.000 metri kvadratni i izdvoi okolu 500.000 evra od sopstveniot buxet za prezentacija na [angaj Ekspo.

Hrvatite zakupija prostor od 1.000 metri kvadratni i na nego }e gi pretstavat site ubavini na zemjata, so akcent na turisti~kata ponuda na Jadranot.

Srbija isto taka zakupi paviljon od 1.000 metri kvadratni, a na nego o~ekuva okolu dva milioni posetiteli. Fokusot na Srbija se industrijata i mo`nostite {to im gi nudi zemjata na stranskite investitori kako krstosnica na Balkanot.

PROCENKI...

ZORAN STREZOVSKI ne inicira{e niedna pogolema kampawa za promocija na makedonskiot turizam vo sosedna Srbija, od kade {to vo najgolem del doa|aa stranski turisti vo Ohrid poslednive nekolku godini.

Pa|aweto na [engen mnogu verojatno }e gi prenaso~i Srbite na evropskite pla`i, no nejasno e kade }e go prenaso~i Strezovski da go promovira makedonskiot turizam?

MISLA NA DENOT

ALAN LAMASUR

~len na Evropskiot parlament

NEMA ^UDOTVORNO RE[ENIE ZA PROBLEMOT NA MAKEDONIJA

e postoi ~udotvorno re{enie za gr~komakedonskiot spor za imeto, smeta porane{niot francuski minister za evropski pra{awa, Alan Lamasur, koj sega e ~len na Evropskiot parlament. Toj izrazi `alewe {to sporot so imeto trae so godini, od samata nezavisnost na Makedonija.

“Mislam deka e vo interes na site, zapo~nuvaj}i od Grcija, Makedonija i Evropa, da se najde razumno re{enie.

Vo period na kriza so koja se soo~uva Evropa potrebno e da bideme pottiknati da nadmineme nekoi psiholo{ki i politi~ki te{kotii, koi pove}e se povrzani so minatoto, otkolku so idninata”, veli Lamasur.

Spored nego, izlezot e preku solidarnosta.

N

[TO E TOA [TO SAKATE DA GO PRAVITE? AKO NE JA SAKATE RABOTATA, ODETE SI OD TAMU, BIDEJ]I ]E BIDETE MNOGU LO[I VO NEA. NE MORA DA OSTANETE NA EDNA RABOTA DO KRAJOT NA @IVOTOT AKO JA MRAZITE, ZATOA [TO NIKOGA[ NEMA DA BIDETE USPE[NI

LI IAKOKA PORANE[EN LEGENDAREN MENAXER NA CHRYSLER

4 17.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ME\UNARODNA KONTROLA

...GERMANIJA

...JU@NA KOREJA “NA GOTOVS”

Grcija me|u dva ogna

Nova solarna centrala

@ivej vo mir, podgotvuvaj se za vojna

ova solarna centrala e izgradena vo Germanija, koja }e obezbeduva struja za 6.500 doma}instva. Obnovlivite izvori na energija se najatraktivni investicii vo energetikata vo svetot.

u`na Koreja postojano e podgotvena da se soo~i so nuklearen Jvladata napad od severniot sosed. Poradi toa, vrabotenite vo se obu~uvaat za hemisko-biolo{ki napad.

nspektori od EU, MMF i od Evropskata centralna banka N I dojdoa vo kontrola na antikriznite merki na vladata na Grcija. Tie veruvaat vo podobruvawe, no vo isto vreme agenciite go sni`uvaat kreditniot rejting na zemjata.

FOTO NA DENOT

“ZA TATKOVINATA SE RABOTI”

Zapaleni fakeli, razvioreni znamiwa so simbolot od vergina, patriotski pesni, skandirawe na imeto na liderot Nikola Gruevski i spektakularen ognomet – vaka pomina proslavata na dvaesettiot rodenden na VMRO–DPMNE vo Skopje.

Do`dlivoto vreme mo`ebi be{e pri~ina plus za namesto najavenite pove}e od 20 iljadi prisutni da se soberat edvaj desetina iljadi, no toa ne pre~e{e onie koi dojdoa i na te{kata omarnina da ostanat dokraj da peat, a nekoi i da pla~at (kako {to ka`aa, od silni emocii kon tatkovinata i partijata) na porakite {to gi isprati partiskiot voda~.

Po nastapot na muzi~ki yvezdi od makedonskata estrada i govorite na eden od osnova~ite na partijata, Vlado Tarantalovski i pretstavnikot na fondacijata, Konard Adenauer, sleduva{e govorot na premierot Nikola Gruevski, po koj sleduva{e ognometot i euforija kaj prisutnite.

DVA, TRI ZBORA “Glavni prioriteti na administracijata na SAD se obnovata na ekonomijata, borbata protiv Al kaeda i otstranuvaweto na posledicite od naftenoto izlevawe vo Meksikanskiot Zaliv” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

“Albanskite gra|ani od Makedonija i Srbija baraa politi~ki azil, {to e pogre{no. Vladata na Albanija }e odobri posebni fondovi, a dokolku e potrebno, tie fondovi }e bidat zgolemeni i }e formira zaedni~ka agencija na ministerstvata za vnatre{ni raboti i za trud i socijalna politika” SALI BERI[A premier na Albanija

“SAD primenuvaat dvojni standardi za Bliskiot Istok.

Zboruvaat za demokratija, a potoa gi pravat site tie raboti koi se sprotivni na demokratijata. Koga e soodvetno, zastanuvaat na stranata na totalitarnite avtoritativni re`imi, a drug pat zboruvaat za demokratija” REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

GADGETS

NOKIA GO OBJAVI X5-01

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

a vreme na nastanot Nokia Connection, koj se odr`uva vo Singapur, Nokia objavi dva noviteti - modelot so neobi~en izgled H5-01, kako i verzija od 8GB na Nokia X6. Nokia X5-01 e mobilen telefon so prili~no unikaten izgled, odli~en kvalitet na reprodukcija na muzi~ki sodr`ini i posebni kop~iwa za funkcii na muzi~kiot pleer.

H5-01 voedno e i ured za obo`avatelite na op{testvenite mre`i i ima celosna QWERTYtastatura na lizgawe, koja na

Z

korisnicite im ovozmo`uva lesno “tvitawe” i menuvawe statusi.

Telefonot ima integracija so Facebook, Twitter, MySpace i Hi5.

Kamerata na Nokia X5-01 e so rezolucija od 5 megapikseli, LED blic i 4x digitalen zum (ne razbiram koja e korista od digitalen zum). Vtoriot novitet e objavata na Nokia X6 8GB. Tehni~kite specifikacii se sosema isti kako i kaj Nokia X6, koj prvi~no doa|a{e so 32GB, a razlikata e samo vo kapacitetot na memorijata.

6 17.06.2010

POLITIKA

PO^NUVA TE[KA ME\UPARTISKA VOJNA

VMRO-DPMNE I SDSM VO BORBA “DO SMRT ILI SLOBODA”!

Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, so povik za predvremeni izbori naesen odgovori na te{kite obvinuvawa (deka gi prodal dr`avnite interesi i rabotel za centrite na mo} na Belgrad i Atina) od premierot Nikola Gruevski isprateni od proslavata na rodendenot na partijata. Crvenkovski zaka`a kontra-miting – pred vladata, na 27 juni, na koj gi povika site onie koi ne mo`at pove}e da ja izdr`at tiranskata, gubitni~ka i neodgovorna politika na VMRO–DPMNE KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderot na opozicijata Branko Crvenkovski ne ostana dol`en na te{kite zborovi upateni do nego od premierot Nikola Gruevski od rodendenskata proslava na VMRO–DPMNE. So kritika deka Gruevski u{te edna{ ostanal nem na pra{awata kade ja vodi

L

dr`avata i koi se klu~nite celi, toj pobara predvremeni izbori vedna{ {tom zavr{i Samitot na NATO vo Lisabon naesen, koj Crvenkovski veruva deka, za `al, }e poka`e deka Makedonija definitivno e izbri{ana od dnevniot red i na Unijata i na NATO. Crvenkovski najavi kontraudar – golem miting na 27 juni pred Vladata pod mototo “Nie sme za pobedni~ka Makedonija” na koj gi povika da dojdat site koi se ve}e siti od neodgovornata, kukavi~kata, gubitni~kata i la`nata politika na VMRO–DPMNE, koja nema vrska so patriotizmot.

“Na rodendenot se sobraa samonare~enite patrioti, nagradenite, privilegiranite, zadovolnite so ovaa status kvo situacija i vo mnogu pogolem broj ucenetite, zapla{enite, pritisnatite, onie ~ija egzistencija i semejstva zavisat od milosta na vlastodr{cite.

Go vidovme likot na onaa vladeja~kata Makedonija, no postoi u{te edna mnogu pogolema Makedonija, koja ne ja prifa}a

izolacijata i ulogata na `rtva. Makedonija na vistinskite patrioti”, izjavi Crvenkovski.

Toj mu pora~a na Gruevski deka }e mu bide no}en ko{mar.

“Vo svojot govor od eden saat, Gruevski moeto ime go spomena 12 pati, a SDSM go spomena duri 29 pati. Zamislete koja e taa frustracija, toj kompleks, taa opsesija”, veli Crvenkovski i dodade deka na 27-mi o~ekuva dvojno pove} e prisutni gra|ani od onie koi dojdoa na rodendenot na DPMNE, koi }e poka`at deka vremeto na mol~ewe e zavr{eno.

Inaku, na rodendenskata proslava glavniot fokus vo 70-minutnoto obra}awe na Gruevski be{e staven tokmu vrz rabotata na SDSM i nejziniot lider Branko Crvenkovski, li~no. Premierot ne bira{e zborovi vo obvinuvawata i li~nite diskvalifikacii za najgolemata opoziciska partija. Gi obvini deka kumuvaat so Belgrad i so Atina, deka gi prodavale i gi prodavaat nacionalnite interesi, deka se te{ki kriminalci koi se zbogatile niz tranzicijata na grbot na narodot...za razlika od negovata VMRO–DPMNE, koja bila partija na narodot.

“Nie ne sme partija na elitite, a na{ite ~lenovi ne pripa|aat na crvenata aristokratija i ne se deca na tranziciskite heroi, oslobodeni sme od dolgovi kon Belgrad i Atina i zatoa mo`eme da se borime za imeto. Dodeka site zemji vo devedesettite itaa da go fatat ekspresniot voz kon EU, rakovodstvoto na SDSM dogovara{e kolku i ~ii cisterni nafta }e pominat

granica kon re`imot na Milo{evi}. Dodeka go branea toj re`im, patriotite gi likvidiraa i gi stavaa vo zatvori”, izjavi premierot Gruevski.

Toj veli deka SDSM ne na{la sila da se reformira i deka ostanale zalo`nici na Crvenkovski i negovata “tajfa”: “Ne sakam da pomislam niz {to }e pomine{e Makedonija ako vo ovaa svetska kriza namesto VMRO–DPMNE, SDSM ja ima{e vlasta, na ~elo so Branko Crvenkovski, so [ema, so Jani, so Buzlevski i grupata oligarsi okolu

niv. Sekoja ~est na lu|eto, gi biva za zboruvawe, gi biva za kritika, za manipulacija, ama za rabota i rezultati se doka`aa kako totalno proma{en tim”, izjavi Gruevski. Premierot ponatamu pora~a deka negovata partija (za koja ne mo`e{e da najde zborovi za da ja isfali kako edinstvena zaslu`na za formiraweto na nezavisna makedonska dr`ava) znaela i znae da nosi te{ki istoriski odluki vo isti takvi momenti. Na me|unarodnata zaednica i na Grcija im pora~a deka bez razlika kolkav e pritisokot

{to go vr{at vrz nego (a prizna deka vo poslednite ~etiri meseci toj pritisok bil najsilen dosega), toj nema da popu{ti i da donese nekkavo nepovolno re{enie za imeto, oti ~lenstvoto vo niedna organizacija ne mo`e da bide zamena za interesite na narodot. Predlozite koi ne mu se po “keif” i koi bile samo proizvod na gr~kite crveni linii, veli deka nema ni da gi razgleduva, no stoi na stavot deka na referendum }e se stavi ona re{enie, koe }e bide razumno i nema da navleguva vo identitetot na gra|anite.

MAKEDONSKITE EKSPERTI SKEPTICI ZA KOMPROMIS SO GRCIJA

NEMA RE[ENIE DO KRAJOT NA PRETSEDATELSTVOTO NA BELGIJA!?

Ve{ta igra i obid na gr~kata vlast da se doka`e deka e aktivna i agilna za da postigne re{enie za sporot so imeto. Vaka ekspertite gi ocenija poslednite {pekulacii vo gr~kite mediumi deka na povidok e kone~na razre{nica za sporot GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akedonija do krajot na pretsedatelstvoto na Belgija nema da postigne re{enie za sporot so imeto so Grcija, predviduvaat ekspertite vo zemjava i pokraj informaciite deka Skopje i Atina nikoga{ ne bile poblisku do re{avawe na ovoj problem. Spored niv, stanuva zbor edinstveno za obid od gr~kata strana da doka`e deka e aktivna i deka saka da postigne re{enie.

Vo poslednite denovi gr~kite mediumi postojano prenesu-

M

vaat informacii deka postoi dobra osnova za zavr{nica na sporot za imeto i kone~no finalizirawe na dvodeceniskiot bilateralen problem, a ministrite za nadvore{eni raboti, Antonio Milo{oski i Dimitras Drucas, priznaa deka se pod silen me|unaroden pritisok.

Vakvite izjavi ne samo {to vidno gi razbranuvaa javnosta i politi~kata fela, tuku so iznenaduvawe gi do~ekaa i pratenicite vo gr~kiot parlament, koi pobaraaa direktno od premierot Jorgos Papandreu da gi potvrdi ovie {pekulacii i da objasni dali Grcija planira da sprovede referendum dokolku se

postigne re{enie za sporot za imeto.

Eksperti za "Kapital" objasnuvaat deka informaciite koi gi prenesoa gr~kite vesnici se primer na starata dobra taktika na Grcija so koja samo saka da poka`e agilnost i aktivnost deka raboti za pobrzo re{avawe na sporot i so toa da se opravda pred Unijata.

Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, {pekulaciite od gr~ka strana gi oceni kako u{te eden uspeh na Grcija da ja izla`ira situacijata i da poka`e deka pravi s$ za re{avawe na sporot, kako toa {to toa go napravi i so

falsifikuvaweto na brojkite vo finansiskite izve{tai i se dovede do bankrot. “Vakvata taktika se potvrduva so stariot predlog koj go iznesoa gr~kite vesnici kako mo`no re{enie - "Vardarska Repbulika Makedonija" ili "Republika Makedonija (Vardar)", koe makedonskata vlast odamna go otfrli.

Ve{tite igri na Grcija i nejzinoto neotstapuvawe od svoite pozicii te{ko deka }e pridonesat za postignuvawe kompromis do krajot na belgiskoto pretsedatelstvo", veli ^a{ule.

SE VODAT LI TAJNI PREGOVORI? Ekspertite se skepti~ni deka

me|u Makedonija i Grcija se vodat tajni pregovori.

“Nema nikakvi indicii za toa, bidej}i dokolku postojat takvi pregovori, iako se tajni, sigurno nema da se vodat vo vselenata, tuku nekade na zemjata. Koga Makedonija treba{e da postigne re{enie za konfliktot vo 2001 godina, pred da se potpi{e Ohridskiot dogovor, iako povtorno stanuva{e za tajni pregovori, sepak, ima{e jasni indicii deka postoi politi~ki dijalog me|u vlasta, opozicijata i albanskite partii”, velat tie.

Univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski poso~uva deka vladeja~kata partija

ja podgotvuva vnatre{nata politi~ka scena za postignuvawe konsenzus "Vo momentot, nitu opozicijata nitu albanskite partii vo zemjata ne poka`uvaat znaci deka se slu~uva takov politi~ki dijalog, {to e jasen indikator deka pregovori nema", veli Pendarovski.

Vo me|uvreme, od v~era vo briselskiot hotel Konrad, koj e najpresti`niot hotel vo Brisel, se smesteni premierot Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega Jorgos Papandreu. Zasega nema potvrda za mo`na bilateralna sredba, no diplomatskite izvori govorat deka sredbata e pove}e od mo`na.

FOKUS

17.06.2010

7

KRIZATA VO EVROZONATA I POSLEDICITE VRZ MAKEDONSKATA EKONOMIJA

SÈ POTE@OK ]E BIDE PRISTAPOT DO PARI NA ME\UNARODNIOT PAZAR Makedonskite ekonomski teoreti~ari i prakti~ari predupredija deka n$ o~ekuva period na skrateni buxeti, i kaj dr`avniot i kaj privatniot sektor. Se zalagaat za zdrava makroekonomska, fiskalna i odgovorna monetarna politika IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akedonskite ekonomski eksperti pora~uvaat deka dol`ni~kata kriza na Grcija }e ostavi posledici vrz makedonskata ekonomija, a dr`avata, no i privatniot sector, treba da se podgotveni za toa deka }e sleduva period od nekolku godini vo koi {to }e imaat pomali buxeti na raspolagawe.

Na trkaleznata masa organizirana od dr`avniot Ekonomski fakultet vo Skopje nekolkumina profesori, no i lu|e od biznisot, diskutiraa za dol`ni~kata kriza vo evrozonata i kako toa mo`e da se odrazi vrz makedonskata ekonomija.

Generalniot direktor na Stopanska banka-Skopje, Gligor Bi{ev, koj {to voedno dr`i predavawa i na postdiplomcite na Ekonomski fakultet, vo svojata analiza istakna deka re~isi i nema zemja od evrozonata {to ne e visoko-zadol`ena.

Toj posebno se osvrna na sporedbite me|u Germanija, kako zemja koja ima suficit vo platniot bilans zaradi golemiot izvoz, i [panija, koja {to se nabquduva kako vtora seriozna zakana po Grcija, za stabilnosta na evrozonata.

Germanija svojot rast go generira vrz osnova na izvoznata pobaruva~ka od drugite zemji i ima suficit na svojata smetka na platniot bilans i }e mora da bide neto-izvoznik na kapital za da ima uramnote`en platen bilans, zaklu~i Bi{ev.

“Vo evrozonata kako pazar tolku e golema me|uzavisnosta na nacionalnite ekonomii {to ne se postavuva pra{aweto dali e odr`livo evroto, tuku dali e odr`liv pazarot za izvoz”,

M

konstatira{e Bi{ev.

Spored nego, glaven problem vo godinite {to pretstojat }e bide nao|aweto izvori za finansirawe na relativno visokiot javen dolg na zemjite od evrozonata.

“Standardna receptura koga pazarnite ekonomii }e se soo~at so kriza e da se primenuva kejnzijanskata doktrina: da se zgolemuva agregatnata pobaruva~ka, so cel da se stimulira anga`iranosta na privatniot sektor i da se zgolemi vrabotenosta.

Me|utoa, kako posledica na ovaa politika na krajot ostanuva problemot so zgolemenata zadol`enost na dr`avata. Problemot na javniot dolg dobiva na te`ina koga ekonomskata kriza e vo kombinacija so finansiska kriza, kako {to be{e slu~aj so svetskata i evropskata ekonomija”, re~e Bi{ev.

Pobaruva~kata za finansiski sredstva zna~itelno }e se zgolemi na me|unarodnite pazari, so {to }e se zgolemi i nivnata cena, dodade

toj. Toa Makedonija ve}e po~na da go ~uvstvuva, pa mora{e da go odlo`i izdavaweto na evroobvrznicata zatoa {to vo momentov nema interes kaj investitorite po cena koja dr`avava bi mo`ela da ja podnese.

Sostojbata na bankarskiot sektor vo Makedonija toj ja oceni kako stabilna. Adekvatnosta na kapitalot na makedonskite delovni banki e

fiskalna kriza. Toj postavi interesna teza deka Evropskata unija denes se soo~uva so egzistencijalna kriza koja {to proizleguva od tri istovremeni komponenti: fiskalnata kriza, nedovolnata konkurentnost i ranlivosta na bankarskiot sektor.

Vo svoeto izlagawe toj poso~i deka krizata so prezadol`enosta na nekoi zemji od evrozonata ne e rezultat samo na nekontroliranoto tro{ewe na nivnite vladi, tuku od pri~ina {to se slu~ile golemi padovi na bruto-doma{niot proizvod.

Petkovski istakna deka makedonskite izvoznici }e se soo~uvaat so te`ok ambient vo slednite nekolku godini.

“Kako predupreduvawe do dr`avata e deka slednite nekolku godini }e treba da se raboti so skrateni buxeti, no toa va`i i za privatniot sektor. Mnogu e opasno

pove}e od 16%, a procentot na lo{ite plasmani iako e re~isi 10%, pokrien e so rezervacii od 82,5%, spored podatocite na NBRM. Iako gr~kite banki, preku Stopanska banka i Alfa banka, imaat zna~itelno prisustvo vo Makedonija, spored Bi{ev ne postoi opasnost za nivnata stabilnost, pred s$ zatoa {to gr~kite banki ne bile izlo`eni na t.n. toxic assets i toa e dobrata okolnost.

KOI SE IDNITE RIZICI? Pretsedatelot na Asocijacijata na stranski investitori vo Makedonija, Aristidis Vlahos, re~e deka

gr~kata ekonomija, iako e relativno mala vo svetski razmeri, so dolgot koj dostignal 115% od BDP i ogromniot buxetski deficit denes e vo centarot na svetskoto vnimanie. Spored nego, Grcija e edna od prvite `rtvi na turbulentnoto globalno ekonomsko okru`uvawe i deka toa }e se odrazi i vrz zemjite kade {to taa e silno prisutna so svoj kapital.

“Ne veruvam deka gr~kite kompanii }e gi povle~at svoite investicii od Balkanot, no nema da mo`at da investiraat dopolnitelno vo naredniot period. Tie imaat mo{ne ote`nat pristap do sve`i finansii vo momentov, taka {to ne mo`e da se o~ekuva investiciska aktivnost kako {to imaa izminatite nekolku godini”, smeta Vlahos. Toj objasni deka poradi toa {to golem del od gr~kite golemi kompanii {to

ako ne se sfati serioznosta na situacijata”, istakna Petkovski.

imaat investirano vo regionot se vo dr`avna sopstvenost, koga dr`avata se soo~uva so problemi da se finansira, toga{ i kompaniite go imaat istiot problem.

Profesorot Mihail Petkovski ja postavi dilemata dali krizata vo evrozonata e samo

GLIGOR BI[EV

MIHAIL PETKOVSKI PROFESOR I EKS-MINISTER ZA FINANSII

Glaven problem vo godinite {to pretstojat }e bide da se najdat izvori za finansirawe na relativno visokiot javen dolg na zemjite od evrozonata

Makedonskite izvoznici }e se soo~uvaat so te`ok ambient slednite nekolku godini. Dr`avata }e treba da se pomiri so toa deka }e raboti so skrateni buxeti, no toa va`i i za privatniot sektor

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA-SKOPJE

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OP[TESTVO

17.06.2010

OGRANI^UVAWETO NA BENZIN VO REZERVOARITE VA@I SAMO ZA MAKEDONIJA, TURCIJA I ALBANIJA

dlukata za ograni~uvawe na koli~inata na benzin vo rezervoarite na kamionite koi vleguvaat na gr~ka teritorija va`i samo za voza~ite od Makedonija, Turcija i Albanija.

Spored objavata na bugarskata novinska agencija Fokus, ograni~uvaweto ne va`i za site zemji od Evropa, tuku samo za onie koi ne se ~lenki na Evropskata unija.

Vo odlukata koja vleze vo sila minatata nedela gr~kata vlada sprovede naftena bariera za da gi natera prevoznicite od tamu da to~at gorivo. Od minatata nedela na kamionite im e dozvoleno vo

O

NOVOIZBRANITE JAVNI OBVINITELI DADOA SVE^ENI IZJAVI etvorica novoizbrani javni obviniteli denes dadoa sve~ena izjava po koja }e mo`at da ja izvr{uvaat funkcijata za koja se izbrani. Izjavi dadoa javniot obvinitel vo OJO vo Gostivar, Feta Iseni, javen obvinitel vo OJO vo Radovi{, Biljana Stev~eva, javen obvinitel vo Vi{oto javno obvinitelstvo vo Gostivar, Vijolca Iseni i javen obvinitel vo Vi{oto javno obvinitelstvo vo Skopje, Bari [abani.

“Konkursot za novi vrabotuvawa i izbor na novi javni obviniteli ve}e e raspi{an vo dnevnite glasila na 10 juni. Ima isprazneti mesta za javni obviniteli i toa sedum od redot na kandidati koi ja zavr{ija obukata za sudii i javni obviniteli, i trojca od redot na ostanatite kandidati, stru~ni sorabotnici ili nadvore{ni istaknati pravnici, izjavi pretsedatelkata na Sovetot za javni obviniteli, Elena Go{eva.

Spored nea, so noviot Zakon za javni obviniteli nivnata uloga }e bide zna~itelno zgolemena, a toa }e zna~i deka }e bidat potrebni i posebni uslovi, kako na primer prostorni.

^

DELNICATA TABANOVCEKUMANOVO ]E BIDE GOTOVA DO NOEMVRI zgradbata na delnicata Tabanovce-Kumanovo, koja e del od Koridorot 10, }e bide zavr{ena do noemvri godinava. Spored ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, koj deneska ja poseti lokacijata kaj klu~kata Re~ica, na koja se vo tek grade`ni aktivnosti: “Rabotite se odvivaat spored predvidenata dinamika i do noemvri mesec mo`eme da o~ekuvame da bidat zavr{eni, a delnicata Demir Kapija-Smokvica }e zapo~ne da se gradi od idnata godina.

Finalniot plan e gotov i denovive }e se isprati do Evropskata komisija so {to }e se zaokru`i proektot vreden 270 milioni evra", izjavi ministerot, dodavaj}i deka sumata e visoka poradi lo{iot teren vo ju`niot del i probivaweto na patot so deset tuneli i isto tolku mostovi. "Koridorot 10 }e se gradi po site evropski standardi i se o~ekuva da se finalizira do krajot na 2013-ta godina”, izjavi Janakieski.

Toj dodade deka najgolem del od problemite okolu eksproprijacijata na imotot so `itelite od seloto Tabanovce se re{eni i deka po celata trasa se gradi, a gra|anite }e bidat obes{teteni.

I

rezervoarot pri vlez na gr~ka teritorija da imaat najmnogu 200 litri benzin, a za ladilnicite maksimum e dozvoleno 150 litri gorivo. Site {to }e sakaat da vlezat so pove}e benzin od dozvolenoto, }e mora da pla}aat dopolnitelni dava~ki od polovina evro za sekoj litar, a rezervoarite na kamionite i na avtobusite gr~kite carinici gi proveruvaat na site grani~ni premini.

Eden litar gorivo vo Grcija vo momentot ~ini prose~no okolu 1 evro i 30 centi, a kaznite za site transporteri {to }e vlezat tamu so pove}e benzin od dozvolenoto se plus polovina evro za sekoj K

O

M

E

litar. Ovaa odluka Vladata na Grcija odlu~i da ja donese kako edna od antikriznite merki za spas na ekonomijata.

Asocijacijata na benzinski stanici vo Grcija, neodamna pobara od tamo{nite vlasti da prezemat merki – oti poradi mnogu poskapiot benzin vo Grcija, se pove}e lu|e polnat gorivo vo Makedonija i Bugarija, poradi {to na 350 pumpi im se zakanuvalo zatvorawe.

Solun i Atina se redovni linii kade {to se nosi i se zema stoka, no, sepak, doma{nite kamionxii ju`niot sosed najmnogu go koristat za tranzit i od ovaa merka tie }e bidat najmnogu pogodeni.

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

9

10 17.06.2010

OP[TESTVO

GERMANCITE POVE]E BI INVESTIRALE VO MAKEDONIJA, OTKOLKU VO HRVATSKA ermanskite investitori pove}e bi investirale vo Makedonija i Bosna i Hercegovina, otkolku vo Hrvatska.

Spored anketata na germanskoto Zdru`enie na stopanski komori, najatraktivni za germanskite investitori od zemjite vo regionot se Srbija i Bugarija.

Spored anketata, 19% od germanskite kompanii vo Hrvatska se izjasnile deka godinava planiraaat da gi zgolemat svoite investicii vo odnos na prethodnata godina, a 38% planiraat da gi namalat.

Za germanskite investitori Srbija e najatraktivna zemja za nivnite investicii godinava, kade {to duri 39% od kompaniite koi rabotat na ovoj pazar se izjasnile deka

G

}e gi zgolemat investiciite godinava.

Spored anketata, pred Hr-vatska, spored interesot na germanskite investitori, se Makedonija, Bosna i Hercegovina i Romanija.

Pri sprovedenata anketa od Zdru`enieto zemeni se 25 kriteriumi. Od site tie najmnogu se boduva pravnata sigurnost, produktivnosta na vrabotenite, a kaj odlukata za zgolemuvawe na svoite investicii germanskite investicii se vodat i od dano~nata optovarenost na kompaniite i disciplinata na pla}awe. Isto taka, na germanskite investitori im e mnogu va`en faktot dali zemjite se del od evrozonata.

Spored anketata koja vo april godinava ja

sprovede Makedonsko-germanskoto stopansko zdru`enie, dve tretini od germanskite kompanii koi rabotat vo zemjava ne se zadovolni od ekonomskite uslovi vo dr`avata.

Germancite najmnogu se `alat na slabata javna administracija, korupcijata, pravnata nesigurnost i netransparentnosta na javnite tenderi.

Kompaniite-~lenki na Makedonsko-germanskoto zdru`enie, sepak, glavno se izjasnile deka sakaat da prodol`at da rabotat vo Makedonija. I nivnite prognozi za razvojot na biznisot ovaa godina se podobri od onie za kriznata 2009 godina. Tie ja povikaa Vladata da gi sprovede reformite i da im ovozmo`i da go razvivaat biznisot.

TRGOVSKATA RAZMENA MAKEDONIJA-BIH

TURIZMOT ]E JA RAZMRDUVA SKROMNATA TRGOVSKA RAZMENA KE SE FORMIRA ZAEDNI^KA TURISTI^KA PONUDA Bosanskiot minister za nadvore{na politika vo nekolku navrati go potencira{e zna~eweto na dogovorite od oblasta na turizmot, ~ie potpi{uvawe se planira vo tekot na narednite meseci.

Spored nego, toa e vistinskiot na~in na koj }e se ovozmo`i i nacionalnite i lokalnite turisti~ki agencii da sozdadat podobar ambient za regionalen razvoj na turizmot, a }e mo`e i da se formira zaedni~ki turisti~ki proizvod koj podobro }e se plasira na zapadniot pazar.

130 3,7% Za intenzivirawe na trgovskata razmena me|u Makedonija i Bosna i Hercegovina v~era vo Skopje se potpi{aa dva dogovori za pogolema sorabotka vo oblasta na turizmot VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

pokraj korektnite politi~ki odnosi, trgovskata razmena me|u Makedonija i Bosna i Hercegovina iznesuva 130 milioni dolari i e na mnogu nisko nivo, zaklu~ija ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi i bosanskiot minister za nadvore{na razmena, Mladen Zirojevi}, na v~era{niot biznis-forum vo Skopje.

I pokraj celosnata liberalizacija na trgovijata vo ramkite na CEFTA-dogovorot, trgovskata razmena na Makedonija so BiH iznesuva samo 3,7% od vkupnata nadvore{notrgovska razmena.

"Spored ovie parametri, BiH

I

milioni dolari e trgovskata razmena me|u Makedonija i BiH

iznesuva trgovskata razmena so BiH od vkupnata makedonska trgovija

se nao|a na 17-to mesto na listata na trgovski partneri na Makedonija. So cel ovie brojki da se zgolemat, akcentot }e go stavime na inicirawe i potpi{uvawe dogovori za ekonomska sorabotka od oblasta na turizmot", najavi ministerot Besimi.

Bosanskiot minister za nadvore{na trgovija, Mladen Zirojevi}, smeta deka sega{noto nivo na investicii e pove}e od skromno.

"Direktnite investicii na Makedonija vo Bosna i Hercegovina iznesuvaat okolu 500.000 evra. Minatata godina pokrienosta na uvoz so izvoz be{e 47,7%, a vo prviot kvartal od godinava 55%", re~e Zirojevi}, objasnuvaj} i deka nezadovolitelnite brojki nemaat politi~ka pozadina.

Toj dodade deka bosanskite i makedonskite firmi se kompatibilni, a samite dr`avi se na isto nivo na ekonomski razvoj. Potro{uva~ite se naviknale da gi konsumiraat proizvodite od dvete zemji, a sli~nata regulativa i geografskata blizina gi na-

vede kako golema prednost za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka.

Spored pretsedatelot na Nadvore{no-trgovskata komora na BiH, Mahir Haximetovi}, makedonskiot pazar e atraktiven za bosanskite firmi. Pozitivnite trendovi vo ekonomiite na dvete zemji, i pokraj ekonomskata kriza, im odat vo prilog na mo`nostite za sorabotka.

Veli deka Makedonija i BiH, kako ~lenki na CEFTA, po otstranuvaweto na carinskite treba da gi otstranat i necarinskite barieri, za stopanstvenicite da trguvaat na princip na konkurentnost i kvalitet.

Na biznis-forumot, prv od vakov tip so ovaa zemja, prisustvuvaa i pedesetina bosanski firmi zainteresirani za pogolema sorabotka so makedonskite kompanii.

Tie velat deka za intenzivirawe na trgovijata me|u dvete zemji kompaniite treba da napravat napor za voveduvawe na sertifikati za kvalitet, da ponudat kvalitetni proizvodi i dobri ceni.

EVN GO USOGLASUVA FAKTURIRAWETO NA ZAEDNI^KATA POTRO[UVA^KA NA STRUJA oglasno zakonot za domuvawe, EVN po~na da gi usoglasuva novite fakturi za potro{ena elektri~na energija, pri {to ne se vr{i podelba na zaedni~kata potro{uva~ka po oddelni stanovi, kako {to dosega se praktikuva{e kaj del od stanbenite objekti.

Vo idnina fakturite za potro{ena elektri~na energija na broilata za zaedni~ka potro{uva~ka }e

S

bidat adresirani do ku}nite soveti, odnosno soglasno Zakonot za domuvawe do novoformiranite pravni lica, objasnuvaat od EVN. Spored Zakonot, stanbenite objekti se zadol`eni da formiraat pravno lice, odnosno zaednica na sopstvenici, preku koja }e odat site menaxirawa vo zgradata, kako i pla} aweto na site zaedni~ki tro{oci vo objektot.

Ottuka i zaedni~kata

potro{uva~ka za elektri~na energija }e se regulira preku pravnoto lice ili upravitelot na zgradata.

EVN Makedonija apelira do ku}nite soveti, po formiraweto na noviot praven subjekt vo zgradata da sklu~at dogovor so EVN za regulirawe na naplatata na potro{enata elektri~na energija za broilata od zaedni~kata potro{uva~ka.

OP[TESTVO

17.06.2010

ZATVORENI TRI SLATKARNICI VO SKOPJE ri objekti za proizvodstvo na sladoled i slatki vo Skopje se zatvoreni od strana na inspektorite od Direkcijata za hrana i Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat poradi lo{ite higienski praktiki i nepostoeweto na samokontrola vo proizvodstvoto, izjavi deneska ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. Rakovoditelot na Sektorot za kontrola vo Direkcijata za hrana, Bo`in Petreski, istakna deka me|u zatvorenite e i objektot za

T

proizvodstvo na slatki [arlota vo skopskata naselba Maxari za koj ne postojat higienski uslovi za proizvodstvo i ne im se sprovedeni obuki na vrabotenite za higienata i za{titata na `ivotna sredina. Imiwata na drugite dva objekti ne bea soop{teni. “Ne se napraveni sanitarni pregledi i zdravstvenata sostojba na onie koi rakuvaat so prehranbenite proizvodi vo objektot [arlota ne e sigurna; mernite in-

11

DOSEGA PRENESENI POVE]E OD 25 ILJADI BROEVI strumenti koi gi koristat za odr`uvawe na ladniot sinxir na visokorizi~nite surovini na slatki ne postojat, kako ni implementacijata na HASAP sistemot. Ovoj objekt }e bide zatvoren na podolg vremenski period� izjavi Petreski. Preventivnite kontroli na Direkcijata za hrana i Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat po~naa vikendot, a se pravat za da se proveri ispravnosta na hranata i higiensko-zdravstvenite uslovi {irum zemjata.

d 1 septemvri 2008 godina koga stapi na sila mo`nosta za prenoslivost na broevi dosega 38.400 gra|ani go smenile telefonskiot operator preku ovaa usluga.

Spored informaciite od Agencijata za elektronski komunikacii, dosega se preneseni od eden na drug operator 25.283 broevi od fiksnata telefonija i 13.117 broevi od mobilnata telefonija.

Uslugata prenoslivost na

O

broevi mu ovozmo`uva na korisnik na mobilna telefonija ili na fiksna da se prefrli na druga mre`a i pritoa }e mo`e da si go zadr`i postoe~kiot broj, bez razlika dali toj po~nuva so 070/071, 075/076 ili 077/078.

Cenata na ovaa usluga e fiksna za site operatori i iznesuva 200 denari.

Ministerstvoto za transport i vrski pred eden mesec predlo`i izmeni vo zakonot za elektronski

komunikacii spored koi celosno }e bide ukinat nadomestot za prenoslivost na broevi {to go pla}aat korisnicite.

STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII NAMALENI ZA 15%

POLITIKATA GI PLA[I INVESTITORITE POVE]E OD KRIZATA Na{ite politi~ari popusto se trudat da objasnat deka stranskite investitori gi nema vo Makedonija edinstveno zaradi ekonomskata kriza, koga vo isto vreme zemjite od regionot bele`at pogolemi investicii ili zgolemen interes za investirawe od stranski kompanii. Ekspertite i stranskite kompanii koi ve}e se vo Makedonija se uvereni deka neizvesnoto ~lenstvo na Makedonija vo EU i NATO gi odvra}a investitorite od Makedonija pove}e od ekonomskata kriza BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

o prvite tri meseci godinava vo Makedonija vlegle stranski direktni investicii vo iznos od 49,5 milioni evra, {to e pad od 14,7% vo sporedba so istiot period minatata godina. Od vkupnite investicii koi vo prvite tri meseci se vlezeni vo zemjata, re~isi polovina, ili 23,6 milioni evra, se po osnova na krediti koi kompaniite so stranski kapital koi rabotat vo zemjata gi zele kako krediti od svoite mati~ni kompanii.

Na{ite politi~ari popusto se trudat da objasnat deka stranskite investitori gi nema vo Makedonija zaradi ekonomskata kriza, koga vo isto vreme zemjite od regionot bele`at pogolemi investicii i zgolemen interes za investirawe od stranski kompanii.

Taka, Srbija godinava planira da privle~e stranski investicii vo pogolem iznos od 2009 godina koga bea privle~eni 2 milijardi dolari. Neodamna OECD ja pofali Srbija, odnosno Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA), deka ima napraveno najmnogu na poleto na promocija na stranskite vlo`uvawa i olesnuvawe na pristapot do kapital, {to rezultiralo so rast na stranskite investicii vo zemjata.

Stranskite direktni investicii vo Crna Gora vo prvite tri meseci godinava iznesuvaa 129,2 milioni i se za

V

43,9% povisoki vo sporedba so istiot period lani.

Privlekuvaweto na stranski investicii be{e postaveno kako edna od klu~nite celi na Vladata na VMRO-DPMNE u{te koga dojde na vlast vo 2006 godina. Vetuvawata vo partiskata nadgradena i pro{irena Programa za prerodba so koja VMRODPMNE gi dobi i lokalnite i pretsedatelskite izbori bea deka vo periodot od 2008 do 2012 godina vo Makedonija } e vlezat stranski investicii pogolemi od 2 milijardi evra. Od niv 500-600 milioni treba{e da vlezat ovaa 2010 godina.

Spored toa kako trgna godinava, pra{awe e dali Makedonija }e uspee da privle~e ne 600, tuku 200 milioni evra.

Vo momentot se slu~uva selewe na kompaniite od zemjite od Zapadna Evropa kon drugi pazari, pred s$ vo Centralna i Isto~na Evropa i Kina. Bitkata na site zemji od regionot e koj }e uspee da privle~e pove}e od ovie investicii. Vo taa bitka se nudat mnogu povolnosti i stimulacii, se olesnuvaat regulativite i propisite, se namaluvaat danocite i se poednostavuvaat dano~nite sistemi.

Makedonija i pokraj toa {to sprovede pove}e olesnuvawa i stimulacii, kako na primer voveduvawe na edinstvena stapka na prihodi, danok na dobivka od 10%, ukinuvawe na danokot na kapitalna dobivka, gi olesni administrativnite propisi, s$ u{te e na najnisko nivo vo regionot spored privle~enite stranski

investicii. Se platija milionski sumi na reklamirawe i promocija na prednostite za investirawe vo Makedonija, a premierot i ekonomskite ministri se pu{tija agresivno da baraat stranski investicii niz svetot, no tie s$ u{te ne doa|aat.

O~igledno deka na stranskite investitori pokraj dano~nite i carinskite povolnosti im e potrebno ne{to drugo koe Makedonija ne mo`e, a drugite zemji od regionot mo`at da go ponudat. Spored stranskite kompanii koi ve}e rabotat vo Makedonija, kako najseriozna pri~ina koja gi dvoumi investitorite za vlez vo zemjava i ponatamu ostanuvaat politi~kata neizvesnost na zemjata i neizvesnoto ~lenstvo vo EU i NATO, no ne pomalku zna~ajni se i neefikasnata administracija i korumpiranoto sudstvo.

Ekonomskata kriza, koga stanuva zbor za privlekuvawe na stranskite direktni investicii, najte{ko gi pogodi Polska, Ungarija, Romanija i ^e{ka, kade {to brojot na investiciski proekti e namalen za 40%. Spored neodamna objaveniot izve{taj na Ernst i Jang, regionot na Centralna i Isto~na Evropa (kade {to vleguva i Makedonija) i ponatamu ostanuva najatraktiven region za investirawe, po koj sleduvaat Kina i Evropa. Ekspertite na Vienskiot institut, pak, predviduvaat deka stranskite vlo`uvawa vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa godinava }e se zgolemat za 14%, odnosno vo ovoj region }e bidat vlo`eni okolu 68 milijardi evra.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

K

investicii, ne rabotat industriite, na polovina godina im se “uni{tuvaat” bilansite, se namaluva proizvodstvoto i vrabo-

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

tenosta, nema pari za danoci...i taka vo krug.

Kade e toga{ izlezot od recesija? Nitu 10 rebalansi nema da n$ spasat da zastaneme na zdravi noze, ako se krati na kapitalnite rashodi.

Odlukata e te{ka, ama neka bid e Vladata doblesna da ja opravi ekonomijata, so um, razum i iskustvo. Biznismenite ne “pa|aat” na vetuvawa, dela se ~ekaat.

Pa, neli za toa gi izbra narodot?

O^EKUVAME POVE]E OD EKSPERTITE! o siot rizik da ni se naluti ~itatelskata publika od redovite na na{ite istaknati profesori i ostanati eksperti po ekonomija, mora da ka`eme deka o~ekuvame pove}e od niv koga se raboti za davawe konstruktivni predlozi za toa {to da se pravi vo odredena situacija so koja se soo~uva makedonskata ekonomija. Posleden vo nizata primeri na svoevidna anemi~nost, koga se raboti za glasot na akademskata fela pri nao|aweto re{enija za razni problemi, e odr`anata tribina na Ekonomskiot fakultet posvetena na fiskalnata kriza vo Evropa i implikaciite vrz makedonskata ekonomija. Za volja na vistinata, prisutnite eksperti dadoa iscrpni analizi okolu genezata za krizata vo evrozonata i kako nejzinite ~lenki se spravuvaat so nea. Slu{navme interesni podatoci, nau~ivme raboti {to mo`ebi ne sme gi znaele za platniot bilans na Germanija ili fiskalnata disciplina na [panija.

Me|utoa, nekako skromni bea zavr{nite zaklu~oci vo nivnite izlagawa okolu toa {to treba da se napravi kaj nas, vo uslovi koga cela Evropa, sose na{eto sosedstvo, nagolemo prezema merki za spas na svoite ekonomii.

Premalku e od akademici da slu{neme deka finansiskata kriza vo Grcija neminovno }e ima posledici vrz

S

13

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

[TO E PRIORITET, AKO NE KAPITALNITE INVESTICII?! akva e taa razvojna politika na Vladata ako najmnogu se kratat kapitalnite rashodi vo buxetot? Kakva ekonomska aktivnost i izleguvawe od recesija barame koga od kapitalnite investicii se “kastrat” duri 85 milioni evra.

Ne treba mnogu ekonomsko {kolo za da se znae deka kapitalnite investicii nosat razvoj na ekonomijata i zna~at porast na bruto-doma{niot proizvod. Site kone~no treba da sfatat deka na Makedonija pove}e od neophodni & se razvojni kapitalni investicii, avtopati{ta, izgradba na prugi, energetski povrzuvawa i kapaciteti...Buxetskite pari slobodno neka gi naso~at vo kapitalnite investicii, slobodno neka se zadol`uvaat za realizacija na vakvi proekti, bez pritoa da se gri`at deka }e & na{tetat na ekonomijata vo idnina...

Dokaz deka kapitalnite investicii, osobeno onie koi nosat razvoj, ne treba da bidat prvi na udar e i faktot {to grade`niot sektor so sebe povlekuva u{te najmalku 30 drugi granki. Nema kapitalni

17.06.2010

na{ata ekonomija i vrz nivoto na stranski investicii i deka “Makedonija treba da ima zdrava makroekonomska politika, zdrava fiskalna i prudentna monetarna politika”.

Od na{ite najstru~ni lu|e za ekonomija vo dr`avava,

IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

sepak, o~ekuvame malku pove}e.

Analizite i izjavite na nivnite kolegi od Zapad sekojdnevno gi polnat najgolemite svetski mediumi, davaj}i smeli prognozi od toa dali }e propadne evroto, do komentari za toa dali da se kratat subvenciite za nevrabotenite. Neka se ugledaat malku na niv i neka izlezat od zonata na komforot. Sepak, treba malku pove}e hrabrost pri komentiraweto na aktuelnite ekonomski predizvici i predlagawe na re{enija.

ISTEKUVAWE I PROTEKUVAWE dna fizibiliti studija treba da odgovori na mnogu pra{awa koi se povrzani so investiciskiot proekt. Dali e podgotvena samostojno od investitorot, ili, pak, so pomo{ na najmeni konsultanti, taa mora jasno da odgovori dali proektot mo`e da se realizira i kako }e vlijae, se razbira podobri, situacijata na investitorot. Sostavot na problemi i na pra{awa e standarden. Site avtori na prira~nici se soglasni deka dobroto prou~uvawe zapo~nuva so analiza na pazarot. Treba da se dade odgovor na pra{aweto dali proizvodot ili uslugata koi se rezultat na proektot }e uspeat da se prodadat po utvrdena cena?

Koga Konzorciumot na Briti{ Petroleum (BP) go podgotvuva{e istra`uvaweto za isplatlivosta na vadeweto nafta vo Meksikanskiot Zaliv, negovite eksperti, isto taka, analizirale razli~ni varijanti na fluktuacija na cenite na naftata. Vo poslednive denovi doznavme deka cenite na akciite na BP padnale na najnisko nivo vo poslednite 13 godini i toa voop{to ne se slu~ilo poradi prethodno navedenata pri~ina.

Celiot svet u`asnat gleda{e {to se slu~uva vo Meksikanskiot Zaliv po havarijata na naftenata platforma, i si go postavuva{e pra{aweto zo{to ne uspeale da predvidat takov rizik.

Sekako, zapo~naa diskusii okolu toa dali fizibiliti studijata verodostojno i vo potpolnost go poka`ala rizikot za okolinata. Dali BP vo trka za dobivka dal dovolno pari za tehni~ki sigurnosni merki? Ova pra{awe so godini se postavuva istovremeno so pra{aweto za pazarot i postojano se pojavuva istata dilema - {to pridonesuva za odreden proekt, a {to uni{tuva.

Analizata za vlijanieto na proektot vrz prirodnata okolina (na angliski EIA – Environment Impact Assessment) stana edna od najva`nite delovi od fizibiliti studijata.

Pred mnogu godini vo edna me|unarodna grupa na konsultanti podgotviv fizibiliti studija za golem energetski proekt, za koj bea potrebni okolu 500 milioni dolari, za da se zavr{at dva bloka na elektrana koja koristi naslagi od ligniten jaglen. Po preliminarnite razgovori so bankarskite slu`benici, tie pretstavija lista na dokumenti so koi bi sakale da ja po~nat procedurata za kredit. Ovaa lista sodr`e{e istra`uvawe za percepcijata na proektot od strana na me{tanite vo okolnite sela. Mo`e{e da se pomisli deka evropskata banka mnogu se zalaga za ekolo{ka sredina na lokalnite `iteli.

E

No, vo igra vleguva{e i druga mo`nost. Bankata se pla{e{e deka koga elektranata }e po~ne u{te pove}e da ja zagaduva sredinata me{tanite }e go blokiraat vlezot vo elektranata, i elektranata }e ima problem da gi isplati dolgovite.

Ekolozite velat na bankite ne mo`e da im se veruva.

Mnogu nevladini organizacii go nadgleduvaat proektot od samiot po~etok i ja naglasuvaat potencijalnata opasnost. Edna od internet-stranicite koja se zanimava so opservacija na proekti od oblasta na energetikata, infrastrukturata, rudarstvoto e stranicata www.bankwatch. org. Tamu mo`e da se najde mislewe i za objaveniot proekt za naftovodot, koj bi trebalo da pominuva niz teritorijata na Makedonija. Vo januari 2005 godina vicepretsedatelot na konzorciumot koj ima{e namera da izgradi naftovod gi ubeduva{e novinarite kratko i jasno: naftovodot nema da bide nikakva ekolo{ka zakana. [to zna~i, }e bide proekolo{ki lociran daleku od Ohridskoto Ezero, a tehnologijata koja }e go osiguruva od istekuvawe e tolku sovremena {to duri koga bi protekol avtomatski }e deluva i lesno }e lokalizira.

Ekolozite, pak, imaat drugo mislewe. Tie pi{uvaat deka proektot pretstaven od konzorciumot kako bezbeden, potreben za regionot, koj go stimulira razvojot i otvora novi mesta za rabota, voop{to ne e takov. Ekolozite se obiduvaat da doka`at deka toa e proekt koj nosi mnogu politi~ki i ekonomski rizici i deka e mnogu nebezbeden za okolinata.

Kako potkrepa za toa postavuvaat fotografii od prekrasnata klisura Pe{ti i nabrojuvaat mnogu drugi mesta za koi golemata cevka ispolneta so nafta mo`e da pretstavuva opasnost. Toa e istata onaa od o{tetenata platforma na BP koja ja poka`uvaat televiziite, od koja milioni litri se izlevaat i koja treba{e da ne protekuva.

Mo`ebi bojata na kaspiska-

ta nafta e malku poinakva, no e isto tolku opasna i zagaduva. Se poka`a deka toa {to se poka`uva na televizija ostava vpe~atok na `itelite na Burgas, kade {to treba{e da po~ne naftovodot i toa mo`e da gi promeni {ansite za realizirawe na proektot.

Vo sekoj slu~aj, bugarskata vlada povtorno gi razgleduva site za i protiv.

Fizibiliti studijata za naftovodot vo koj godi{no treba preku teritorijata na Makedonija da protekuvaat do 40–50 milioni toni nafta i koj, spored razni procenki, treba da ~ini 1,3-1,8 milijardi dolari, be{e finansirana od US Trade & Development Agency (TDA).

Nejziniot direktor so zadovolstvo raska`uva{e vo 1999 godina za prifa} aweto na grantot za tehni~ko prou~uvawe na naftovodot vo situacija na ostra borba so konkurencijata za dostapnost do resursite na kaspiskata nafta. Denes, ekolozite na svoja strana, verojatno ne so pomala satisfakcija od onaa na direktorot, pi{uvaat deka proektot po pove}e od desetina godini od negoviot po~etok ne ja zavr{il nitu fazata na politi~ko dogovarawe.

A, {to se slu~uva so samata fizibiliti studija, dali nejziniot tehni~ki del podgotven pred tolku godini e i ponatamu aktuelen? Sigurno sodr`i sugestii koi se odnesuvaat na za{tita na okolinata i spre~uvawe na protekuvawe na naftovodot, posebno od potencijalnata zakana od zemjotresite na Balkanot.

Toa {to se slu~uva vo Meksikanskiot Zaliv, sepak, najverojatno ne{to smenilo vo odnosot kon procenkata na rizik povrzana so razni vidovi na istekuvawa na naftata na kopno, vo voda ili pod voda.

Vo Polska vo poslednite nekolku nedeli najgolem problem e istekuvaweto na voda. Ovie izlevawa gi u`asnaa site i isprovociraa ostri pra{awa dali bilo mo`no da se izbegne ova i zo{to ne gradime pogolemi i posilni za{titni nasipi. Eden od odgovorite ja iznenadi

STANISLAV PIGON Ekspert za ekonomski razvoj i investicii

javnosta. Toa be{e poradi protestot na ekolozite. Da, toa mo`e kaj niv da se pro~ita na pogore navedenata internet-stranica.

Polskata vlada pozajmi od Evropskata investiciska banka 250 milioni evra za finansirawe na rekonstrukcijata na infrastrukturata za za{tita od poplavi.

Spored ekolozite, golem broj od 1.000 proekti koi bile delumno finansirani so kreditot nemale soodvetni istra`uvawa za vlijanijata vrz prirodnata okolina. Nekoi proekti ne bile zavr{eni navreme i sega nastapija ovie katastrofalni poplavi.

Te{ko e da se nare~at ekolo{ki.

Katastrofalnite slu~uvawa odvreme-navreme sekoga{ ja zgolemuvaat proekolo{kata svest i na biznismenite i na politi~arite.

Sleduva postojana promena vo pristapot na podgotovka na fizibiliti studijata za proektite.

Kolku se popostojani ovie promeni, tolku }e ima pomalku izlevawa na naftata ili na drugi otrovni supstancii.

Pretsedatelot na konzorciumot na naftovodot, koj s$ u{te se planira da pominuva niz Makedonija, na 7 april 2004 godina na Forumot za investicija i energija vo Skopje najavi deka izgradbata }e zapo~ne za edna godina. Ako izgradbata na naftovodot nekoga{ se slu~i, spored koi standardi, od koja godina }e bide za{titata od mo`no istekuvawe ili protekuvawe?

14 17.06.2010

FEQTON

FELJTON-47 Uspe{noto liderstvo na Malali se zasnova na klu~nite ve{tini kako komunikacijata, sorabotkata i dobrata procenka. Alan Malali poka`a kako se primenuvaat ovie ve{tini vo krajno te{ko opkru`uvawe IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eli dve decenii, Alan Malali, glavniot izvr{en direktor na Ford Motor, be{e fasciniran od uspehot na Tojota. Kako ~elnik na Boing vo ranite 1990-ti toj zamina vo Japonija za da gi prou~uva proizvodnite metodi na Tojota, koi gi upotrebi za da go napravi pobrzo i poefikasno sklopuvaweto na Boingovite avioni. Koga dojde vo Ford kon krajot na 2006 godina, Malali, isto taka, izobilno go koriste{e “prira~nikot” na Tojota, fokusiraj}i se na ekonomi~nosta na motorite kaj novite modeli, kvalitetot i t.n. globalni avtomobili {to treba{e da se prodavaat niz cel svet. Toj duri i prezede eden top-menaxer od Tojota, Xejms Farli. “Najdobriot sistem na proizvodstvo”, re~e Malali za Tojota, na edna ve~era so novinarite taa 2006 godina.

Vo momentov, u~enikot izgleda gi nadmina svoite u~iteli.

Ford, koj uspea da gi izbegne problemite {to gi prinudija ostanatite dvajca od detroitskata trojka, Xeneral Motors i Krajsler, da pobaraat pomo{, prijavi iznenaduva~ki profit od 2,7 milijardi dolari za 2009 godina, prv vo pos-

C

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: ALAN MALALI, FORD MOTOR KOMPANI

KONE^NO PROLET I VO DETROIT lednive ~etiri godini. Ostriot presvrt vo raboteweto na Ford, koj zabele`a rekordna zaguba od pove}e od 14 milijardi dolari vo 2008 godina e vo ostar kontrast so tekovnite problemi na Tojota, koja {to vleze vo golemi nevolji po povlekuvaweto na stotici iljadnici vozila zaradi problemi vo pedalite za gas.

PRVO ZGOLEMUVAWE NA PAZARNIOT UDEL PO 1995 GODINA Faktot {to Ford cveta dodeka Tojota – istata onaa Tojota ~ij {to uspeh svoevremeno predizvika amerikanskite proizvoditeli na avtomobili da otpu{taat iljadnici vraboteni – predizvikuva istovremeno so`aluvawe i ironija vo avtomobilskata industrija {irum svetot. Mnogu pove}e ironija, otkolku so`aluvawe, se razbira.

Zaradi svoite profiti Ford planira da gi nagradi so ~ek od po 450 dolari site svoi 43.000 rabotnici vo halite. ^ekovite {to }e gi dobijat rabotnicite se prvi {to kompanijata gi deli od 2006 navamu. Iako, tie se sitne` vo sporedba so nagradite od po 8.000 dolari {to Ford gi dele{e pred edna decenija, koga ima{e dovolno pari duri i da najmi avioni so natpisi za blagodarnost

do rabotnicite da letaat nad fabrikite vo Mi~igen. Dobivkata na Ford za minatata godina, koja Malali ja narekuva “istoriska”, delumno e rezultat na dlabokite rezovi vo tro{eweto i otpu{tawata.

Rabotnata sila na Ford sega e pomalku od polovina od onaa {to be{e pred pet godini. No, Ford, isto taka, prezede rizi~en ~ekor na pozajmuvawe na 23 milijardi dolari vo 2006 godina, pribiraj}i dovolno ke{ za da ja pre`ivee krizata vo koja se nao|a{e industrijata.

Sledstveno, Ford prodol`i da lansira novi vozila i da ja obrabotuva marketin{ki nivnata ekonomi~nost.

Potro{uva~ite poka`aa deka sakaat da gi kupuvaat i bez privle~nite stimulacii {to gi dobivaa porano, a {to go kutnaa na ple}i avtomobilskiot biznis vo Detroit izminative godini. Ford be{e profitabilen vo sekoj region od svetot vo ~etvrtiot lanski kvartal, vklu~itelno i vo Severna Amerika vtor kvartal po red. Severna Amerika be{e izvorot na te{kotii za site avtoproizvoditeli, no za Ford be{e najprofitabilniot region so

prihodi pred odano~uvawe od 707 milioni dolari. Za edna godina Ford go zgolemi pazarniot udel vo SAD za prv pat od 1995 godina. Za cela 2009 godina pazarniot udel na Ford porasna na 16,1%, od 15% vo 2008 godina.

“Za vreme na najte{kata ekonomska recesija poslednive 30-40 godini, zaradi cvrstinata na na{iot plan {to go zacrtavme pred nekolku godini, ne samo {to bevme sposobni da pre`iveeme, tuku i da postavime temeli za profitabilen rast, {to go gledame sega”, veli Malali.

POLO[O E DA NE NOSITE NIKAKVI, OTKOLKU LO[I ODLUKI Uspe{noto liderstvo na Malali se zasnova na klu~nite ve{tini kako komunikacijata, sorabotkata i dobrata procenka. Alan Malali poka`a kako se primenuvaat ovie ve{tini vo krajno te{ko opkru`uvawe. Toj ja transformira{e kulturata na Ford otkako zastana na ~elo na kompanijata i ja zasili sorabotkata me|u sektorite i regionite {to porano se natprevaruvaa me|u sebe vo borbata koj da pridobie pove}e resursi. Toj, isto taka, ja nametna transparentnosta, sre} avaj}i se redovno so vrabotenite i kreira{e sistem {to gi prika`uva glavnite brojki okolu proda`bata i pazarniot udel na mnogu povidliv na~in za organizacijata. Malali pomogna za da se kreira ona {to go bara potro{uva~ot – kompanija koja ne samo {to ima silna proiz-

vodna linija, tuku kreira i silen biznis i sekoga{ }e bide tuka za nego. ”Menaxiraweto na rizicite i noseweto odluki {to pomagaat vo menaxiraweto rizici e klu~nata rabota. Vo mnogu kompanii ne e rabotata vo toa deka nosat lo{i odluki, tuku ne nosat nikakvi odluki. Biznisot mora da obrne pove}e vnimanie kon rizikot i da gi sogleda dolgoro~nite posledici {to mo`at da gi predizvikaat kratkoro~nite odluki”, veli Malali.

Profitot na Ford se podobruva blagodarenie na zgolemuvawata na pazarniot udel, podobrata cenovna politika i krateweto tro{oci. Vo 2006 godina, pred i da se pojavat prvite signali na finansiskiot krah vo SAD, Ford donese odluka. Gi sogledaa potencijalnite rizici i donesoa klu~ni strategiski re{enija. Tie uvidoa deka ima potencijalen rizik vo padot na proda`bata.

Mo`ebi vidoa potencijalen rizik i na finansiskiot pazar. Zatoa, pozajmija 23,6 milijardi dolari, {to se poka`a kako mudra odluka. Koga udri finansiskata kriza, a navistina silno ja udri avtomobilskata industrija, Ford be{e vo silna pozicija zatoa {to ima{e mnogu ke{. Xeneral Motors ne mo`e{e da najde pari {to mu trebaa za da ja prebrodi burata i site znaeme {to se slu~i tamu.

KOMPANII & PAZARI 15

17/JUNI/2010 ZAPO^NA VTORATA FAZA OD IZGRADBATA NA SORAVIA REZORT

MAKEDONSKATA BIZNIS -ELITA KUPUVA STANOVI VO ELITNIOT KOMPLEKS Proektot }e bide zavr{en za godina i polovina koga vo kompleksot }e se vselat prvite `iteli vo stanovite. Izgradbata na zgradata nare~ena Vila roma ~ini 8,5 milioni evra i ovoj objekt }e bide najgolem po povr{ina, spored brojot na stanovi i sodr`ini i najreprezentativen vo Luksuzniot komleks }e ima spa-centri, bazen, celiot kompleks GOJKO KE[EQ gojko@kapital.com.mk

ekoga{niot hotelski kompleks Olimpisko selo od den na den s$ pove}e nalikuva na eliten stanben prostor. Avstriskata kompanija Soravia v~era frli kamen-temelnik na u{te edna od zgradite koi }e bidat del od rezidencijalniot kompleks Soravia resort. Izgradbata na zgradata nare~ena Vila roma }e ~ini 8,5 milioni evra i ovoj objekt }e bide najgolem po povr{ina, spored brojot na stanovi i sodr`ini i najreprezentativen vo celiot kompleks. Zgradata }e ima vkupno {est kata, a pokraj 45 stanovi za proda`ba so golemina od 75 do 145 metri kvadratni, }e poseduva i devet ekskluzivni apratmani za izdavawe, kako i deloven pro-stor, spa-centar so bazen, fitnes i sauna. Kompleksot spored planovite treba da bide zavr{en za godina i polovina.

“Cenite po kvadrat se od 1.450 evra, pa nagore, a se o~ekuva zgradata da bide gotova za godina i polovina.

So zavr{uvawe na prvata faza, odnosno izgradbata na karabinata, ve}e se zabele`uva ogromen interes za kupuvawe na stanovite,” izjavi Peter Rot, direktor na Soravia za Makedonija.

Stanovite od dosega zapo~natite tri objekti vo kompleksot, vo najgolem del se rasprodadeni. Rot potvrdi deka ve}e se prodadeni 13 od vkupno 16-te stanovi od prvata zgrada, a interesot za kupuvawe na stanovi vo kompleksot e ogromen.

POZNATI BIZNISMENI ]E BIDAT STANARI VO KOMPLEKSOT Rot veli deka del od ve}e kupenite stanovi vo rezortot se vo sopstvenost na poznati biznismeni i xet–set li~nosti od zemjava, a me|u sopstvenicite zasega nema nitu eden politi~ar. Toj ne saka{e da gi otkriva imiwata na idnite “slavni” stanari na ovoj komleks, me|utoa re~e deka istite se poznati vo makedonskata javnost. Idnite `iteli na ovoj stanben kompleks na raspolagawe }e imaat spa-

hotel so apartmani za iznajmuvawe i istiot celosno }e bide izgraden spored najnovite energetsko-efikasni planovi

Spored prviot ~ovek na Soravia, Piter Rot, interesot za apartmanite e ogromen i ve}e prodale 13 stanovi od prvata zgrada.

N

Stanovite spored planot }e bidat so golemina od 75 do 190 kvadratni metri, a }e se zagrevaat i }e se ladat so geotermalna energija.

Peter Rot, direktor na Soravia za Makedonija, veli deka del od ve}e kupenite stanovi vo rezortot se vo sopstvenost na poznati biznismeni i xet – set li~nosti od zemjava, a me|u sopstvenicite zasega nema nitu eden politi~ar. Tie }e imaat spa-centri, restorani, bazeni i, pred s$, ~ist vozduh od planinata Vodno vo ~ie podno`je se nao|a rezortot centri, restorani, bazeni i, pred s$, vozduh od prva klasa, direktno donesen od planinata Vodno vo ~ie podno`je se nao|a rezortot. Spored nego, proektot }e bide zavr{en za godina i polovina koga kompleksot }e gi primi i prvite `iteli vo stanovite.

Rot veli deka i pokraj finansiskata kriza tie nemaat nekoi pogolemi problemi so izgradbata, bidej}i uspeale da obezbedat dovolno sredstva preku bankarski kredit od Komercijalna banka.

“Soravia nema problem so kreditite i finansiraweto na proektot e garantirano, bidej}i bankite vo Makedonija se sigurni. Za proektot podignavme kredit od Komercijalna banka i imame dovolno pari za da go zavr{ime celosniot proekt.

Lu|eto vo krizni vremiwa sekoga{ investiraat vo nedvi`nosti {to za nas e pozitivno”, veli toj.

INVESTICIJA I VO OHRID Sepak, kompanijata momentalno se soo~uva so problemi za pronao|awe na sredstva za drugite proekti koi

Soravia vakvi rezidencijalni kompleksi ima izgradeno vo Avstrija, i vo Romanija. se planiraat vo Makedonija. Rot veli deka vo idnina planiraat u{te golem broj investicii vo zemjava.

“Vo idnina sakame da investirame vo Ohrid, bidej}i ovoj grad, spored mene, e najubavoto mesto vo Makedonija. S$ u{te nemame ni{to oficijalno i vo pregovori sme za nekolku mo`ni investicii, no so sigurnost mo`am da ka`am deka vo idnina na{ata kompanija }e investira vo ovoj grad”, re~e Rot. Kompleksot Soravia resort zapo~na da se gradi vo dekemvri minatata godina. Vo nego e predvideno da ima 200 rezidencijalni apartmani na povr{ina od 25 iljadi kvadratni metri. Stanovite spored planot }e bidat so golemina od 75 do 190 kvadratni metri, a }e se zagrevaat i }e se ladat so getermalna energija.

Pod sekoj objekt }e ima podzemen parking. Prviot del od kompleksot planirano e da zavr{i za godina i polovina i vo nego }e se opfatat 18 iljadi kvadratni metri. Potoa }e zapo~ne da se gradi vtorata faza od rezortot koj }e se gradi

u{te tri godini.

Inaku, ova e vtora golema investicija na avstriskata korporacija Soravia grup vo Makedonija, koja na makedonskiot pazar na nedvi`nini e prisutna od 2006 godina. Prviot nejzin proekt be{e biznis-centarot vo Skopje, za koj be{e formirana firma Soravia Centar Skopje.

Avstrijcite go kupija Centarot za 10,3 milioni evra i vo negovoto opremuvawe vlo`ija dopolnitelni 15 milioni evra.

Prvata faza od ovaa elitna naselba }e ja gradi Vardar gradba, a za vtorata doprva }e se raspi{uva konkurs.

Soravia vakvi rezidencijalni kompleksi dosega izgradila vo Avstrija, a vo tek e izgradba na vakov kompleks i vo Romanija.

Avstriskata kompanija e prisutna na pazarot na nedvi`nosti vo Makedonija od 2006 godina.

Poznata e po toa {to go kupi i go dogradi objektot Soravia centar, koj se nao|a do GTC.

16 17.06.2010 2.330

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.520

MBID

107,90

2.510

2.320

OMB

107,80

2.500 2.310 2.300

2.490

107,70

2.480

107,60

2.470 2.290

107,50

2.460

2.280

2.450

10/06/10

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

10/06/10

16/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

107,40 11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

16/06/10

10/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

16/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

GODI[NIOT IZVE[TAJ NA KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST PRED PRATENICITE

KHV PRIJAVI ZAGUBA PORADI ANTIKRIZNITE MERKI 11

Na pra{aweto od pratenicite, ~lenovite na Komisijata za finansirawe i buxet na Sobranieto, koi v~era go razgleduvaa Godi{niot izve{taj na KHV, na {to se dol`i ovaa zaguba, direktorkata Marina Na}eva-Kavrakova odgovori deka namalenite nadomestoci rezultirale so pomali prihodi lenite nadomestoci rezultirale so pomali prihodi. Na kraj, se zaklu~i deka vinata za lo{ata finansiska sostojba le`i vo svetskata ekonomska kriza, no i vo lo{ata politi~ka situacija vo na{ata zemja, koja e va`en faktor za razvoj na pazarot na kapital.

Pratenikot na SDSM, Mile Andonov, smeta ne mo`e da se ospori vlijanieto na finansiskata kriza vrz ekonomijata, no spored nego, na pazarot na kapital rabotata vo golema mera zavisi i od u~esnicite i organizatorite.“Dokolku ne bea transakciite so akciite na

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omisijata za hartii od vrednost 2009 godina ja zavr{i so zaguba od 11 milioni denari, koja bila rezultat na antikriznite merki na Vladata.

Na pra{aweto od pratenicite, ~lenovite na Komisijata za finansirawe i buxet na Sobranieto, koi v~era go razgleduvaa Godi{niot izve{taj na KHV, na {to se dol`i ovaa zaguba, direktorkata Marina Na}evaKavrakova odgovori deka nama-

K

kompaniite vo koi Vladata pobaruvawata gi transformira{e vo udeli, koi lani iznesuvaa okolu 85 milioni evra, realno prometot }e se svede{e na samo nekolku milioni evra, {to e vistinska katastrofa”, konstatira{e Andonov.

Spored nego, toa se glavnite pri~ini {to KHV 2009 godina ja zavr{i so zaguba od okolu 11 milioni denari, nasproti dobivkata od 33 milioni denari vo 2008 godina. Toj smeta deka se simptomati~ni i prihodite od kamati, koi spored izve{tajot iznesuvaat okolu {est milioni denari, bide-

milioni denari iznesuva zagubata na KHV za lanskata godina

j}i KHV raspolagala so golemi depoziti kaj bankite. Andonov pobara objasnuvawe zo{to se zgolemeni nadomestocite za plati za 3,5%.

Pretsedatelkata na KHV, Marina Na}eva-Kavrakova, odgovori deka zagubata na KHV za minatata godina se dol`i na del od antikriznite merki na Vladata. KHV na predlog na Vladata odlu~ila da gi namali nadomestocite za svoeto rabotewe. Vo odnos na platite, Kavrakova odgovori deka zgolemuvaweto se dol`i na povtornoto vra}awe na ~etvorica vraboteni koi bile

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.06.2010 Просечна цена (МКД)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово РЖ Техничка контрола Скопје

Име на компанијата

Стопанска банка Битола Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

na porodilno boleduvawe. No, Andonov ne veruva deka KHV gi namalila nadomestocite za pet pati vo sporedba so 2008 godina, koga tie donele prihod od 65 milioni denari, a lani samo 14 milioni denari.

Negoviot sopartiec Marjan~o Nikolov se somneva deka KHV }e ja ostvari proektiranata dobivka za 2010 godina vo iznos od okolu 900.000 denari koga nema nikakvi promeni na pazarot na kapital, nitu vo celokupnata ekonomija. Toj osobeno se interesira{e za stavkite za avtorski agencii i tro{oci za nabavka na uslugi, koi godinava bile zna~itelno zgolemeni vo odnos na 2009 godina. Kavrakova mu odgovori deka parite se nameneti za planirana obuka za investiciski sovetnici, koja godinava }e bide napravena vrz osnova na programa za sertificiran finansiski sovetnik *CFA, za {to bil potreben prili~no

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

16.06.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.957.281,19

-4,59%

-6,66%

-3,77%

-2,53%

-5,68%

15.06.2010

Илирика ГРП

20.257.126,81

-1,45%

-0,28%

4,71%

3,62%

3,17%

15.06.2010

193.450

Иново Статус Акции

18.001.486,67

-2,79%

-7,94%

-14,45%

-11,73%

-10,70%

15.06.2010

3,08

445.700

КД Брик

21.816.766,34

2,80%

5,76%

9,99%

8,72%

25,85%

15.06.2010

2,99

40.018

КД Јужен Балкан

21.291.814,70

-4,33%

-4,29%

-5,16%

-3,77%

8,50%

15.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.065.059,94

-1,82%

-4,52%

-1,59%

-1,33%

/

15.06.2010

%

Износ (МКД)

690,00

5,67

51.750

305,00

4,81

21.350

2.650,00

3,88

26.217,65 3.638,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

16.06.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Пружини и текстил АД Демир Раде Кончар Скопје Стопанска банка Скопје Цементарница УСЈЕ Скопје 0

%

Износ (МКД)

120

-61,29

600

1502

-6,12

210.280

189,24

-0,40

236.550

15100

-0,07

151.000

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

16.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

16.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.797,40

390,18

9,73

0,87

54.562

7.803,53

341,43

22,86

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

660,00

105,83

6,24

0,66

KMB (2009)

2.014.067

3.000,00

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

26.217,65

/

/

0,73

%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3797,4

1,91

975.931

REPL (2009)

25.920

35.500,00

5.625,12

6,31

0,71

Македонски Телеком Скопје

499,89

0,02

930.300

SBT (2009)

389.779

2.650,00

211,39

12,54

0,60

Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје Макстил Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

16.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

golem iznos.

[TO SRABOTI KHV? KHV se pofali deka minatata godina uspe{no gi sprovela najva`nite proekti koi se odnesuvale na upravuvawe, kontrola i voveduvawe na transparentnost i fer plej na pazarot na kapital.

Bil donesen nov Zakon za investiciski fondovi vo soglasnost so EU-direktivi. Kaj investiciskite fondovi se doneseni nekolku novi pravilnici i izmeneti se tri postoe~ki. Realizirani se sedum emisii na hartii od vrednost vo iznos od okolu 88 milioni evra. Spored Kavrakova, vkupniot imot na investiciskite fondovi od 151 milioni denari e zna~itelno zgolemen vo odnos na 2008 godina. KHV lani napravila 41 kontroli, od koja 13 vonredni i 28 redovni. Doneseni se nekolku re{enija za otstranuvawa, javni opomeni, vremeni zabrani za rabota od tri i od {est meseci, likvidacii na brokerski ku}i...

3000

0,20

459.000

STIL (2009)

14.622.943

185,00

0,11

1.673,00

2,58

26217,65

3,08

445.700

TPLF (2009)

450.000

3.638,00

61,42

59,24

1,07

185,00

2,90

367.225

ZPKO (2009)

271.602

2.400,00

/

/

0,32

% на промена

обврзници

13.186

6

-70,05

обични акции

49.489

58

-33,77

62.675

64

-47,22

обични акции

Вкупно Официјален пазар

31.019

36

48,55

Вкупно Редовен пазар

31.328

38

50,03

94.003

102

-32,68

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 16.06.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

17.06.2010

17

INVESTICISKI TEHNIKI

POMALA LIKVIDNOST PONEKOGA[ ZNA^I POVE]E PRINOS

Akciite so ponizok volumen na trguvawe ~esto gi nadminuvaat vo pogled na prihod akciite koi se postojan target na trguvawe METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

dna od glavnite posledici na finansiska kriza e istaknuvaweto na klu~nata uloga na likvidnost.

Bez prisustvo na mnogu zainteresirani kupuva~i i prodava~i, za vreme na krizata mo`evme da vidime kolku lo{o funkcioniraat pazarite na kapital. Koga stanuva zbor za pazarot kako celina, zlatnoto pravilo se ~ini deka e kolku pove}e likvidnost, tolku podobro.

No, koga stanuva zbor za nekoja posebna investicija, toga{ pomalku likvidnost, vsu{nost, mo`e da zna~i pove}e prinos.

Kako rezultat na toa, akciite, koi ne se trguvaat tolku ~esto i se pomalku likvidni ~esto gi nadminuvaat vo pogled na prinos onie koi se postojan predmet na trguvawe.

Iako se ~ini deka e sprotivno na zdraviot razum vakvoto tvrdewe deka investiraweto vo pomalku likvidni hartii od vrednost mo`e da dovede do pogolem povrat na investicijata, sepak, vo edna neodamne{na zaedni~ka studija na

E

Univerzitetot Jejl (Yale) i {kolata za menaxment Zebra Kapital Menaxment od SAD se dojde tokmu do toj zaklu~ok.

Istra`uva~ite do ovoj zaklu~ok dojdoa preku sporedbata na portfolio od akcii so niska likvidnost so nekolku {iroko-pazarni indeksi na globalni akcii, od SAD, Britanija, Evropskata unija i Japonija.

Istra`uvaweto gi opfati vakvite niskolikvidni akcii vo vremenski period od 14 godini pri {to povratot na investicija kaj ovie akcii iznesuva{e 13,1% od prose~nata godi{na dobivka, a dodeka kaj MSCI svetskiot globalen indeks ovoj povrat na investicija iznesuva{e nekade okolu 7,9% FENOMENOT NAJUBAVO SE GLEDA NA PAZAROT ZA OBVRZNICI Istra`uvaweto isto taka poka`a deka niskolikvidnoto portfolio sostaveno od ovie akcii ima beta indeks na korelacija od 0,75, {to zna~i deka e pomalku vo korelacija so dvi`ewata na celokupniot pazar na kapital odnosno e ponezavisno od istite. Isto taka ova portfolio ima{e odli~en koeficient i vo pogled na rizikot.

Toj iznesuva{e 0,65, vo

sporedba so 0,25 za MSCI svetskiot globalen indeks, {to vo prevod zna~i kolku povisok koeficient, tolku podobro.

Ovie rezultati se sli~ni kaj site {irokopazarni indeksi na globalni akcii Vo slu~aj na Evropskata unija, na primer, niskolikvidnoto portfolio ima{e vo prosek povrat od 17,7%, beta od 0,68, a koeficientot na rizik od 0,95. Od druga strana, MSCI svetskiot globalen indeks kaj evropskiot pazar ima{e povrat od 11,5% godi{no i koeficient na rizik od 0,45 Edna od pri~inite za vakvata tendencija e {to ovie akcii se odnesuvaat isto i pri ponizok volumen na trguvawe, no i vo dobri uslovi na trguvawe {to zna~i deka pomalku likvidnite akcii se pomalku podlo`ni na dvi`ewata na pazarot.

Identifikuvawe na pomalku likvidni hartii od vrednost spa|a vo filozofijata na investitorite deka likvidnosnite premii se rasprostraneti vo oblasta na hartii od vrednost so fiksen prihod.

Na primer, ako dve sporedlivi obvrznici se izdadeni, toga{ onaa pomalku likvidnata nudi pogolem prinos. Vsu{nost,

MAKEDONSKA BERZA

INDEKSITE “ZELENI�, NO I PROMETOT KAKO NA ZELEN PAZAR o tekot na v~era{niot den na trguvawe vo ramkite na Makedonska berza po podolgo vreme site tri indeksi bea oboeni vo zelena boja.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 duri porasna za celi 1,73%. V~era ovoj indeks porasna na 2.327,45 indeksni poeni i ja probi granicata od 2.300 indeksni poeni pod koja se nao|a{e izminatite nekolku dena. Negoviot rast go sledea i drugite indeksi. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID denot go zavr{i na 2.471,69 indeksni poeni, bele`ej}i rast od 0,13%. Indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,07% i dene{niot den na trguvawe }e go po~ne od nivo na 107,53 indeksni poeni. Vakvata pozitivna inercija na indeksite ne ja slede{e i berzanskiot promet.

Istiot v~era iznesuva{e neceli sto iljadi evra, odnosno okolu 5,7 milioni denari. Vo sporedba so ponedelnikot koga prometot be{e okolu 15,4 milioni denari, v~era Berzata ostvari

V

samo tretina od istiot.

Vakviot slab promet e, vsu{nost, baziran vrz osnova na negativnata inercija od prethodniot den koga Berzata ostvari promet od okolu 8,5 milioni denari. Ovoj promet vo odnos na v~era{niot e pogolem duri za 49%.

Po segmenti Oficijalniot pazar v~era denot go zavr{i so realiziran promet od okolu 3,8 milioni denari. Redovniot pazar vo pogled na prometot so malku pogolema brojka vo odnos na prethodniot den.

V~era prometot na ovoj pazar iznesuva{e okolu 1,9 milioni denari. Vo pogled na prometot kaj indeksite v~era najmal promet se ima{e realizirano kaj indeksot na obvrznici {to ne be{e slu~aj prethodnite dva dena. Vo ramkite na OMB se ostvarija okolu 810 iljadi denari promet.

Silen rast ima{e prometot kaj MBID kade {to istiot iznesuva{e okolu 1,5 milioni denari.

Osnovniot berzanski indeks, kako i prethodnite nekolku dena, povtorno so najgolem ostvaren promet. Istiot v~era kaj

ovoj indeks iznesuva{e okolu 3 milioni denari.

V~era povtorno nema{e blok-transakcii, pa celokupniot berzanski promet be{e realiziran vo ramkite na 102 transakcii kaj osnovnoto trguvawe.

Vo pogled na dvi`eweto na cenite na hartiite od vrednost, so ogled na rastot na indeksite, mo`e{e da se pretpostavi deka i ovojpat }e imame pove}e dobitnici otkolku gubitnici.

V~era brojot na dobitnicite iznesuva{e 14.

Me|u niv kako najgolemi dobitnici se istaknuvaat hartiite od vrednost na FZC 11 Oktomvri so rast od 5,67% i R@ Tehni~ka kontrola so rast od 4,81%.

Gubitnici v~era ima{e 5. Najgolem me|u niv be{e akcijata na Pru`ini i tekstil od Demir Hisar so pad od celi 61,29%, a na vtoro mesto so pad od 6,12% se najde akcijata na Rade Kon~ar od Skopje. Brojot na hartii od vrednost v~era bez promena i isto taka iznesuva{e 5, odnosno be{e ist so onoj na gubitnicite.

smislata na vakvite portfolija e kupuvawe na akcii od kompanii koi se pomalku poznati i koi ne se centar na vnimanie, a od druga strana se pravi {ortseling na onie akcii od kompanii koi se interesni i postojano vo centarot na vnimanie.

Sepak, najgolema pri-

mena na oformuvawa na vakvite portfolija e vo delot na pazarite na capital, kade {to imame fiksni prihodi, odnosno na pazarite so obvrznici kaj koi odnapred e odredena dobivkata odnosno prinosot od vakvata hartija od vrednost.

Kaj akciskite pazari

likvidnosnata premija se realizira i se javuva vo vid na istoriski povrat na investicijata.

Poradi toa ovoj fenomen najubavo mo`e da se nabquduva i meri tokmu na pazarite na kapital kade {to imame fiksni prihodi odnosno na pazarite so obvrznici.

KOMPANII & PAZARI

18 17.06.2010 STOPANSKA KOMORA ORGANIZIRA SEMINAR ZA INVESTIRAWE VO INVESTICISKI FONDOVI topanskata komora na Makedonija vo sorabotka so dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD Fondovi organizira besplaten seminar na tema "Prednosti za investirawe vo investiciski fondovi - alternativni mo`nosti za sorabotka" koj }e se odr`i na 24 juni vo prostoriite na Komorata.

Celta na ednodnevniot seminar e u~esnicite direktno da se zapoznaat

S

so osnovnite principi i prednostite na investirawe vo otvoreni investiciski fondovi, mo`nostite za vlo`uvawe na pazarot na kapital vo najrazli~ni hartii od vrednost: akcii, obvrznici, zapisi, so cel ostvaruvawe na prinos i namaluvawe na rizikot od vlo`uvawe.

“Obukata }e bide vodena od strana na eksperti na KD Fondovi AD Skopje koj e ~len na grupacijata

KD Group, koja spa|a vo najgolemite finansiski grupacii vo Slovenija i upravuva so 30 investiciski fondovi, a svojata dejnost ja izvr{uva vo 12 dr`avi” se veli vo soop{tenieto od Stopanskata komora. Seminarot e namenet za site delovni subjekti i fizi~ki lica koi se zainteresirani za vlo`uvawe vo investiciski fondovi, koi svoeto prisustvo treba da go najavat najdocna do 21 juni.

STRANSKI INVESTITORI ZAINTERESIRANI ZA INDUSTRISKATA ZONA VO [TIP

transkite investitori se zainteresirani za izgradba na fabriki vo novata tehni~kotehnolo{ka industriska zona, koja se nao|a vo blizina na {tipskata prigradska naselba Tri ~e{mi. Gradona~alnikot na op{tina [tip, Zoran Aleksov, veli deka interes kaj stranskite firmi ima i vo tek se pregovori i kontakti za zapoznavawe so uslovite koi gi nudi tehni~ko-

S

tehnolo{kata industriska zona.

“Vo tek se kontakti i pregovori, no vo momentov ne mo`am da gi soop{tam investitorite s$ dodeka ne se potpi{at dogovorite me|u lokalnata ili centralnata vlast so investitorite”, veli Aleksov.

Toj potencira deka po zavr{uvaweto na godi{nite odmori ve}e na esen ili do krajot na godinata }e se znaat firmite koi

}e gradat fabriki vo novata tehni~ko-tehnolo{ka industriska zona, a ~ie infrastrukturno ureduvawe go finansira Vladata.

KOJ E KOJ NA INTERNET-PAZAROT VO MAKEDONIJA

T-HOME LIDER NA INTERNET-PAZAROT GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ajgolem del od internet-priklu~ocite vo makedonskite doma}instva se na T–Home, poka`uva analizata na pazarot na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). Spored ovoj izve{taj na vtoroto mesto e operatorot OnNet koj ima 21% od udelot vo internet-pazarot vo zemjava. Sleduvaat kabelskite operatori Telekabel i Kejbltel so 11%, odnosno 7% od vkupniot broj na internetpriklu~oci, po {to sleduvaat lokalnite kabelski operatori niz makedonskite gradovi koi imaat zaedni~ki udel od 9%.

Makedonski Telekom najmal udel ima vo Pelagoniskiot region, kade {to nivniot udel iznesuva 40%, sporedeno so udelot na lokalnite kabelski operatori i ONE koi imaat pove}e od 60% zaedni~ki udel vo ovoj region. Vo drugite regioni od zemjava THome ubedlivo ima najgolem udel vo brojot na internetpriklu~oci. Najgolem broja ADSL-korisnici se na MT, i toa 81,07%, dodeka ostatokot se korisnici na kompanijata OnNet i toa 18,93%, koja {to ja nudi uslugata {irokopojasen pristap na Internet preku iznajmuvawe na bakarnata parica na Telekom, odnosno razvrzan pristap na lokalna jamka ili preproda`ba na bitstrim usluga.

Telekom nudi na maloproda`no nivo nekolku ADSL-paketi. Tie se dvi`at so brzina od okolu 6 Mbit/sek. downstream do 10 Mbit/sek. downstream vo zavisnost od paketot. Taka ADSL-paketot Max ADSL 10 nudi 10 GB soobra}aj so brzina od 6 Mbit/sek. po cena od 650 denari za dogovor sklu~en na period od edna godina.

Za simplificirawe na ovoj del }e gi zemame predvid paketite sklu~eni so dogovor na 12 meseci. Vrz osnova na sekoja pristapna brzina, MT mu nudi na krajniot korisnik vklu~en mese~en soobra} aj. Osnovniot tarifen paket na MT nudi soobra}aj do 10 GB.

N

RAZLI^EN REGION, RAZLI^NA CENA Isto taka, na regionalno nivo variraat i cenite za {irokopojasniot pristap za Internet, koi kaj alternativnite operatori za osnovnite paketi se dvi`at od 300 do 790 denari. Taka,

Najgolem del od internet-priklu~ocite vo makedonskite doma}instva se na T–Home poka`uva analizata na pazarot na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). Spored ovoj izve{taj, na vtoro mesto e operatorot OnNet koj ima 21% od udelot vo internet-pazarot vo zemjava. Sleduvaat kabelskite operatori Telekabel i Kejbltel so 11%, odnosno 7% od vkupniot broj na internet-priklu~oci

54 300 kompanii nudat internet-uslugi vo Makedonija

denari ~ini najevtinata pretplata za internet-priklu~ok vo dr`avava

sekoj region vo zemjava ima razli~na cena na internetuslugite. ADSL-tehnologijata vo zemjava koja ja nudat samo operatorite T–Home i OnNet (ONE), najzastapena e vo glavniot grad, kade {to ovaa tehnologija e zastapena vo 71% od internet-priklu~ocite, kako i vo severozapadniot del na zemjava i Kumanovo, kade {to 84% od internet-priklu~ocite vo zemjava se ADSL. Vo jugozapadniot, isto~niot i centralniot del na Makedonija udelot na ADSL internetpriklu~ocite iznesuva 56%.

Glaven konkurent na MKT vo

Bitola e ONE (~ij osnoven internet-pristap - paket M - ~ini 599 denari mese~no so vklu~en DDV), a vedna{ zad nego sleduva Telekabel, pa kabelskiot operator BTV (Bitolska Kabelska Televizija). Osnovniot paket za internet-pristap koj vo ovoj region (Bitola) go nudi Telekabel ~ini 500 denari mese~no, dodeka osnovniot paket na BTV ~ini 600 MKD mese~no so vklu~en DDV. Ovie ceni se osobeno konkurentni na pazarot i se za okolu 30% poniski od najniskata ponuda za internet-pristap

na Telekom. Glaven konkurent na Telekom vo Prilep e ONE, a vedna{ zad nego sleduva kabelskiot operator KejblNet (KabelNet), pa isto taka kabelskiot operator Bonet (Bonet). Osnovniot paket za internet-pristap vo Prilep koj go nudi KejblNet (paketot Performance) ~ini samo 450 denari mese~no, dodeka osnovniot paket na Bonet (HOME-paket) ~ini neverojatni 300 denari mese~no so vklu~en DDV. Spored AEK, ovie ceni se drasti~no pomali od cenite na Telekom, odnosno od 40% do 60% poniski od cenite na MKT vo ovoj region.

Vo [tip posle T–Home najpopularen internet-provajder e Telekabel, a vedna{ zad nego sleduva ONE, pa kabelskiot operator KejblTel. Osnovniot paket za internet-pristap koj vo [tip go nudat Telekabel i KejblTel ~ini 500 denari.

Zaradi konkurencijata od ovie tri operatori vo Povardarieto, MKT ima samo 41,2% od maloproda`niot udel na pazarot za {irokopojasen internet-pristap, soglasno na{eto istra`uvawe na pazarot.

Vo Strumica, odnosno vo Bregalni~kiot region od Republika Makedonija, isto taka Telekom ima udel od 39,3%, spored ovogodine{noto istra`uvawe. Glavni konkurenti na Telekom vo Strumica se ONE, pa Netkejbl (Netcable) (so cena od 500 denari za osnovniot internet-pristap, no ima ponuda i na mini internet-paket od 400 denari mese~no) pa Diginet (Diginet) so cena od 539 denari mese~no za osnovniot paket.

Vo Makedonija ima vkupno 54 kompanii koi {to nudat internet-uslugi. Najgolem del od internet-korisnicite

vo zemjava, odnosno 63% koristat xDSL, kabelski pristap imaat 30,3% od internetkorisnicite, a pristap preku fiksen ili mobilen telefon imaat 6,61% od interenetkorisnicite vo zmejava.

Na maloproda`niot pazar naj~esto zastapen oblik na povrzuvawe do krajniot korisnik e pristapot do bakarnata parica na operatorot “Makedonski Telekom AD. Toj mu ovozmo`uva na krajniot korisnik pristap do javna telefonska mre`a, preku PSTN/ISDN (javni fiksni govorni uslugi), {irokopojasen pristap na internet, IP telefonija i IP televizija preku xDSL tehnologija.

Spored ova, kako sopstvenik na infrastrukturata, vo golemoproda`bata Makedonski Telekom ima udel od 100% od pazarot”, stoi vo analizata na AEK.

KOMPANII & PAZARI

17.06.2010

VIP SO NAGRADA OD 500.000 DENARI ZA NAJDOBRATA ANDROID APLIKACIJA

KONFERENCIJA ZA AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA VO ZAPADEN BALKAN

obilniot operator VIP nudi 500.000 denari kako glavna nagrada za prviot natprevar vo programirawe Android aplikacii za mobilni telefoni vo Makedonija.

So cel promovirawe na globalniot trend za razvoj na aplikacii na mobilni platformi, operatorot VIP organizira Vip Android

eneska }e se odr`i vtoriot del od konferencijata za avtomobilskata industrija na OECD za Zapaden Balkan.

Konferencijata }e se odr`i vo hotelot Holidej In so po~etok vo 9 ~asot. Temata na konferencijata koja se odr`uva vo ramkite na Nedelata na konkurentnost e "Avtomobilskata industrija vo Zapaden Balkan - izvori na konkurentnost i mo`nosti

M

predizvik ~ija cel e sozdavawe na aplikacija za smart-telefoni {to funkcioniraat na Android platforma.

Natprevarot e zapo~nat i zainteresiranite mo`at da se registriraat najdocna do 30 juni 2010 godina. Site u~esnici ~ii aplikacii }e bidat odobreni od Android Market }e dobijat i HTC Tattoo.

"GLOBAL HR" ORGANIZIRA TRKALEZNA MASA ZA NAGRADUVAWE NA VRABOTENITE VO VREME NA RECESIJA pecijaliziraniot mese~nik za upravuvawe i razvoj na ~ove~ki resursi "Global HR" organizira trkalezna masa na tema “Plati i nagraduvawe na vrabotenite vo vreme na recesija”. Nastanot }e se odr`i na 30 juni vo hotelot Holidej In. Spored organizatorite, osnovnata cel na trkaleznata masa e razmena na iskustva, znaewa i uspe{ni praktiki me|u profesionalcite vo oblasta na upravuvaweto i razvojot na ~ove~kite resursi i razvoj na diskusija na ovie pra{awa.

"Global HR" e edinstven pi{an medium vo Makedonija specijaliziran za razmena na informacii i dobivawe na aktuelni podatoci vo oblasta na ~ovekovite resursi.

Negova cel e da se soberat i spodelat informaciite, znaewata i iskustvata vo oblasta na ~ovekovite resursi i istite da bidat dostapni na site profesionalci koi vo tekot na svoeto rabotewe go imaat ~ovekot kako najzna~aen i nezamenliv resurs.

S

CEA PREZENTIRA STUDIJA ZA VLIJANIETO NA GR^KATA KRIZA VO MAKEDONIJA entarot za ekonomski analizi (CEA) denes }e prezentira studija za efektite na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija.

Studijata }e bide prezentirana vo prostoriite na NVO Infocentarot so po~etok vo 10.30 ~asot. Kako {to informiraat od CEA, ovaa studija ima za cel da gi otslika efektite od gr~kata kriza.

“Imaj}i predvid deka na{iot sosed e eden od najgolemite investitori i trgovski partneri na na{ata ekonomija, ovaa studija e fokusirana na efektite od ekonomskata kriza vo Grcija vrz stranskata efektivna pobaruva~ka na Makedonija, izvoznite sektori, tekovite na stranski direktni investicii, efektite od pro{iruvawe na gr~kata kriza vo evrozonata, kako i drugi direktni i indirektni efekti” se veli vo soo{tenieto od CEA.

D

za investirawe".

Pozdravno obra}awe na konferencijata }e ima ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, a svoe izlagawe pred prisutnite u~esnici }e ima i direktorot na agencijata Invest Makedonija, Viktor Mizo. Spored informacijata od Ministerstvoto za ekonomija, na nastanot }e ~estvuvaat pretstavnici od Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo,

Srbija, kako i pretstavnici od EU-delegacijata vo Makedonija, Italija, avtomobilskite klasteri od zemjite na Zapaden Balkan i drugi donatori. Vo ramkite na ovaa konferencija }e se odr`at i bilateralni sredbi me|u kompaniite i agenciite za promocija na investiciite od zemjite-u~esni~ki, a }e bide ostvarena i poseta na Tehnolo{ko-industriskata razvojna zona.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

C

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

19

20 17.06.2010

BANKI I FINANSII

NOVA FILIJALA NA KOMERCIJALNA BANKA VO GOSTIVAR

omercijalna banka otvori filijala vo Gostivar. Bankata odlu~i postojnata ekspozitura 1 koja Komercijalna banka ja ima vo Gostivar da se transformira vo filijala.

“Filijalata }e bide locirana vo istite prostorii na ul. "Goce Del~ev" bb, i vo nea }e se izvr{uvaat pogolem obem aktivnosti od oblasta na rabota so naselenie, plat-

K

en promet vo zemjata i vo stranstvo i drugi bankarski raboti” soop{tuvaat od bankata. So ova mre`ata na filijali i ekspozituri na Komercijalna banka niz Makedonija postojano se zgolemuva po broj, no i po sodr`ina na rabotata, i sega iznesuva 9 filijali, 55 ekspozituri i 126 bankomati.

Ekspoziturata vo Gostivar be{e otvorena vo 2006

DR@AVATA POZAJMI 22 MILIONI EVRA OD DR@AVNI ZAPISI godina vo nekoga{nite prostorii na Jugobanka.

r`avata sobra 22 milioni evra, odnosno 1,33 milijardi denari, na poslednata aukcija na dr`avni zapisi so devizna klauzula. Na aukcijata bea ponudeni dr`avni hartii od vrednost vo iznos od 1,50 milijardi denari, ili 24,2 milioni evra, so kamatna stapka od 4,99%.

Kako {to soop{tija od Narodnata banka, od realiziranite {estmese~ni

D

dr`avni zapisi bankite u~estvuvaa so 95,31%, dodeka klientite so 4,69%.

Zaklu~no so poslednata aukcija, emituvanite dr`avni hartii od vrednost iznesuvaat 14,7 milijardi denari, odnosno 239 milioni evra, od koi 14,4 milijardi denari ili 234 milioni evra se odnesuvaat na dr`avnite hartii od vrednost so devizna klauzula.

Dosega se emituvani

{estmese~ni dr`avni zapisi vo iznos od 13,9 milijardi denari, odnosno 226 milioni evra.

SE NAMALUVA INTERESOT ZA BLAGAJNI^KITE ZAPISI

KADE BANKITE ]E GI VLO@UVAAT PARITE SEGA?

Novoto olabavuvawe na monetarnata politika so namaluvaweto na osnovnata kamata na 5% ne vetuva pogolemo za`i-

vuvawe na kreditiraweto. Bankarite komentiraat deka kamatite }e pa|aat, no ne vetuvaat deka }e delat pove}e krediti ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

itu novoto pozna~ajno olabavuvawe na monetarnata politika ne vetuva deka bankite }e gi otvorat ventilite i }e delat pove}e krediti. Bankarite komentiraat deka namaluvaweto na osnovnata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo vo poslednite dve godini od 5% sozdava prostor za namaluvawe na kamatite na kreditite i na depozitite, no toa ne zna~i deka }e ima i pove}e krediti.

“So ogled na likvidnosta {to ja poseduvaat bankite i ponudata na pari na pazarot, o~ekuvano be{e pozna~itelno olabavuvawe na monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na 5%. Toa vo bankarstvoto }e se odrazi preku namaluvawe na kamatite, prvo na depozitite, pa potoa i na kreditite i }e otvori mo`nost za pogolem krediten porast vo naredniot period. No, toa sekako }e zavisi i od pobaruva~kata za krediti i proektite {to }e gi ponudat kompaniite. Za da ima pove}e krediti, smetam deka treba da se olabavat i stapkite na zadol`itelna rezerva”, veli za "Kapital" \or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka i pretsedatel na Zdru`enieto za bankarstvo.

Rezultatite od prvata aukcija na blagajni~ki zapisi po novata namalena kamatna stapka poka`uvaat deka interesot na bankarite da vlo`uvaat vo ovie

N

\OR\I JAN^EVSKI PRETSEDATEL NA ZDRU@E-

NIETO ZA BANKARSTVO I NA UPRAVNIOT ODBOR NA NLB TUTUNSKA BANKA

JOVANKA JOLESKAPOPOVSKA GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA

“Namaluvaweto na osnovnata kamata na 5% }e se odrazi preku namaluvawe na kamatite, prvo na depozitite, pa potoa i na kreditite, i }e otvori mo`nost za pogolem krediten porast. No, toa sekako }e zavisi i od pobaruva~kata za krediti i proektite {to }e gi ponudat kompaniite.

Za da ima pove}e krediti, smetam deka treba da se olabavat i stapkite na zadol`itelna rezerva.”

“Ako bankarite odlu~at da ne se izlo`uvaat na dopolnitelni kreditni rizici, NBM duri i da ja spu{ti osnovnata kamata do najnisko nivo, so {to blagajni~kite zapisi nema da bidat atraktivni za bankite, tie na kratok rok parite mo`e da gi ~uvaat vo svoite sefovi bez da gi “oploduvaat” nitu vo blagajni~ki zapisi, nitu vo krediti.”

hartii od vrednost e namalen. Sobrani se 63 milioni evra, {to e dvojno pomalku vo sporedba so aukciite od porano. No, i toa spored bankarite ne e garancija

deka }e ima ekspanzija na kreditiraweto. Tie velat deka obemot na kreditiraweto i odlukata na bankite dali }e davaat pove}e krediti ili ne e

tesno povrzna so uslovite na monetarnata politika, no ne zavisi samo od toa.

“Kreditniot porast zavisi od odlukite na bankite dali }e prezemat dopolnitelni rizici vo uslovi na te{ka kriza, koja zapo~na vo 2009 godina i s$ u{te trae. Obemot na biznisot prodol`uva da opa|a, profitite na kompaniite im se namaleni i poradi toa tie imaat seriozni problemi so servisirawe na postojnite krediti. Osven toa, i samite kompanii vo uslovi na neizvesnost se vozdr`uvaat od podolgoro~ni investicii i naj~esto baraat krediti za nadminuvawe na tekovnite likvidnosni problemi.Toa, pak, gi doveduva bankarite vo situacija da se vozdr`uvaat od kreditirawe

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,48%

5,04%

5,71%

6,77%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,4989

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,1704

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,9169

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,9341

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,6966

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,0032

61,6

51,5

75,2

44,5

Извор: НБРМ

na takvi proekti, koi se porizi~ni za niv”, ocenuva Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na ProKredit banka.

BANKITE NE RIZIKUVAAT Spored Popovska, namaluvaweto na kamatata na blagajni~kite zapisi mo`e da gi motivira bankite pove}e da kreditiraat namesto da gi “oploduvaat” parite vo Narodnata banka.

No, od druga strana, ako bankarite, sepak, odlu~at da ne se izlo`uvaat na dopolnitelni kreditni rizici, NBM duri i da ja spu{ti osnovnata kamata do najnisko nivo, taka {to blagajni~kite zapisi nema da bidat atraktivni za bankite, tie na kratok

rok parite mo`e da gi ~uvaat vo svoite sefovi, bez da gi oploduvaat nitu vo blagajni~ki zapisi nitu vo krediti.

Saldoto na blagajni~ki zapisi vo NBM sega iznesuva 408 milioni evra, dodeka, pak, vo zadol`itela rezerva “sterilizirani” se vkupno 434 milioni evra. Pred dva dena i Ministerstvoto za finansii preku aukcija na dr`avni zapisi sobra 22 milioni evra od ekonomijata.

Sega kamatnite stapki na blagajni~kite i na dr`avnite zapisi se izedna~eni, a dvete institucii povtorno vleguvaat vo direktna konkurencija za slobodnite sredstva na bankite. Dokolku se analiziraat dvi`eweto na osnovnata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi vo poslednite nekolku godini i obemot na kreditiraweto od druga strana, proizleguva deka kreditniot porast bil drasti~no pogolem duri i vo periodi koga kamatata na blagajni~kite zapisi bila mnogu pogolema. Toga{ bankarite imale pove}e interes da kreditiraat. Sega, pou~eni od finansiskata kriza, odbivaat da prezemaat pogolemi rizici i kreditiraweto go svedoa na minimum. Spored najnovite podatoci od NBM, kreditniot porast zaklu~no so maj godinava e samo 4,4%, {to e daleku pomalo nivo od porastot na kreditite vo 2007 godina, koga dostigna do visoki 40% na godi{no nivo.

BANKI I FINANSII NBM SOBRA 63 MILIONI EVRA OD BLAGAJNI^KI ZAPISI

amaluvaweto na osnovnata kamata na 5% go namali i interesot na bankarite za ovie hartii od vrednost. Na v~era{nata aukcija, NBM sobra 63 milioni evra, {to e dvojno pomalku od vrednosta {to ja investiraa bankarite vo blagajni~ki zapisi minatata sreda. Istovremeno, na denot na aukcijata za isplata dostasaa pove}e od 102 milioni evra od blagajni~ki

N

zapisi. So toa vkupnoto saldo na zapisi vo NBM iznesuva 408 milioni evra.

Namaluvaweto na osnovnata kamata ima{e za cel da gi stimulira bankarite pove} e da delat krediti, namesto vi{okot na parite da go investiraat vo bezrizi~ni dr`avni hartii od vrednost.

Se o~ekuva deka sleden poteg na NBM vo nasoka na dopolnitelno olabavuvawe na monetarnata politika }e bide

17.06.2010

21

BIZNIS-SEKTOROT BARA POVE]E KREDITI namaluvawe na stapkata na zadol`itelnite rezervi.

iznismenite ja pozdravuvaat odlukata na NBM da ja namali osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi i o~ekuvaat pogolema kreditna poddr{ka od bankite.

Spored niv, ovoj poteg na NBM e vo vistinska nasoka za podobruvawe na te{kata sostojba vo koja se nao|aat kompaniite i likvidnosnite problemi {to gi imaat. “Ovoj ~ekor treba da gi ohrabri bankite da

B

gi namalat kamatite na kreditite za kompaniite i da ja zgolemat kreditnata aktivnost so pogolema poddr{ka na realniot sektor”, izjavi Mir~e ^ekrexi, zamenik-pretsedatel na Sojuzot na stopanskite komori.

Biznismenite, isto taka, povikuvaat deka vo nasoka na pogolemo olabavuvawe na monetarnata politika i stimulirawe na kreditiraweto, treba da se

namalat i stapkite na zadol`itelna rezerva.

NOVIOT BRAN NA DANOCI PREDIZVIKUVA INFLACIJA VO GRCIJA

17.03.2010 21

GRCIJA ME\U “DVA OGNA”

Inspektorite na EU, MMF i Evropskata centralna banka veruvaat vo podobruvawe na situacijata, dodeka agenciite go namaluvaat rejtingot na Grcija rcija ovaa nedela se nao|a vo situacija kako vo detska igra - “me|u dva ogna”! Od ednata strana toplo, od drugata strana ladno!

Dodeka “trojkata”, inspektorite na EU, MMF i Evropskata centralna banka, so svoite ohrabruva~ki izve{tai ja podgrevaat nade`ta deka za Grcija postoi spas, rejtingagenciite, od druga strana, ja “ladat” i povtorno go sni`uvaat rejtingot na zemjata i nejzinite dr`avni obvrznici.

Mudis na po~etokot na nedelava go namali kreditniot rejting na Grcija do najnisko mo`no nivo, do kategorija “|ubre”, bidej}i ne veruva vo realnata sposobnost na zemjata deka }e se izvle~e od dolgovite i deka pravilno } e go preraspredeli paketot za pomo{ od 110 milijardi evra, koi zemjite od EU i MMF planiraat da & gi dadat na Atina.

Ostanatite agencii zasega ostanuvaat na starite ocenki i nemaat namera da go preispituvaat i onaka niskiot gr~ki krediten rejting.

Od ocenata na Mudis e {okiran i evropskiot komesar Oli Ren. No, najmnogu e {okirana samata Atina,

G

bidej}i dr`avnite obvrznici se smesteni vo najniskata kategorija i se ignorirani pozitivnite pokazateli vo poslednite dva meseci, koi me|u ostanatoto gi konstatira{e i “trojkata” koja momentalno se nao|a vo inspekciska misija. Povtornoto namaluvawe na kreditniot rejting na Grcija nesomneno vlijae i na berzanskite dvi`ewa i sozdava prostor za novi {pekulacii za idninata na gr~kata ekonmija, poprecizno predviduvawata deka, sepak, mo`e da zavr{i so bankrot.

Premierot na Grcija, Jorgos Papandreu, pravi o~ajni~ki napori da gi spre~i vakvite glasini koi pravat {teta na gr~kiot imix i mu pora~uva na svetot, no pred s$ na negovite sonarodnici, deka Vladata pravi s$ za da ja spre~i korupcijata, za da gi sprovede zakonskite normi, za da go spre~i zgolemuvaweto na nevrabotenosta i za da se kaznat site onie koi so godini tro{ele od “dr`avniot xeb”.

Papandreu vo svojata najnova izjava u{te edna{ povtori deka na Grcija ne & se zakanuva bankrot, deka najlo{oto pominalo i deka zemjata e na pat kon normalizirawe na finansiskata i

dano~nata sostojba.

Ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu, e optimist, bidej}i smeta deka golem uspeh pretstavuva faktot deka za prv pat po podolg vremenski period se zabele`uvaat pozitivni pokazateli. Od januari do maj deficitot vo buxetot iznesuva 8,97 milijari, {to e namaluvawe vo odnos na minatata godina koga toj iznesuval 14,66 milijardi evra.

Toa zna~i deka deficitot e namalen za vkupno 39%. Istovremeno, ne se ispolneti zacrtanite celi koga stanuva zbor za sredstvata sobrani od danokot. Od planiranite 11,7%, prihodite od danoci se zgolemeni za samo 8%. Ova e oblasta kade {to napredokot se odviva najte{ko, bidej}i Grcite ednostavno ne se naviknati da pla}aat danoci. Pokraj toa, preku iljadnici takanare~eni of {or kompanii nikoj od niv ne platil godi{en danok od 3%, koj vo idnina }e iznesuva 15%. Zo{to e toa taka i kako so ovaa situacija }e se izbori gr~koto Ministerstvo za finansii so ovie propusti ostanuva ministerot Papakonstantinu da im objasni na inspektorite od “trojkata”.

Vsu{nost, toa uka`uva na

faktot {to so decenii se dopu{talo da otide nadvor od doma{nite zakoni i ne e realno da se o~ekuva deka situacijata mo`e da se re{i za samo nekolku meseci.

Bidej}i ako vo zemjata vo koja se sudi spored brojot na luksuznite jahti, samo {est lu|e prijavuvaat prihodi pogolemi od 1 milion evra, jasno e deka do celta pretstoi podolg pat.

Najprvo treba da se re{at korupciskite skandali koi datiraat od minatoto, no so koi vo xebovite na poedinci vlegle milioni evra od razni socijalni fondovi, mototo koe za podobar plasman na pazarite, poedinci go pla}ale na stranskite firmi, kako Simens koj momentalno se nao|a na udar i e pod istraga, zaedno so ministrite.

Vo ovoj moment za Grcija pretstavuva golemo ohrabruvawe poddr{kata koja im ja dava evropskiot komesar, Oli Ren, pretsedatelot na Evropskata centralna banka, Tri{e i prviot ~ovek na Doj~e Bank, Akerman. Tie, na osnova na prvite analizi koi vo Grcija gi napravila “trojkata”, ne prestanuvaat da veruvaat deka za Grcija ima nade`. Eden neprijaten moment za vreme na prestojot

na “trojkata” vo Atina bilo soznanieto deka inflacijata porasnala na 5,4%, {to pretstavuva najgolem procent ovaa godina.

“Trojkata” e zagri`ena bidej}i dvete ministerstva, za ekonomija i finansii, sekoj na svoj na~in gi gleda pri~inite... Edni smetaat deka pri~inata e op{tata sostojba na pazarot, a drugi deka inflacijata ja predizvika noviot bran na danoci, pred s$ poka~uvaweto na DDV na 23%.

22 17.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

NADVORE[NIOT DOLG NA ALBANIJA DOSTIGNA POVE}E OD 2 MILIJARDI EVRA advore{niot dolg na Albanija na krajot od mart godinava iznesuva{e 2,02 milijardi evra, {to pretstavuva zgolemuvawe za 4,2 % sporedeno so dolgot {to zemjata go ima{e na krajot od minatata godina, koga toj iznesuva{e 1,94 milijardi evra, poka`uvaat statisti~kite podatoci na albanskoto Ministerstvo za finansii.

Albanskite mediumi ocenu-

N

vaat deka vakvite podatoci se potvrda deka finansiskata politika na vladata se zasnova na zemawe krediti za re{avawe na problemite.

Vo nemo`nost da se priberat pari od danoci i taksi, momentalno edinstven izlez za obezbeduvawe sredstva e zadol`uvaweto. Vakvoto re{enie e legalno i sekoja vlada vo pazarna ekonomija e slobodna da pravi sopstveni presmetki vo toj pravec.

Edinstven problem e {to onoj {to dava zaem ne ti go prostuva, tuku napla}a i kamati, ocenuvaat mediumite.

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO BIH POMALO ZA 1,4%

ndustriskoto proizvodstvo vo Federacijata Bosna i Hercegovina (FBiH) vo maj e pomalo za 1,4% vo odnos na april, a pogolemo za 4,4% vo odnos na istiot mesec minatata godina.

Vkupnoto industrisko proizvodstvo za prvite pet meseci e pogolemo za 3,8% vo odnos na istiot period od minatata godina, soop{ti Agencijata

I

za statistika.

Vo oblasta na rudarstvoto, prvite pet meseci od ovaa godina e zabele`an pad od 8,2% vo odnos na istiot period minatata godina. Istovremeno, industriskoto proizvodstvo vo oblasta na prerabotuva~kata industrija i proizvodstvoto i snabduvaweto na

elektri~na energija, gas i voda e zgolemeno za 4,7%.

SLU^AJ QUBQANSKA BANKA

STARITE DOLGOVI ME\U HRVATSKA I SLOVENIJA OTVORAAT NOVI RANI Bankarskiot problem me|u Hrvatska i Slovenija nastana vo 1993 godina, koga slovene~kiot parlament, so cel da ja spasi Qubqanska banka od posledicite na raspadot na porane{nata jugoslovenska federacija, nejzinata aktiva so poseben zakon ja prefrli na Nova Qubqanska banka, dodeka problemot na {teda~ite nadvor od Slovenija i problemati~nite krediti gi ostavi na starata Qubqanska banka VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovenija }e gi blokira hrvatskite pregovori so Evropskata unija s$ dodeka ne se re{i pra{aweto na slovene~kata Qubqanska banka i obnovata na nejzinoto rabotewe vo Hrvatska.

Slovenija insistira vo pregovorite da se vklu~i i re{avaweto na dolgot od 404 milioni evra na hrvatskite kompanii kon (starata) Qubqanska banka.

Direktorot na Qubqanska banka, Borut O`ur, izjavi deka site podatoci za ovoj slu~aj se nao|aat vo sudskiot sistem na dvete zemji i sekoe nivno objavuvawe bi mo`elo da se protolkuva kako pritisok vrz sudstvoto.

Bankarskiot problem me|u Hrvatska i Slovenija nastana vo 1993 godina, koga slovene~kiot parlament, so cel da ja spasi Qubqanska banka od posledicite na raspadot na porane{nite jugoslovenski dr`avi, nejzinata aktiva so poseben zakon ja prefrli na Nova Qubqanska banka, dodeka problemot na {teda~ite nadvor od Slovenija i problemati~nite krediti gi ostavi na starata Qubqanska banka.

Slovene~kiot vesnik "Finance" pi{uva deka Qubqanska banka e pomalku dol`na na hrvatskite {teda~i, a hrvatskite kompanii dol`at mnogu pove}e na Qubqanska banka i zatoa nema potreba da se zabranuva raboteweto na bankata vo Hrvatska.

Milivoje @ugi}, pretstavnik na hrvatskite {teda~i vo procesot protiv Qubqanska banka, istakna deka sekoja banka ima vgradeni mehanizmi protiv rizik i nejzinite nenaplateni pobaruvawa od kompaniite na teritorijata na Hrvatska ne

S

@EQKO ROHATINSKI GUVERNER NA HNB

"Hrvatska u~estvuva vo pregovori i e podgotvena povtorno da pregovara za da se najde re{enie, no }e mora da u~estvuvaat site dr`avisukcesori od porane{na Jugoslavija" mo`e da gi smeta za pri~ina za zadr`uvawe na parite na nejzinite privatni klienti.

Okolu 300.000 gra|ani vo Hrvatska i BiH, porane{ni {teda~i vo Qubqanska banka, baraat povrat na parite.

Spored slovene~kite presmetki, koi delumno se poklopuvaat i so hrvatskite brojki, Qubqanska banka na hrvatskite {teda~i im dol`i 172 milioni evra.

Pokraj ovie, od Qubqanska banka 66 milioni evra bez presmetana kamata baraat i Privredna banka Zagreb i Zagreba~ka banka, koja na Qubqanska banka, isto taka bez kamata, & dol`i 97,7 milioni evra.

DOLGOT NA QUBQANSKA BANKA MO@E DA GO VRATI VLADATA Guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, pora~a deka vlezot vo EU ne smee da bide na smetka na {teda~ite na Qubqanska banka koi ednostavno se izmanipulirani, i deka HNB nema da se protivi dokolku hrvatskata vlada odlu~i sama da go isplatuva dolgot na Qubqanska banka, ako smeta deka vlezot vo EU e tolku va`en.

"Ve}e rekov deka HNB e podgotvena da dade dozvola za rabota na Qubqanska banka vo Hrvatska koga } e se re{i pra{aweto na {teda~ite. Dokolku hrvatskata vlada smeta deka vlezot

[VAJCARSKA KOMPANIJA INVESTIRA 25 MILIONI EVRA VO VETERNICI VO ROMANIJA vajcarskata komizgradbata da trae 12 1,1 milijardi evra.

[

panija Vindeks planira za dva meseci da po~ne so izgradba na veternici vo romanskiot okrug Kostanca, {to }e ja ~ini od 20 do 25 milioni evra, pi{uva romanskiot vesnik "Gandul".

Vindeks e specijalizirana za proizvodstvo na veternici so mala i sredna golemina. Planirano e

meseci. Pove}e energetski kompanii investiraa vo proekti za koristewe na energijata na veterot vo jugoisto~niot del na Romanija. ^e{kata grupacija ^EZ ve}e izgradi 70 veternici vo Kostanca so mo}nost od 175 megavati.

Celiot proekt predviduva instalirawe na 240 veternici, a investicijata ~ini

a~aen i sama vo EU e tolku zna~aen od svojot buxet da go vrati a i e HNB dolgot na {teda~ite, nema da se protivi“, izjavi Rohatinski.

Toj soop{ti deka vkupnata za{teda na hrvatskite gra|ani vo Qubqanska banka iznesuva okolu 420 milioni evra.

"Od taa suma Hrvatska vo svojot javen dolg prezema 260 milioni evra, no toa ne zna~i deka nema pobaruvawe od Qubqanska banka, tuku samo se promeni subjektot-pobaruva~. Sega e toa dr`avata, a ne {teda~ite“, re~e Rohatinski.

Guvernerot na HNB istakna deka Hrvatska u~estvuva vo pregovori i e podgotvena povtorno da pregovara za da

se najde re{enie, no istakna deka }e mora da u~estvuvaat si e dr`avi-sukcesori r`a i s k esori od o site porane{na Jugoslavija. Zatoa sme podgotveni da & sugerirame na vladata da gi prifati pregovorite, re~e Rohatinski, koj kako nekorekten go oceni stavot na portparolot na slovene~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti deka Slovenija }e gi blokira pregovorite so EU dodeka Qubqanska banka ne vleze vo Hrvatska.

"Ako izjavata na slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti e dobro prenesena, taa otprilika zna~i: Nema soglasnost za zatvorawe na pregovorite za pazarna konkurencija, ako prethodno

172

milioni evra im dol`i Qubqanska banka na hrvatskite {teda~i

HNB ne dade dozvola za rabota na Nova Qubqanska banka vo Hrvatska. Zna~i, nezavisno od toa dali } e ima pregovori, {to ne zavisi samo od Hrvatska i Slovenija, tuku i od site ostanati zemji od porane{na Jugoslavija. Nezavisno od toa dali }e se najde re{enie ili ne, bez dozvola za rabota nema da ima soglasnost za zavr{uvawe na pregovorite“, izjavi Rohatinski.

SRPSKIOT [TAND VO [ANGAJ GO POSETILE POLOVINA MILION TURISTI rpskiot {tand na potencijali na Srbija.

S

svetskata izlo`ba Ekspo 2010 vo [angaj go posetile pove}e od polovina milion lu|e, soop{ti Turisti~kata organizacija na Srbija.

Na ovaa presti`na svetska izlo`ba sekoj petnaesetti posetitel go posetil srpskiot {tand, koj vo tekot na juni gi promovira turisti~kite

Spored informaciite na Turisti~kata organizacija na Srbija, vo prosek srpskiot {tand go posetile 20.000 posetiteli, a rekorden broj e zabele`an na 3 juni koga imalo 24.384 posetiteli.

Svetskata izlo`ba Ekspo 2010 vo [angaj e otvorena od 1 maj i }e trae do 31 oktomvri.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

17.06.2010

KAZNENA PROCEDURA PROTIV BUGARIJA PORADI VISOKIOT BUXETSKI DEFICIT

ROMANSKIOT PARLAMENT IZGLASA DOVERBA NA VLADATA

vrokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren, izjavi vo Strazbur deka protiv Bugarija verojatno }e po~ne kaznena procedura poradi visokiot buxetski deficit na zemjata. Ren na pres-konferencija vo ramkite na redovnata junska sesija na Evropskiot parlament iznese detali za merkite koi se prezemeni za namaluvawe na buxetskiot deficit vo zemjite od evrozonata i vo Evropskata unija.

“Procedurata protiv Bugarija

omanskiot parlament ne & izglasa nedoverba na vladata na premierot Emil Bok, inicijativa koja be{e dostavena od opoziciskata Socijaldemokratska partija.

Sekretarot na pretstavni~kiot dom, Valerij Zgonja, izjavi deka inicijativata ja poddr`ale 228 pratenici, a 197 se izjasnile

E

TURCIJA ]E GRADI NAJGOLEM AVTOSALON VO SVETOT urcija planira da go izgradi

T

najgolemiot avtosalon na svetot vo blizina na Istanbul. Avtosalonot }e bide na pet kata i vkupna povr{ina od milion metri kvadratni, objavi grade`nata kompanija Guel i Kelesoglu. Vo ovoj objekt }e ima 56 restorani i kafuliwa, i 24 filijali na razli~ni banki.

Predvideni se i podru`nici na osiguri-telni kompanii za site kupuva~i koi }e sakaat vedna{ da zaminat doma so svojot nov avtomobil. Onie koi se zainteresirani za odreden tip vozilo }e mo`at da go testiraat na test-pateka smestena na pokrivot na zgradata koja }e bide otvorena 365 dena vo godinata. Investicijata e vredna 180 milioni dolari i treba da bide zavr{ena do dekemvri 2011 godina.

Turcija ne e centar na avtomobilska aktivnost i nema doma{na avtoindustrija.

Minatata godina vo zemjata se prodadeni 600 iljadi avtomobili, {to ne e mnogu za 72 milioni `iteli.

ATLANTIK GRUPA SÈ U[TE VO IGRA ZA DROGA KOLINSKA

rvatskata kompanija Atlantik grupa, vo sopstvenost na Emil Tedeski, ja dostavi ponudata za prezemawe na slovene~kata kompanija Droga Kolinska, a konkurencija & se u{te tri me|unarodni fondovi. Pokraj Atlantik grupa, vo igra za mnozinska sopstvenost na Droga Kolinska se i fondovite Mid Evropa Partners, Advent i Varbug Pinkus. Proda`bata na prehranbenata kompanija e od golema va`nost za Istrabenz, koj sobranite pari }e gi iskoristi za vra} awe na dolg kon bankite. Imeno, slovene~kiot finansiski holding do krajot na godinava mora na bankite da im vrati dolg od 100 milioni evra, a spored neoficijalni izvori, nekoi od ponudite za Droga Kolinska go nadminuvaat iznosot od 200 milioni evra. Iako ponudenata cena verojatno }e bide glaven kriterium za izbor na kupuva~, golemo vnimanie }e bide posveteno i na na~inot na finansirawe i akvizicija.

H

GERMANSKI KREDIT ZA HRVATSKA OD 50 MILIONI EVRA

rvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) i Germanskata razvojna banka potpi{aa dogovor za kredit vo visina od 50 milioni evra. Kreditite se nameneti za finansirawe i razvoj na turizmot i malite i sredni pretprijatija. Hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, izrazi uveruvawe deka germanskite investitori }e gi prepoznaat na dolg rok povolnite efekti na vladinite reformi. Pretsedatelot na germanskiot ekonomski odbor za zemjite od Isto~na i Jugoisto~na Evropa, Klaus Mangold, izjavi deka Germanija saka da vidi vode~ki stranski investitor vo Hrvatska, koja spored nego e vode~ka dr`ava vo regionot.

H

mo`e da po~ne vedna{ otkako }e bide napravena ocenkata na podatocite za dr`avnite finansii”, izjavi Ren. Toj naglasi deka Evropskata komisija prepora~ala po~nuvawe kaznena procedura poradi visokiot buxetski deficit i protiv tri drugi zemji: Danska, Finska i Kipar. Vo EU samo za tri zemji ne se spomenuva ovaa procedura i toa se Estonija, Luksemburg i [vedska, dodade Ren.

R

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

protiv, a za taa da bide usvoena potrebni se najmalku 236 glasovi.

Inicijativata za glasawe nedoverba naslovena kako "Spre~ete go socijalniot genocid” be{e dostavena minatata nedela, otkako Vladata ja prezede odgovornosta za paketot ekonomski merki koj predviduva namaluvawe na platite vo dr`avniot sektor za 25%

O

G

L

A

S

23

i namaluvawe na penziite za 15%.

Procedurata za prezemawe odgovornost & dava pravo na opozicijata da bara glasawe nedoverba na vladata.

Po neprifa}aweto na inicijativata, ekonomskite merki se smetaat za usvoeni i otkako }e bidat objaveni vo Slu`ben vesnik, }e vlezat vo sila.

24 17.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

IBM JA PREZEMA KOMPANIJATA KORMETRIKS

SEKOJ ^EH DOL@I PO 4.640 EVRA

A

^

merikanskiot tehnolo{ki gigant IBM sklu~i dogovor za prezemawe na kompanijata Kormetriks, koja prizveduva softver za veb-analiza, so {to planira da go pro{iri svoeto portfolio na uslugi i softverski proizvodi. IBM ne gi otkri finansiskite detali za navedeniot dogovor, koj se razvi vrz osnova na neodamne{noto partner-

stvo me|u dvete kompanii.

Vo Kormetriks rabotat okolu 230 lu|e, a me|u nivnite klienti se vbrojuvaat Bankata na Amerika i Viktorijas Sikret.

Kompanijata ovozmo`uva analiza na socijalnite mre`i i onlajn-mediumite, so {to na klientite im pomaga vo kreiraweto na marketing-kampawite.

IBM vo soop{tenieto naveduva deka dogovorot treba da se sklu~i vo

tretiot kvartal od 2010 godina, po odobruvaweto na pazarnite regulatori.

Za potsetuvawe, IBM na krajot od minatiot mesec postigna dogovor za kupuvawe na Sterling Komerc, oddelot za biznis-softver na amerikanskiot telekomunikaciski gigant AT&T za 1,4 milijardi dolari.

IBM softver grup od 2003 godina do denes ima prezemeno pove}e od 55 kompanii.

e{kata dr`ava vo prvoto trimese~je od godinava go zgolemila dolgot za re~isi 39 milijardi kruni (1,56 milijardi evra) i nejziniot vkupen dolg iznesuva 1,2 iljada milijardi kruni.

Toa zna~i deka sekoj ^eh vo prosek dol`i po 4.640 evra, potvrdi ~e{koto Ministerstvo za finansii.

Dr`avniot dolg e rezul-

tat glavno na zgolemuvaweto na buxetskiot deficit, i ~e{kiot nacionalen dolg se pokriva so dr`avnite zapisi i obvrznici, direktni zaemi i krediti od Evropskata investiciska banka.

Vo tekot na minatata godina nacionalniot dolg e zgolemen za pove}e od 178 milijardi kruni (7,12 milijardi evra), a kako pri~ina me|u drugoto se

naveduvaat doma{nite emisii na dr`avnite dolgovi.

“Pove}eto zemji se zadol`uvaat s$ pove}e i pove}e. Na{iot dolg vo sporedba so ostanatite zemji na EU e pod prosekot, no brzinata so koja se zgolemuva e sli~na so ostanatite zemji.

Morame da poka`eme deka ne se rasfrlame”, objasnuva analiti~arot Ale{ Mihl.

EVROPA VO KRIZA

TRI SCENARIJA ZA SPAS I EDNA KATASTROFALNA OPCIJA Na opcijata za raspa|awe na evrozonata ne treba da se gleda kako na scenario, bidej}i toa mo`e da dovede do najgolemata finansiska kriza vo istorijata. Ni investitorite, ni zemjite-~lenki na evrozonata ne se spremni da go toleriraat neodgovornoto odnesuvawe na ~lenkite, ako toa mo`e da go zagrozi funkcioniraweto na evrozonata povtoruvawe na gr~koto scenario. Dodeka minatata fiskalna godina Ungarija ja zaklu~ila so deficit vo dr`avnata blagajna od 4% od BDP, javniot dolg dostignal 78,3% od BDP. Bidej}i prethodnata ungarska vlada gi falsifikuvala podatocite, Budimpe{ta stravuva deka te{ko }e ja izbegne dol`ni~kata kriza.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vetskata kriza ja spu{ti na kolena re~isi cela Evropa, posebno mediteranskite zemji i novite zemji-~lenki na Unijata. Osven namaluvaweto na ekonomskata aktivnost i rastot na nevrabotenosta, site ovie zemji se soo~ija i so eksplozija na buxetskiot deficit i javniot dolg, bidej} i nivnite buxetski prihodi zna~itelno se namalija zaradi recesijata.

Da se vratime na sostojbite kaj najzagrozenite zemji, od pred edna godina. Vo 2009 godina Grcija zabele`a pad na ekonomskata aktivnost od 2%, dodeka stapkata na nevrabotenost vo toa vreme iznesuvala 10%. Minatata fiskalna godina Grcija ja zaklu~i so buxetski deficit od duri 13,6% od BDP, {to e za ~etiri i pol pati pove}e od kriteriumite so dogovorot vo Mastriht za evropskata monetarna unija, koj limit dozvoluva buxetski deficit od 3% od BDP. Javniot dolg na Grcija na krajot od 2009 godina dostignal 273,4 milijardi evra, ili 115,1% od BDP, dodeka kriteriumite od Mastriht dozvoluvaat javen dolg do 60% od BDP. Zaradi opasnost od bankrot, ostanatite ~lenki na EU i MMF & odobrija na Grcija zaem od 110 milijardi evra, a vo zamena za paketot-pomo{ vladata vo Atina po~na da sproveduva ostri merki vo javnata potro{uva~ka, me|u koi be{e zgolemuvawe na danokot na DDV, bea ukinati 13 i 14 plata, kako i brojni drugi povlastuvawa, a na tri godini se zamrznati platite vo dr`avnata administracija

S

i penziite.

Padot na {panskiot BDP vo 2009 godina iznesuval 3,6%, dodeka stapkata na nevrabotenost bila na nivo od 20%, {to pretstavuva najvisoka stapka vo evrozonata. Buxetskiot deficit vo ovaa ~etvrta po golemina ekonomija od zonata na evroto minatata godina dostignal 11,2% od BDP, dodeka javniot dolg na krajot od 2009 godina iznesuval re~isi 560 milijardi evra, ili 53,2% od BDP. Premierot na [panija, Hose Luis Rodrigez Zapatero, najavi namaluvawe na javnata potro{uva~ka vo ovaa i slednata godina za 15 milijardi evra, a toa }e se postigne so namaluvawe na platite

na vrabotenite vo javnite slu`bi i kratewe na investiciite. Isto taka, vladata vo Madrid najavuva i reforma na pazarot na trud za da se namali nevrabotenosta.

Od druga strana, vo Portugalija padot na BDP vo 2009 godina iznesuval 2,7%, a nevrabotenosta 10%. Buxetskiot deficit dostignal 9,4%, {to e tri pati pove}e od kriteriumite od Mastriht, a javniot dolg iznesuval 76,8% od BDP. Portugalskite vlasti, kako i site ostanati zemji, vovedoa merki za {tedewe so cel da se izbegne gr~koto scenario, dodeka vladata ja odbi pomo{ta od ~lenkite na evrozonata bidej}i veruva deka nema da

[PANSKITE BANKI POBARAA POMO[ OD ECB panskite banki, nepodgotveni da im izdavaat zaemi na stranskite banki, se obratija za pomo{ do Evropskata centralna banka, tvrdi dnevniot vesnik "El Pais". Spored vesnikot, {panskite banki ve}e & dol`at na ECB pove}e od 85 milijardi evra. Toa e 16,5% od vkupnite zaemi koi ECB im gi ovozmo`ila na zemjite od evrozonata.

Udelot na {panskiot bruto-

[

doma{en proizvod vo BDP na EU iznesuva duri 9%. [panskata vlada potvrdi deka nekoi od bankite imaat te{kotii so dobivawe krediti na me|unarodniot pazar, no gi negira{e informaciite deka planira da pobara pomo{ od 750 milijardi evra vredniot krizen fond na E, za zemjite koi se soo~eni so dol`ni~kata kriza.

Evropskata komisija i germanskata vlada gi otfrlija

mediumskite izve{tai deka EU priprema merki za pomo{ na [panija, iako germanskata kancelarka Angela Merkel naglasi kako ovaa zemja mo`e da posegne kon evropskite mehanizmi, ako toa bide potrebno. Vode~kite {panski banki, kako Santander i BBVA, se smetaat za finansiski stabilni, no stravot proizleguva od 45 {tedni banki koi se vo proces na rekonstruirawe.

& bide potrebna.

Vo Italija, pak, padot na BDP vo 2009 iznesuval 5%, a nevrabotenosta ne{to pove} e od 8%. Buxetskiot deficit vo tretata po golemina ekonomija vo evrozonata minatata godina dvojno se zgolemil, pri {to dostignal 5,3% od BDP, a javniot dolg porasnal za 1,8 bilioni evra, odnosno na 115,8% od BDP. Vladata na Berluskoni uslovi programa za {tedewe od 24 milijardi evra.

Padot na BDP vo Ungarija vo 2009 godina dostignal 6,3%, a stapkata na navrabotenost bila na nivo od 11%. Ungarija e edna od najproblemati~nite novi zemji-~lenki na EU, vo koja najmnogu se o~ekuva{e

SCENARIJA Prvoto mo`no scenario se sostoi vo toa Germanija, Francija i ostanatite odgovorni zemji da gi pritisnat visokozadol`enite zemji od zdru`enieto “PIGS” za da se namali premijata na rizik kaj tie zemji i za da se namaluva zadol`enosta i deficitot. Sekako, ova scenario implicira subvencionirawe na neodgovornite vladi od strana na odgovornite, pri {to se dobiva motiv site ostanati zemji neodgovorno da se odnesuvaat, bidej} i Germanija i Francija }e platat za s$.

Vtoroto mo`no scenario se sostoi od toa najzadol`enite zemji da uspeat da se izvle~at preku kratewe na dr`avnata potro{uva~ka, so {to }e se sanira deficitot, a ekonomijata }e e na pat da go namali javniot dolg, na sreden i na dolg rok. Ova scenario e najdobro za zdravjeto na evrozonata, no nosi predizvici za politi~kite eliti vo zagrozenite zemji koi dosega ne se sretnale so vakov tip merki. Prednosta vo odnos na prvoto scenario e faktot deka ne postojat moralni pre~ki me|u zemjite i deka onie koi go napravija problemot mora i da go podnesat tovarot na negovoto re{avawe.

Tretoto scenario e izlez od evrozonata na zemjite

koi ne mo`at da se nosat so fiskalnata disciplina i konkurencijata koja vladee vo nea. Sekako, ovoj na~in pretstavuva spas za evrozonata, no katastrofa za onie koi izleguvaat od nea. So izleguvaeto od evrozonata kamatnata stapka avtomatski bi se zgolemila, a dopolnitelno politi~kiot rizik bi bil pogolem, bidej}i samiot fakt na izleguvawe zna~i deka zemjata ne mo`e da ja disciplinira fiskalnata potro{uva~ka i deka se nao|a pred politi~ki slom.

OPCIJA Na opcijata za raspa|awe na evrozonata ne treba da se gleda kako na scenario, bidej}i toa mo`e da dovede do najgolemata finansiska kriza vo istorijata, a duri ni investitorite, ni zemjite~lenki na evrozonata ne se spremni da go toleriraat neodgovornoto odnesuvawe na ~lenkite vo tolku golema mera, so {to mo`e da se zagrozi funkcioniraweto na evrozonata. O~igledno e deka navedenata kriza i javniot dolg vo evrozonata samo uka`uvaat na odredeni slabosti na evroto koi EU }e treba da gi re{i na eden ili na drug na~in, za da mo`e da mu go zeme primatot na dolarot. Soo~ena so slabostite kaj visokozadol`enite zemji, procesot }e treba da se prolongira dodeka EU ne najde mehanizam so koj }e mo`e da se unapredi konkurentnosta i da se zgolemi fiskalnata disciplina na zadol`enite zemji, s$ dodeka nekoi od zemjite ednostavno ne si zaminat od evrozonata, bidej}i i spored objektivnite kriteriumi, kako strukturnite reformi i fiskalnata disciplina, nikoga{ ne ni pripa|ale tamu.

SOSIETE @ENERAL ]E OSTVARI [EST MILIJARDI EVRA NETO-PROFIT VO 2012

retata po golemina banka vo Francija, Sosiete @eneral, soop{ti deka nejzina cel e da ostvari profit od okolu {est milijardi evra vo 2012 godina, dva pati pove}e od o~ekuvaniot profit za ovaa godina, za {to }e pridonele nejzinoto korporativno i investicisko bankarstvo i biznisot vo Rusija.

“Bankata planira so

T

korporativno i investicisko bankarstvo vo 2012 godina da ostvari netozarabotka od 2,3 do 2,8 milijardi evra”, stoi vo soop{tenieto objaveno na nejzinata internet-stranica.

Sosiete @eneral, isto taka, o~ekuva Rusija da dade najgolem stranski pridones vo profitot na kompanijata vo me|unarodniot biznis so

klienti vo 2015 godina.

Izvr{niot direktor na bankata, Frederik Udea, koj stapi na ovaa dol`nost pred dve godini po rekordnite zagubi so koi se soo~i kompanijata, izjavi deka Sosiete @eneral nema da bara zgolemuvawe na kapitalot i deka prezemaweto }e se finansira so sredstva od proda`bata na delovi od svojata aktiva.

SVET BIZNIS POLITIKA

17.06.2010

25

PRVO OBRA]AWE NA OBAMA OD OVALNIOT KABINET

BRITI[ PETROLEUM MORA DA PLATI ZA NAPRAVENATA [TETA! Niz istorijata, koga pretsedatelot na SAD & se obra}a na nacijata od Ovalniot kabinet vo Belata ku}a podrazbiralo deka stanuva zbor za seriozna situacija vo zemjata. Ovoj na~in na komunikacija na pretsedatelot so gra|anite retko se koristi i glavno e rezerviran za objavuvawe na vojna ili najgolema kriza havarijata na Ekson Valdez kaj Aljaska vo 1898 godina.

EKOLO[KI 9/11 “]e se borime protiv ovaa naftena damka so s$ {to imame i toa kolku vreme i da bide potrebno. BP mora da plati za {tetata koja ja predizvika”, izjavi Obama . “]e napravime s$ {to e potrebno za da se oporavat Zalivot i negovite `iteli od tragedijata”, veti Obama sporeduvaj}i gi psihi~kite posledici na katastrofata so teroristi~kiot napad na kulite blizna~ki. Ona {to toj go veti e obnovata na Meksikanskiot Zaliv, i toa ne samo vo sostojbata vo koja {to se nao|al pred eksplozijata na Dipvoter Horajzon, tuku vo sostojba koja }e go vrati nazad ~asovnikot edna decenija pred ekonomskiot pad na regionot.

OSNOVAWE NA FOND ZA OBNOVA Obama najavi deka na sostanokot so pretsedatelot na upravata na BP, Karl Henrik Svanberg i glavniot direktor, Toni Hejvard, }e bara od naftenata kompanija da osnova poseben fond za obnova “so onolku sredstva kolku {to e potrebno za da se isplatat nadomestoci na rabotnicite i sopstvenicite na biznisi, koi ja pretrpea {tetata kako rezultat na bezobraznosta na kompanijata”.

Obama najavi deka fondot }e ima nezavisen upravitel.

“Toj fond nema da bide kontroliran od strana na BP. Za da se osigurame deka celata legitimna pobaruva~ka se pla} a blagovremeno, fondot mora da bide i }e bide upravuvan nezavisno od treta strana”, istakna Obama.

Toj, isto taka, istakna deka

go imenuval porane{niot slu`benik vo Ministerstvoto za pravda, Majkl Bromvi~, na ~elo na Slu`bata za upravuvawe so rudite, odnosno agencijata koja go regulira rudarstvoto i naftenata industrija. Obama naglasi deka Bromvi~ ima za zada~a da ja izgradi organizacijata koja }e bide “~uvar na naftenata industrija, a ne partner.”

ORIENTIRAWE KON NOVI IZVORI NA ENERGIJA Obama ja iskoristi ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskot Zaliv za povtorno silno da se zalo`i za kraj na amerikanskata zavisnost od fosilnite goriva i razvoj na obnovlivite izvori na energija.

“Posledicite od na{ata neefikasnost sega se pred na{ite o~i”, istakna Obama i naglasi deka SAD sekojdnevno uvezuva nafta vo vrednost od re~isi edna milijarda dolari.

Obama vo govorot gi brane{e naporite koi administracijata dosega gi vlo`ila vo kontrolata na zagaduvawto so nafta, istaknuvaj}i deka za toa se anga`irani 30.000 lu|e, 1.000 brodovi, 17.000 pripadnici na nacionalnata garda, deka se postaveni okolu 1.500 kilometri plove~ki ogradi, a od morskata povr{ina se sobrani milioni litri nafta i se prezemeni red drugi merki.

Izborot za obra}awe na nacijata od Ovalniot kabinet ja poka`uva te`inata na krizata so koja se soo~uva SAD vo momentot.

Ovoj na~in na komunikacija na pretsedatelot so gra|anite retko se koristi i glavno e rezerviran za objavuvawe na vojna ili voena sostojba ili najgolema kriza.

17.03.2010 25

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

zborot za obra} awe kon amerikanskata nacija od Ovalniot kabinet ja poka`uva te`inata na krizata po izlevaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv, kako i danokot koj administracijata na Obama treba da go plati so gubewe na poddr{kata zaradi faktot deka ve}e dva meseci ne uspeva da ja spre~i ogromnata ekolo{ka katastrofa.

Glavni prioriteti na administracijata na SAD se obnovata na ekonomijata, borbata protiv Al kaeda i otstranuvaweto na posledicite od naftenoto izlevawe vo Mek-

I

sikanskiot Zaliv, izjavi sino} a vo televiziskoto obra}awe amerikanskiot pretsedatel Barak Obama.

“Vnatre vo zemjata na{ glaven prioritet e obnovata na ekonomijata po recesijata koja go zasegna `ivotot na re~isi site Amerikanci. Vo svetot, pra{aweto e vo toa {to na{ite vojnici vodat borba protiv Al kaeda”, re~e Obama vo prvoto televizisko obra} awe do nacijata, upateno od Ovalniot kabinet na Belata ku}a.

Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama vo svoeto prvo obra}awe kon nacijata od Ovalniot kabinet go iznese vladiniot plan za otstranuvawe na posledicite od masovnata naftena damka vo Meksikanskiot Zaliv, istaknuvaj}

PORASNA PRODA@BATA NA VOLVO VO EVROPA vedskata fabrika za avtomobili Volvo prodol`uva da ja zgolemuva svojata proda`ba na evropskiot avtomobilski pazar, pi{uva {vedskiot dneven vesnik "Geteborg-posten".

Vo maj godinava proda`bata na Volvo e zgolemena za 18,6%, iako pazarot vo celina be{e namalen vo sporedba so istiot mesec lani.

Vo maj Volvo prodal vkupno 17.882 avtomobili vo zemjite~lenki na EU, kako i vo [vajcarija, Norve{ka i Island.

Porastot na proda`bata od 18,6% e eden od najgolemite vo odnos na nekolku avtomobilski modeli.

Samo Land Rover i Leksus bele`at pogolem procentualen porast od Volvo vo sporedba so maj 2009 godina.

[

i ja odgovornosta na Briti{ Petroleum za nadomestot na celata {teta, pritoa najavuvaj}i dolgoro~ni promeni vo nadzorot nad naftenata industrija i namaluvawe na zavisnosta na SAD od naftata.

BP MORA DA PLATI Obama ja kritikuva{e britanskata naftena kompanija Briti{ Petroleum za “bezobzirnost”, pri {to izjavi deka ovaa korporacija treba da plati za {tetata koja dol` bregot na Meksikanskiot Zaliv predizvika protekuvawe na nafta, koja ve}e 57 dena istekuva od nejzinata bu{otina od Dipvoter Horajzon, naftenata platforma koja be{e o{tetena od eksplozijata na 20 april i potona.

Obama & se obrati na naci-

jata so nastojuvawe da gi ubedi Amerikancite kako negovata administracija ja ima pod kontrola ekonomskata i ekolo{kata kriza vo Meksikanskiot Zaliv, kade {to milioni toni nafta go zagadija bregot i gi zagrozija dvete klu~ni industrii vo toj region - ribarstvoto i turizmot.

Istra`uvaweto na Gallup/USA Today, objaveno pred dva dena, poka`a deka 71% od Amerikancite ne go odobruvaat na~inot na koj Obama upravuva so ekolo{kata kriza vo Meksikanskiot Zaliv. Novite slu`beni procenki na vladinite stru~waci ka`uvaat deka vo moreto dosega istekle 540 milioni litri nafta, {to e za 14 pati pove}e od naftenata katastrofa predizvikana od

26 17.06.2010

PATOT DO USPEHOT

PETER VOSER GENERALEN MENAXER NA ROJAL DA^ [EL

POEDNOSTAVNOTO E PODOBRO! Glavniot menaxer na [el veruva vo silno liderstvo, so lideri {to se podgotveni da slu{aat i da reteriraat od svojot stav ako treba, no vo isto vreme mora da bidat sposobni za nosewe te{ki odluki IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ojal Da~ [el (Royal Dutch Shell) lani ja simna Ekson Mobil (Exxon Mobil) od mestoto broj eden na listata na najgolemi 500 kompanii vo svetot, {to ja izrabotuva For~n (Fortune). Toa se slu~i tokmu vo periodot koga [el go nazna~i svojot nov glaven izvr{en direktor, Peter Voser, 50-godi{en [vajcarec, koj od prvi juli go nasledi Holan|anecot Jeroen van der Veer. Voser e dolgogodi{en veteran vo [el, a od 2004 godina be{e glaven finansiski direktor na kompanijata. Samo vo periodot od 2002 do 2004 godina napravi ekskurzija vo {vajcarskata kompanija za in`enering ABB, kade {to otide za da pomogne vo nejzinoto restrukturirawe.

Rojal Da~ [el, so sedi{te vo Hag, lani ima{e za 15 milijardi dolari pogolema proda`ba od svojot amerikanski rival Ekson, a se ~ini deka nema namera da zabavi. [el investira{e 18 milijardi dolari za rafinerija vo Katar, koja {to }e

R

go pretvora prirodniot gas vo dizel gorivo so po~ist proces na sogoruvawe. Se o~ekuva fabrikata da proizveduva dovolno gorivo za dvi`ewe na 160 iljadi avtomobili dnevno.

“PROVETRUVAWE” NA TOP-MENAXMENTOT U{te pred da go prezeme kormiloto na [el, Voser signalizira{e deka }e pravi krupni promeni vo na~inot na rabotewe i organizaciskata struktura na firmata. Kon krajot na maj toj isprati pismo do menaxerite od site nivoa, kade {to poso~i deka tro{ocite se previsoki, organizacijata premnogu kompleksna, a korporativnata kultura nekako e “premnogu naso~ena kon konsenzus”. Pismoto, vsu{nost, go trasira{e patot na promenite {to toj planira da gi napravi.

Edna od niv e “provetruvawe” na kompaniskata “vrhu{ka”, koe ve}e rezultira{e so nekolku otkazi na top-menaxeri, me|u koi i onoj na Linda Kuk, `enata koja dr`ela najvisoka pozicija vo istorijata na naftenite korporacii. Voser poka`a deka kaj nego nema labavo, a nie vi pretstavuvame nekoi od negovite liderski principi po

PETER VOSER - “Mo`ebi zvu~i ~udno, no jas li~no do`ivuvam golem napredok vo turbulentni vremiwa. Toa e period koga }e nau~ite da ne se `alite postojano, da ne nao|ate opravdanija za s$ i se{to” koi se rakovodi.

BIDETE JASNI, DIREKTNI I OTVORENI Voser veli deka saka da slu{a {to imaat da ka`at negovite vraboteni, investitori, klienti, partneri i site zasegnati strani, vklu~uvaj}i gi i vladite na dr`avite kade {to kompanijata ima biznisi.

“Gladen sum za informacii.

Sakam `estoki intelektualni diskusii i potoa nosewe na cvrsti odluki”, veli Voser.

NE GI KOMPLICIRAJTE NE[TATA I NA^INOT NA KOJ [TO JA VODITE KOMPANIJATA Voser pretpo~ita apsolutno jasni strategii i precizno definirawe na ona {to se o~ekuva od operativnite performansi na kompanijata.

“Se raboti za fokus, brzina i sposobnost za ispolnuvawe na zada~ite. Sekoj treba da znae {to se o~ekuva od nego. Treba da gi merite performansite, da imate resursi potrebni za re{avawe na najvisokite prioriteti i da go trgnete od sebe sekoj nepotreben tovar”, smeta Voser.

LIDEROT TREBA DA GO IZVADI NAJDOBROTO OD SVOITE VRABOTENI Glavniot menaxer na [el veruva vo silno liderstvo, so lideri {to se podgotveni da slu{aat i da reteriraat

1

2

3

vo svojot stav ako treba, no vo isto vreme mora da bidat sposobni za nosewe te{ki odluki. Liderite treba da znaat kako da gi povedat svoite lu|e, koristej}i go ugledot i po~itta {to ja izgradile kaj niv.

Klu~na rabota e da go izvadat najdobroto od svojot tim.

U^ETE POSTOJANO “Se trudam postojano da se turkam sebesi kon povisoki nivoa na znaewe i postojano u~am, razvivaj}i gi svoite kapaciteti. Qubopiten sum, nikoga{ ne sum zadovolen so sopstveniot status kvo. Koga sakam da gi zgolemam svoite sposobnosti, vedna{ dejstvuvam i pravam ne{to”, veli Peter Voser za svojata nesopirliva `elba za li~en napredok.

PODOBRETE JA SOPSTVENATA KOMPANISKA KULTURA, NO NE JA MENUVAJTE OD KOREN “Stanuvam nervozen koga nekoj predlaga da bideme kako ovaa ili onaa kompanija. Korporativnata kultura ne e ne{to {to mo`ete da go preslikate od drugo mesto. Na{ata DNK si e na{a DNK. Mo`ete da ja optimizirate, no ne i da ja menuvate. Nie sme silni vo tehnolo{kiot razvoj, operativnite performansi, no imame slabosti vo fokusot i disciplinata. Zna~i, ne se raboti za centralizacija, decentralizaci-

4

5

ja ili drugi organizaciski promeni. Ednostavno treba da go izvadime najdobroto od na{ite lu|e”, veli Voser.

KRIZNITE PERIODI TREBA DA VE NAPRAVAT POSILNI “Mo`ebi zvu~i ~udno, no jas li~no do`ivuvam golem napredok vo turbulentni vremiwa. Toa e period koga }e nau~ite da ne se `alite postojano, da ne nao|ate opravdanija za s$ i se{to”, veli Voser. Toj postojano go istaknuva primerot koga na po~etokot od svojata kariera bil ispraten vo Latinska Amerika da rakovodi so fabrika za lubrikanti, vo vreme koga tamu vladeela stra{na kriza, so hiperinflacija.

“Definitivno toa ne bea uslovi na koi {to e naviknat eden [vajcarec. Be{e pra{awe da se pre`ivee sekoj nareden den. Koga stignav tamu ne znaev nitu zbor {panski i morav brzo da u~am. Morav da se spravuvam so iljadnici procenti inflacija i devalvacija na vrednosta na s$ {to }e proizvedevme i prodadevme.

Toga{ mnogu nau~iv za liderstvoto i za toa kako da gi izvadite najdobrite performansi od svojot tim”, se se}ava Voser.

6

MENAXMENT

17.06.2010

27

INOVACIJATA GO ZGRAP^UVA DENOT SARA HA[EMI

CSA Speakers @ Triple S www.csa-tiples.com

o`no e da se slu~at nekoi nezgodni situacii... no, inovirijate mudro za vreme na recesijata i }e uspeete da se oddelite od jatoto.

Toa {to li~i na kriza, mo`e da stane odli~na mo`nost. Edna od karakteristikite {to gi izdvojuvaat pretpriema~ite od ostanatite biznis-lideri e nivniot optimizam, naj~esto sleden od ubeduvaweto deka sekoj predizvik e {ansa. Vo vreme na recesija ovaa sposobnost e najbarana.

No, dali ova odnesuvawe mo`e da se prenese na ostatokot od ekonomijata? Eden od na~inite za da se izbegne opa|aweto na biznisot e inovacijata. Za vreme na turbulentna ekonomija inovacijata e najva`niot uslov za presvrt na krizata vo mo`nost. Vo predizvikuva~ki vremiwa ima u{te pogolema potreba od inovacija.

Recesijata gi prinuduva kompaniite da se odnesuvaat popretpriema~ki, {to }e se odrazi popozitivno na biznisot na podolg vremenski period. O~ekuvana reakcija vo te{ki vremiwa e da se

M

nastapi defanzivno, so namaluvawe na tro{ocite.

Ova kreira edna kultura koja gi gu{i inovaciite vo osnova i se bazira na mislewa na kratok vremenski period. U{te poopasno, toa zna~i deka go ignorirate talentot vo Va{ata kompanija. Ovoj vid reakcija e eden vid gr~ koj mo`e da bide uni{tuva~ki za Va{ata kompanija.

Poproduktiven pristap e da se nastapi sprotivno. Pristapete mu na te{kiot period so postavuvawe na pravilni misli i o~ekuvajte da se pozicionirate na vrvot.

Mnogu od golemite korporativni imiwa, po~nuvaj}i od Virxin (Virgin) vo 70-te, pa do Majkrosoft (Microsoft) vo 80-te i Gugl (Google) vo 90-te godini, se sozdadeni vo period na recesija. Vizionerite koi gi vodele ovie kompanii gi zabele`ale golemite mo`nosti koi gi o~ekuvale.

Sega toa se slu~uva i so Va{iot biznis. Sekoja turbulencija na pazarot sozdava praznini koi mo`ete tokmu Vie da gi popolnite.

Inovacijata mo`e da sozdade pogolema vrednost za vreme na recesija otkolku vo podobri vremiwa. Nedostigot od finansii go

pravi sekoj pokreativen, a ne pomalku kreativen.

Samo posvetenite }e Vi se pridru`at na ova patuvawe. ]e go izgubite nemotiviraniot baga` i lu|eto koi samo se priklu~ile na vozeweto.

Inoviraweto treba da bide prioritet, bez razlika na momentalnite pazarni uslovi. Namaluvaweto na tro{ocite e mo`nost koja }e go napravi Va{iot biznis poefikasen vo skratuvaweto na tro{oci, no toa ne treba da e slu~aj so talentot.

Bidete vnimatelni nekoi skratuvawa da ne vlijaat na Va{ata sposobnost za inventivnost.

Navika na prepriema~ite e da gi pominuvaat granicite na buxetite. No, mora da bidete sigurni deka sekoj, od recepcionerot, pa do ~len na odborot vo kompanijata, e involviran vo procesot.

Toa treba da se gleda kako za{teda, a ne skratuvawe na tro{oci.

Na mnogu golemi kompanii im nedostiga onaa kultura koja prirodno ja poseduvaat pretpriema~ite.

Koristete ja krizata vo nadvore{niot svet za da gi zbli`ite onie vo Va{iot.

Organizirajte timovi. Svetot okolu Vas se transformira, vreme e da zaboravite kako

ste gi pravele rabotite dosega i da izlezete da najdete poevtin, podobar i polesen na~in za da go pravite ona {to dosega ste go pravele.

Involvirajte gi site vo biznisot vo ovoj proces za i navistina da ja upotrebite krizata kako pojdovna potencijalna biznis-mo`nost.

CSA Speakers @ Triple S e pretstavni{tvo na CSA Celebrity Speakers Associates, koe operira na teritorijata na Makedonija, Hrvatska, Srbija i Slovenija.

Vi pomagame da pristapite kon najzna~ajnite svetski biznismeni, akademci i politi~ari i da gi napravite del od uspe{nata prikazna na Va{ata kompanija

SAHA HASHEMI

ULTRA-USPE[EN PRETPRIEMNIK, OSNOVA^ NA COFFEE REPUBLIC I BEST-SELLING AVTOR “Dokolku vo Va{ata glava imate golema ideja koja ednostavno ne Ve napu{ta, za koja ste razmisluvale so meseci i ste ja razgleduvale od razli~ni aspekti, za koja barem 10 sorabotnici/prijateli vi ka`ale: "Da toa e odli~no i jas bi go kupil!" i koja ve tera da po~uvstvuvate deka imate ogan vo stomakot i srceto vi bie neverojatno brzo, toga{ prekinete so razmisluvawe i zapo~nete so akcija Osnovaweto na biznis mnogupati e poednostavno od ona {to ve}e go pravite, ako imate jasen fokus, podgotvenost na `rtva i ~ista qubov kon Va{ata ideja.”

INOVACII: PAT DO NOVI VREDNOSTI

KAPITAL VO IZOBILIE, MALKU DOBRI IDEI

So ednostavno zadovoluvawe na pazarnite potrebi ne e mo`no sozdavawe na novi vrednosti. Golem broj revolucionerni proizvodi koi nastanale vo minatoto go doka`uvaat ova. Dali kupuva~ite na avtomobili vo 1983 godina & ka`ale na upravata na Krajsler deka sakaat kombi so sedi{ta na sklopuvawe? Dali kupuva~ite mu rekle na Soni deka sakaat vokmen? Se razbira deka ne!

zastaruva – vo dene{no vreme mnogu pobrzo, otkolku vo minatoto.

Kako kompanijata mo`e da doznae deka nejzinata uspe{nost se dol`i na stara slava? Treba da se razgledaat tri novi fakti: SÉ E STOKA. SEKOJ NOV PROIZVOD ILI USLUGA E NOVA STOKA ZA PRODA@BA. Ne tolku odamna mobilnite telefoni ~inea malo bogatstvo, a denes, pak, kompaniite }e vi dadat mobilen telefon za da vi gi prodadat nivnite uslugi.

1

2 3

o novata ekonomija nagradata na pazarot odi kaj kompaniite koi postojano inoviraat: sozdavaat novi delovni modeli i proizvodi vrz osnova na promenite na tehnologiite, demografskite mo`nosti i potro{uva~kite naviki. Novite delovni modeli, po pravilo, gi uni{tuvaat starite, {to zna~i deka sozdavaweto na novi vrednosti pretstavuva zakana

V

za tradicionalniot i neinovativen na~in na rabotewe. Toa mo`eme da go nare~eme vistinski zakon na novata ekonomija: kompaniite koi ne inoviraat, }e bidat uni{teni.

NIKOGA[ NE E DOCNA ZA INOVACII Inovativnosta ne e rezervirana samo za internet-kompaniite ili `itelite na Silikonskata Dolina.

Inoviraweto e priroden proces,

prigoden za sekoja kompanija, bez ogled na biznisot so koj se zanimava, starosta ili lokacijata.

Na pra{aweto: “Dali mo`e stogodi{na kompanija da inovira kako i mladite kompanii?” odgovorot e pozitiven.

Razbirlivo e deka uspe{nite kompanii ne sekoga{ gi menuvaat svoite isprobani delovni modeli.

Me|utoa, so tekot na vremeto sekoj biznis-model i sekoja strategija

NE E MO@NO DA SE PREDVIDAT IDNITE TRENDOVI.

ZALUDNO E DA SE SEDI I DA SE ^EKA INSPIRACIJA. Da pretpostavime deka e pravilno tvrdeweto spored koe golemite kompanii se izgradeni na edna brilijantna ideja...

Sleduva pra{aweto: od kade }e dojde slednata brilijantna ideja?

Da se zala`uvame so sjajot na momentalniot uspeh mo`e da bide kobno. Kompaniite koi se temelat na edna vistinska ideja se sli~ni na mrtvite yvezdi na neboto - i pokraj sjajot, imaat ladni jadra. Upornoto zadr`uvawe na izvorniot deloven model sigurno vodi vo propast.

KAKO DO INOVATIVNA KULTURA Gi naveduvame aktivnostite koi menaxerite treba da gi prezemat za da izgradat kultura koja poddr`uva inovacii:

1

POBARAJTE NOVI VIZII. Ako sakate va{ata kompanija uspe{no da se podgotvi za idninata, razgovarajte so

lu|eto koi prvi }e stignat vo taa idnina - najmladite vraboteni. Ako sakate da doznaete za odnesuvaweto na kupuva~ite, zaboravete na istra`uvaweto na pazarot. Ako sakate nova vizija, probajte nekoe novo gledi{te – gledajte kako pred vas se otvora svet na novi mo`nosti.

RAZBUDETE JA STRASTA. Inovaciite doa|aat od glavata, no isto taka i od srceto. Uspe{nite, inovativni kompanii ja pottiknuvaat energijata na svoite vraboteni na eden nov, celosno poinakov na~in. Koga lu|eto ne{to rabotat so odredena cel, koga ~uvstvuvaat deka ne se samo trkalo vo mehanizmot – nivniot inovaciski koeficient raste so vrtoglava brzina.

2

VO DENE[NIOT SVET, KAPITAL IMA VO IZOBILIE, NO DOBRI IDEI IMA MNOGU MALKU. Kompaniite koi postepeno gi voveduvaat promenite se osudeni na te{ka borba za opstanok vo hiperkonkurentnoto opkru`uvawe. Tie }e bidat nadminati od inovativnite organizacii koi se sposobni za itna komercijalizacija na novite idei. Ambicioznite kompanii zatoa mora vnatre, vo svojata struktura postojano da ja obnovuvaat su{tinata na procesot na inovirawe: da sozdavaat kultura na postojano eksperimentirawe vo celata organizacija.

3

K

O

M

E

R

C

K

O

M

E

R

I

J

A

L

E

N

O

G

L

O

G

L

A

S

K C

I

J

A

L

E

N

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.5/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.)

Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

POVIKUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.

SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik).

Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.2/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe "Sl. Vesnik na RM" br. 8 od 17.01.2008 god.)

Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO od Skopje, so EDB 4030983258973 i sedi{te na ul. Dame Gruev br.

1, zasnovano na izvr{nata isprava MV TS br. 2084/09 od 08.10.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje EDB 4030004513186 i sedi{te na bul. ABNOJ br.

102/5, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 11.06.2010 godina go

POVIKUVA

Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 2/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.

SE PREDUPREDUVA Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik).

Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

LIFESTYLE

17.06.2010

29

FUDBALSKA FOTOSESIJA

"VLADEJA^KITE BOGOVI" NA TERENITE Sekoj so svoj stil, sekoj so svoe veruvawe, sekoj so svoja kontroverznost. Toa e `ivotot na fudbalerite koi vo momentov vladeat na terenite na Svetskoto prvenstvo. Tokmu tie nivni osobini gi pravat da se najbarani, ne samo vo svojata profesija, tuku i za nekoja fotosesija SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

vetskoto prvenstvo e vo tek. Okolu milijarda lu|e od celiot svet ovoj mesec `iveat za fudbalot, gledaj}i ja “ubavata igra”.

Slavniot fotograf Eni Lajbovic im napravi usluga na pripadni~kite na pone`niot pol i pred prvenstvoto napravi fotosesija so “vladeja~kite bogovi” na terenite. Ovie fotografii samo go potkrepuvaat faktot deka fudbalot e najva`niot sport vo istorijata, glavna preokupacija na 204 zemji, ekspresija na nacionalniot identitet i mo} en spoj na multimilionerite i obi~niot ~ovek od ulica.

XANLUIXI BUFON, ITALIJA Vozrast: 32 godini Klub: Juventus (Torino) Pozicija: golman Plata: 7,5 milioni dolari godi{no Sponzori: Pepsi, Puma, Fiat Prepoznatliv stil: cvrstina na "cigla", roden so prirodna atletska gradba i opasna hrabrost, go ~uva svojot gol so naredni~ki stav

S

Kontroverzno: vo 2006-ta godina, istata godina koga Bufon be{e del od pobedni~kiot tim na Italija na Svetskoto prvenstvo, be{e eden od glavnite italijanski igra~i koi bea obvineti za kockawe na fudbalski natprevari. Go is~isti svoeto ime vedna{, branej}i se deka toj staval oblozi do 500.000 evra na trki so kowi.

KAKA, BRAZIL Vozrast: 28 Klub: Real Madrid Pozicija: napa|a~ki igra~ od sredniot red Plata: 14 milioni dolari godi{no Sponzori: Armani xins, Soni, Adidas, Pepsi Prepoznatliv stil: elegancija, mo}, kontrola, vizija – atributi koi retko se nao|aat vo samo eden igra~. Edinstvena “maana” na Kaka e mentalitetot na “uli~na” igra i borba na terenite.

Kontroverznost: koga Kaka slavi za postignat gol, toj pod maicata ima slogani i bo`ji natpisi. ^len e na Brazilskata evangeliska crkva i kako eden od najplatenite fudbaleri na svetot del od svojata zarabotuva~ka ja

donira tokmu tamu.

DIDIE DROGBA, BREGOT NA SLONOVATA KOSKA Vozrast: 32 Klub: ^elzi Pozicija: napa|a~ Plata: 7,5 milioni dolari godi{no Sponzori: Pepsi, Samsung, Najk Prepoznatliv stil: pra{ajte go Srbinot Nemawa Vidi}, odbranbeniot igra~ na Man~ester Junajted, koj izgubi zab. Za malku }e pretrpe{e kr{ewe na vilicata i zaraboti nekolku konci otkako se obide da go “stavi vo xeb” Drogba.

Londonskata ma{ina za golovi e olicetvorenie na anti~kiot fudbal i igra kako vistinski gladijator.

Kontroverznost: Drogba stana ambasador na dobrata volja na UNICEF vo programata za razvoj na Obedinetite Nacii vo 2007-ta godina, a vo 2009-ta godina donira{e 4,5 milioni dolari za izgradba na nova bolnica vo negoviot Breg na Slonovata koska. Ne e poznato dali uslugite na bolnicata }e bidat dostapni za onie koi }e pretrpat “povreda” od Drogba.

Drogba – ma{ina za golovi

Bufon – go ~uva svojot gol so naredni~ki stav

Kaka – eden od najplatenite fudbaleri na svetot

Fudbaleri-fotomodeli: Muntari, Donovan, Kaka, Eto i Pato

WUJOR[KI HOTELSKI FENOMENI

TRENDOVSKI AKRONIMI Wujork e raj za hotelskiot biznis: sekoga{ se bara soba pove}e, a cenite se visoki.

Eden wujor{ki hotelski investitor so hrvatsko poteklo e me|u najdobrite igra~i vo toj biznis. Negoviot “Ace Hotel” se nao|a vo presekot me|u Brodvej i 29-ta ulica SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

{te otkako vo 1960-ta godina delot od Wujork ju`no od ulicata Hjuston slu`beno go dobi imeto SoHo kako kratenka od izrazot “South of Houston Street” (ju`no od ulicata Hjuston), akronimite stanaa dosta popularen na~in za brendirawe na wujor{kite kvartovi.TriBeKa e akronim od ”Triangle Below Canal” (triagolnik podolu od ulicata Kanal), NoLta e akronim od ”North of Little Italy” (severno od mala Italija). DUMBO vo Bruklin nastanal od prvite bukvi na izrazot ”Down Under the Manhattan Bridge Overpass” (dolu pod nadvoznikot na mostot Menheten).

NOV IMIX I NOVO IME Najnoviot wujor{ki kvart vo nastanuvaweto/brendiraweto e

U

NoMad, del od gradot severno od parkot Medison (ottamu e imeto: North of Madison Square Park). Vo sredi{teto na toj proces na “kvartifikacija” se nao|a eden hotel koj so svoite partneri go izgradi Ivica Sari}, wujor~anec so hrvatsko poteklo, eden od nаjdobrite hotelski investitori vo gradot. “Na po~etokot site se smeeja koga }e slu{nea za koja lokacija se raboti. Sega site zboruvaat za nas”, veli Sari}.Lokacijata – preminot me|u 28-ta ulica i Brodvej e neobi~na za eden “urban” hotel, bidej}i okolnite ulici se poznati po toa {to imaat neuredni butici koi prodavaat la`ni parfemi, somnitelno zlato i la`ni modni marki.

Sudej}i po prodavnicite, ovoj del od Wujork potsetuva pove}e na Bangalor, otkolku na Brodvej. No, blagodarenie tokmu na “Ace Hotel”, koj za edna godina

stana mesto za koe site zboruvaat, toj del od gradot dobi nov imix i novo ime NoMad i, sekako, novi posetiteli koи doa|aat vo restoranot na hotelot koj ima ekstremno popularen bar vo lobito.

Site wujor{ki mediumi, od "Wujork Tajms" do "Wujork magazin", od GQ do Vanity Fair pi{uvaat za ”Ace Hotel”. "Volstrit `urnal" go citira Ken Fridman, poznatiot sopstvenik na wujor{kiot restoran, koj e deloven partner so gotva~kata Ejpril Blumfild, koi go otvorija restoranot Breslin vo hotelot. “Mislime deka e zabavno da se dojde vo ovoj lud kvart so ilegalni indiski zlatarnici i parfimerii. Ne znaevme deka preminot me|u Brodvej i 29-ta }e stanat nov golem fenomen”, velat tie.

Ivica Sari} so svoite dvajca delovni partneri go smisli proektot, go izgradi hotelot i najde lu|e koi }e go vodat.

Za menaxeri na hotelot gi anga`iral sopstvenicite na nekoj mal, no atraktiven hotelski brend. Toa se lu|e koi imaat talent od svoite hoteli da napravat navistina “kul” mesto za spiewe, zabava i kultura. Nivniot hotel vo Portland "Wujork Tajms" go proglasi za “najoriginalen nov hotel vo Amerika”.

PRV SAMOSTOEN I USPE[EN PROEKT Za menaxeri na restoranot gi

pronajde Fridman i Blumfild koi svojot ugled go steknale vo restoranite ”Spotted Pig” vo Vest Vilix, ~ij sopstvenik e Xej Zi i so Bijonse se redovni gosti. Kafeterijata vo Lobito i uli~niot lokal go dobija Strumpton Kafe, poznat proizveduva~ na kafe od Portland i Sietl koi od hotelot napravija prva lokacija koja se posetuva koga se doa|a vo Wujork. Pred seto ova, Sari} za dizajnot na hotelot ja anga`iral poznatata arhitektonska ku}a ”Roman and Williams Buildings and Interiors”, ~ii sopstvenici se Robin Standfer i Stefan Ale{ кои rabotele na mnogu hoteli, rezidencii i no}ni klubovi vo Wujork, no i privatni ku}i kako {to se na Ben Stiler, Kejt Hadson i Gvinet Paltrou. So istite arhitekti Sari} rabotel i na vtoriot hotel koj, vsu{nost, ja izgradil negovata kariera.

Proektot za gradewe na ”Ace Hotel” za nego be{e poseben, ne samo zatoa {to se rabote{e za neobi~na lokacija, tuku zatoa {to stanuva zbor za prv golem proekt na koj Sari} raboti samostojno, kako partner vo fиrmata-investitor.

Dvaeset godini pominal rabotej}i za drugi hotelski investitori i grade{e hoteli kako {to se “Mandarin Oriental” vo Time Worner Centre na agolot na Brodvej i Central Park, ”W” na Union Square.

“Ace Hotel”, netipi~na lokacija za urban hotel

Tribeka e u{te eden akronim na ulica vo Wujork

30 17.06.2010

FUDBAL

ANGLISKA REPREZENTACIJA

IMPERIJA NA SONCETO Ja ostvarivme prvata pobeda vo Ju`na Afrika, no najva`no e {to najdobroto doprva doa|a SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

udbalot e tradicionalno popularen vo zemjite geografski locirani vo blizina na “kolevkata” na ovoj sport, Anglija. Vlijanieto od britanskite ostrovi brzo se preneslo vo Francija, Germanija, Italija, [panija i niz dr`avite od Sredna i Isto~na Evropa. Vo dvete Ameriki go prenesle evropskite kolonizatori, a domorodnoto naselenie vedna{ go prifatilo fudbalot kako svoj. Za ova postoi i poinakva teorija za korenite na igrata, spored koja na “Sredna” Amerika & se pripi{uva epitetot na t.n. “vtora kolevka na fudbalot”.

Ovaa pretpostavka se temeli, pred s$, na ritualnata igra {to vojnicite i sve{tenicite od narodot na starite Mai ja igrale vo ~est na bogovite. Ovoj ritual, iako smrtonosen kako i celata religija na starite Mai, vo sebe sodr`el golem broj elementi na fudbalskata igra.

Dolgi godini so fudbalot dominiraat evropskite i

F

ju`noamerikanskite zemji, a vo ve~nata trka na svetskite prvenstva rezultatot zasega e izramnet, 9:9. Osven maliot Urugvaj, ostanatite {ampioni se zemji so pogolem broj `iteli, so razvieni ekonomii i odli~na fudbalska infrastruktura.

Postoi i teorija deka fudbalot e sport na srednata klasa, bidej}i za negoviot lokalen razvoj se potrebni golemi sredstva. I najgolemiot del od fudbalerite se pripadnici na srednata klasa, {to e sprotivno od veruvaweto deka najgolemite talenti doa|aat od brazilskite siroma{ni geta. Samiot fudbalski “kral” Pele e porasnat vo semejstvo so dobar standard i nikoga{ go nema po~uvstvuvano tovarot na siroma{tijata i diskriminacijata. No, ovaa bipolarnost na fudbalot poslednite nekolku godini zapo~naa da ja naru{uvaat selekciite od ostanatite kontinenti. Prvo po~naa Afrikancite, koi na nekolku svetski prvenstva poka`aa deka mo`at da se nosat so tradicionalnite favoriti, a na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika se na-

devaat deka kone~no edna selekcija od “crniot kontinent” }e mo`e da se bori za {ampionskata titula.

No, so mali isklu~oci, afrikanskiot kontinent, za `al, e najsiroma{niot na ovaa planeta, a srednata klasa, ako voop{to ja ima, e daleku od podgotvena da go izdr`i skapiot tovar na fudbalskiot razvoj.

Afrikanskite fudbaleri se {koluvaat glavno za potrebite na evropskiot klupski fudbal i se redovno najevtinite fudbaleri vo klubovite, se razbira, s$ dodeka ne gi uverat trenerite vo svoite individualni vrednosti. Po Afrikancite, vo evropsko-latinskoto dru{tvo zapo~naa da vleguvaat i zemjite od Dale~niot Istok, a toa se vo prv red Japonija i Ju`na Koreja.

Reprezentaciite od dvete zemji na aktuelnoto Svetsko prvenstvo doka`aa deka se sposobni za golemi rezultati, nadvor od nivniot kontinent. Korejcite ja demoliraa selekcijata na Grcija so 2:0, dodeka japonskite fudbaleri ostvarija minimalna pobeda od 1:0, no vo duelot so daleku porenomiraniot

protivnik Kamerun, eden od afrikanskite favoriti podgotven za najvisokiot dostrel na Mundijalot.

I dvete reprezentacii gi krasi fanati~nata posvetenost kon igrata, no vo posledno vreme i odli~nata tehni~ka i takti~ka podgotvenost. Ve}e e voo~livo i deka godinite minati vo evropskite klubovi na fudbalerite im ja donele i neophodnata doza na iskustvo. Poa|aj}i od parametrite standard i broj na `iteli, Japonija i Ju`na Koreja se idealni za razvoj na fudbalskiot sport. Vo ovie dve zemji se nao|aat, verojatno, najmodernite stadioni vo svetot, a lokalnite klubovi od godina vo godina investiraat s$ pove}e vo svoite sostavi, nametnuvaj}i ja svojata dominacija vo aziskata liga na {ampioni. Tretiot faktor, se razbira najbitniot, povrzan so tradicionalnata popularnost na fudbalot me|u naselenieto, se ~ini e nadminat. Krucijalen moment vo fudbalskata doobrazba na dalekuisto~nite zemji e, sekako, Svetskoto prvenstvo od 2002-ta go-

Francuskite treneri go izgradija japonskiot fudbal

dina, {to se odr`a tokmu vo gradovite na Japonija i Ju`na Koreja. Toga{ be{e premosten jazot predizvikan od dale~inata na Evropa i Ju`na Amerika, a mladite sportisti od ovie zemji s$ pove}e se re{avaa da treniraat fudbal, namesto tradicionalnite ve{tini.

Problemot so neiskustvoto be{e re{en so uvozot na stranski treneri. Japoncite se re{ija za “francuskata {kola”. Golemiot Arsen Venger se smeta za osnova~ na japonskata fudbalska liga, kako trener na Nagoja, dodeka Filip Trusie so godini be{e selektor na ovaa zemja.

Vo Ju`na Koreja najmnogu se cenat holandskite stru~waci. Gus Hidink ja odvede ovaa reprezentacija do polufinaleto na Mundijalot, a po nego na kormiloto se iznaredija i negovite sonarodnici, Xo Bonfrere, Dik Advokat i Pim Vebek.“Ja ostvarivme prvata pobeda vo Ju`na Afrika, no najva`no e {to najdobroto doprva doa|a”, izjavi selektorot na Japonija, Take{i Okada, koj kako i svojot kolega od korejskiot sostav, Hu Jung Mo, e prviot doma{en stru~wak {to po podolgo vreme ja dobi doverbata da ja vodi reprezentacijata.

Ju`nokorejcite se potprea najmnogu vrz holandskite stru~waci

NAVIVA^KI

SKRIENA REKLAMA NA “PORTOKALOVITE” Holan|ankite se favorit broj eden vo natprevarot za najseksipilni naviva~ki na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

olandija so uspeh go zapo~na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Pobedata od 2:0 vo duelot so Danska, na zadovolstvo na holandskite fanovi, ja isfrla ovaa reprezentacija na samiot vrv na favoritskata lista.No, za 36 naviva~ki na “orawe” poddr{kata na reprezentacijata prerasna vo vistinski ko{mar. Tie bea uapseni od policijata

H

bidej}i nivnite portokalovi prestilki bile donacija od proizvoditelot na pivoto "bavarija" i se osomni~eni za skrieno reklamirawe, {to e zabraneto vo Ju`na Afrika. “Prvo n$ ispra{uvaa od FIFA, a potoa i od policijata.

N$ dr`ea vo policiskata stanica i postojano n$ pra{uvaa za na{ata povrzanost so "bavarija". Ni rekoa deka za skrieno reklamirawe vo ovaa zemja n$ o~ekuva zatvor od {est meseci. Devojkite bea izbezumeni i golem del od niv

pla~ea, navistina be{e grozno”, izjavi Barbara Kastejn, edna od portokalovite naviva~ki.

Kako uteha za ovie 36 nesre}ni devojki mo`e da poslu`i podatokot deka tie se izbrani za najseksipilnite naviva~ki na Svetskoto prvenstvo, se razbira, vo dosega{niot tek. Visoko kotiraat i danskite fanovi od pone`niot pol, sekoga{ {armantnite Italijanki i Paragvajkite. Potpolno razo~araa Argentinkite, Srbinkite i Japonkite

Danskite naviva~ki gi zasenija bledite fudbaleri na ovaa zemja Sekoga{ elegantnite Italijanki na meta na fotoreporterite

Portokalovite prestilki na preubavite Holan|anki bile donirani od proizvoditelot na pivo “bavarija”

Paragvajkite go proslavija osvoeniot bod na svoitе reprezentativci

I doma}inot ja poka`a svojata ubavina

SPORT

17.06.2010

SPORT NOVO IZRAMNUVAWE VO FINALETO o{arkarite na LA Lejkers se izborija za “majstorka” vo finalnata serija protiv Boston Seltiks, po koja }e bide poznat noviot {ampion vo NBA-ligata. Vo {estiot finalen natprevar Lejkers ostvarija ubedliva pobeda od 89:67, blagodarenie na odli~nata odbrana, vo koja bea zapreni tradicionalno najefikasnite poedinci na timot od Boston.

Kobi Brajant be{e str-elec na 29 poeni, a od-li~en be{e i [panecot Po Gasol so u~inok od 17 ko{a i 13 skoka. Vo porazenata ekipa najefikasen be{e Rej Alen so realizirani 19 poeni.

Ova e 17 pat vo istorijata na NBA-prvenstvoto {ampionot da se re{ava vo posledniot, sedmi natprevar. Posleden pat toa se slu~i pred pet godini, koga timot na San Antonio go sovlada Detroit.

“Sega odime na s$ ili ni{to. Brzo se pomirivme so faktot deka {estiot natprevar e minato, a

K

[ampionot }e se re{ava vo “majstorkata” sedmiot nade`”, izjavi ko{arkarot na Seltiks, Ra`on Rondo.

Dvete najdobri ekipi vo istorijata na Ligata ispi{aa nova stranica vo dolgata tradicija na nivnite me|usebni dueli, potsetuvaj}i na vremeto koga za {ampionskiot prsten se borea legendarnite Mexik Xonson i Leri Bird.

Sedmiot re{ava~ki natprevar }e se odigra vo ~etvrtok, a doma}in e timot od Los Anxeles.

31

SVETSKO PRVENSTVO

S. KOREJA GO IZNAMA^I BRAZIL Brazilskite fudbaleri bea primorani da odigraat na najvisokoto mo`no nivo SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o Ju`na Koreja i Japonija i tretata aziska zemja na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, selekcijata na Severna Koreja, se pretstavi vo dobro svetlo.

Za razlika od svoite kopneni i prekumorski sosedi, Severnokorejcite ne uspeaja da pobedat, no dobro go iznama~ija petkratniot svetski prvak, a voedno i najgolemiot favorit na {ampionatot, Brazil.

“Kariokite” triumfiraa so aa 2:1, no za ovaa pobeda bea primorani at da odigraat

P

Mora da potenciram deka vo eden moment zabele`av deka odbranata na Severna Koreja be{e odli~na. Na~inot na koj go pokrivaa prostorot be{e re~isi perfekten na svoeto najvisoko nivo, a celi 57 minuti i vonseriskiot poteg na Majkon bea potrebni za da se probie bunkerot na Severna Koreja.

“Nie bevme podobriot tim, igravme brzo i kreiravme pove}e {ansi. No, na{ata `elba be{e da postigneme golovi, a pritoa da ja so~uvame sopstvenata mre`a.

O~igledno deka ne uspeavme vo toa, no i ne e tolku stra{no. Sekoga{ e polesno da se igra so ekipa koja igra ofanzivno, dodeka e mnogu te{ko da se natprevaruva so

ITALIJANSKA A REPREZENTACIJA

KASANO: NERE[ENO SO PARAGVAJ? NE GLEDAV!

I

uspeaja da odigraat 1:1 so favoritot Slova~ka. Ona {to e najinteresno e faktot deka izramnuva~kiot gol novozelandskite fudbaleri go postignaa vo 94 minuta.

“O~ekuvam deka cela nacija po ova }e bide vo dobro raspolo`enie. U`ivav vo natprevarot, go osvoivme prviot bod”, izjavi selektorot na Nov Zeland, Riki Herbert.

Vo najkvalitetniot, gledano niz prizmata na yvezdite {to nastapuvaat vo dvete reprezentacii, no voedno i najdosaden, natprevar od programata na pettiot natprevaruva~ki den na prvenstvoto, bez golovi odigraa selekciite na Portugalija i Bregot na Slonovata koska.

Se nadevam deka toj }e zamine kako pobednik, no povtorno }e ka`am deka toa e poradi fudbalerite. Ne znam {to napraviv za da me ignorira. Mo`ebi ne mu se dopa|a mojot karakter

Kasano go stava “pod ignor” selektorot Mar~elo Lipi

talijanskata fudbalska reprezentacija odbranata na mundijalskoto zlato na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika go zapo~na so remi. 1:1 odigraa “azurite” na me~ot protiv Paragvaj, a reakcite na “tifozite”, iako podeleni, glavno se slo`uvaat deka nivnite

tim ~ija edinstvena zada~a e da se odbrani. Vo takva situacija e potrebno topkata da se dvi`i premnogu brzo za da se dojde vo situacija da se poentira. Mora da potenciram deka vo eden moment zabele`av deka odbranata na Severna Koreja be{e odli~na. Na~inot na koj go pokrivaa prostorot be{e re~isi perfekten”, izjavi selektorot na Brazil, Dunga, koj so svojata reprezentacija ja prokni`i 16 pobeda ostvarena vo ist broj odigrani r j sredbi r selekcii {to doa|aat so selekci nadvor od evropskiot i ju`noamerikanskiot kontinent. ju`noamerika Do golem bbod dojdoa amaNov Zeland, koi terite od N

reprezentativci bile podobri od protivni~kite i poka`ale golema `elba za natprevar.

No, ima i takvi {to potpolno ja ignoriraat igrata na italijanskata reprezentacija.

Napa|a~ot na Sampdorija, Antonio Kasano, s$ u{te ne mo`e da mu prosti na selektorot Mar~elo Lipi, koj ne mu upati pokana za nastap na

M Mundijalot j i pokraj odli~nata forma.

“Natprevarot protiv Paragvaj? Ne znam, ne gledav, imav druga rabota”, izjavi Kasano za italijanskata fran{iza na Skaj Sport.

No, iako tvrdi deka e potpolno nezainteresiran za selekcijata, toj ne propu{ti u{te edna{ da go ka`e svoeto mislewe vo vrska so Lipi i negoviot pristap kon nacionalniot tim.

“Smetam deka vo reprezentacijata ima mesto za eden Fran~esko Toti ili Alesandro del Pjero. Navivam za Italija i se nadevam deka }e igra dobro i povtorno }e go osvoi Mundijalot, no toa e poradi fudbalerite, a ne zaradi Mar~elo Lipi. Toj ne me povika i ni{to ne mo`am da storam po toa pra{awe”, veli Kasano. Lipi po krajot na {ampionatot }e zamine

od kormiloto na selekcijata, no toa ne e nikakva uteha za fudbalerot na Sampdorija.

“Se nadevam deka toj }e zamine kako pobednik, no povtorno }e ka`am deka toa e poradi fudbalerite. Ne znam {to napraviv za da me ignorira. Mo`ebi ne mu se dopa|a mojot karakter”. Kasano go komentira{e i izborot na naslednikot na Lipi, ^ezare Prandeli, koj rabotata so najdobriot italijanski sostav }e ja prezeme pred po~etokot od kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo.

“Zavr{i dobra rabota so Fiorentina i s$ mislam deka }e raboti dobro i so reprezentacijata. Se nadevam deka ponekoga{ }e pogledne i kon mene, bidej}i stariot selektor vo poslednite dve sezoni nitu edna{ ne dopatuva vo Xenova”, zaklu~i Kasano.