BR.65_kapital_ponedelnik_ 21 juni 2010

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

XEFRI IMELT XENERAL ELEKTRIK DIVIDENDATA POVTORNO ]E RASTE!

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

BORBATA E ZA MAKEDONIJA I DEMOKRATIJA STRANA 13

STRANA 14

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PONEDELNIK, 21. JUNI. 2010 | BROJ 65 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

RUSIJA

RUSIJA VKLU^UVA NOVI ZEMJI VO STRATE[KIOT ENERGETSKI PROEKT AVSTRIJA NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 18.06.2010, 13.00~.

SLOVENIJA SKA HRVATSKA IJA SRBIJA

MAKEDONIJA

MBI 10 MBID OMB

1,72% 3,63% 3 00,18%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 49,75 1,24

NAFTA BRENT EURORIBOR

777,57 1,29%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.06) 2.410

ITALIJA

MBI 10

2.390 2.370

GRCIJA

2.350 2.330 2.310

JU@EN POTOK ZA MAKEDONIJA STANUVA REALNOST?!

PO SAMITOT VO BRISEL GRUEVSKI PRA[UVA:

“DALI CRVENKOVSKI NE[TO DOGOVARA SO ATINA”?

STRANA 6

KOMPANII I PAZARI

2.290 2.270

POLITIKA ILI KORUPCIJA!

SELAMI OTVORI “VOJNA” I SO KARGOV!

SREDNIOT I DALE^NIOT ISTOK POVTORNO INTERESNI ZA GRADE@NITE KOMPANII................8 SLOVENE^KI ROTO M OTVORA NOV POGON VO VINICA....................................STRANA 11 DR@AVATA 18 GODINI FINANSIRA INSTITUCIJA KOJA NE FUNKCIONIRA: [TO RABOTI AGROBERZATA?!............................STRANA 4

STRANA 3

VOVEDNIK QUP^ ZIKOV

BUXETOT!?

STRANA 2

MAKEDONSKO–ЧE[KI BIZNIS -FORUM OBRA]AWE NA PRETSEDATELITE NA DVETE DR@AVI, \ORGE IVANOV I VACLAV KAUS 22 JUNI 2010 GODINA, 9.00 ^ASOT NA 5 KAT WWW.MCHAMBER.MK

2 21.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 21 JUNI 2010

BUXETOT!? ma nekolku raboti {to sakam da gi ka`am na po~etokot na ovaa nedela koga za rebalansot na buxetot }e debatiraat vo Parlamentot - vlasta, a posebno opozicijata! Tokmu na ovaa tema, ako sakaat i znaat, imaat ubava {ansa da afirmiraat dlaboka iskrenost na nekolku osnovni ekonomski pra{awa!

Na primer, izjavata na premierot Nikola Gruevski, koja pomina nezabele`ano vo ekonomskite krugovi, vo koja toj go brani namaleniot rebalans (sega 80 milioni evra, a najaveni bea okolu 130 milioni evra), so toa {to treba da se vnimava – pregolemite za{tedi se isto taka opasni kako i pregolemite tro{ewa, bidej}i mo`at da predizvikaat dopolnitelna recesija! Odli~na poenta.

Taka e ... iako, sepak, treba da se doobjasni kako namalenite za{tedi }e vlijaat pozitivno na krizata {to ja zafatila Makedonija (kako posledica na svetskata kriza), koga najgolemiot del od za{tedite }e odat vo Fondot za zdravstvo i Fondot za penzisko, kade {to treba da se “peglaat” ili porane{ni golemi tro{ewa, ili drasti~no namaleni prihodi!!!???

Kade se tuka kompaniite i krizata?

Debatata za rebalansot e odli~na {ansa Vladata da se “reprogramira” vo stavot za 8-te milijardi za pati{tata! Da ka`e deka od toa nema mnogu {to da se o~ekuva i da dade nova proekcija. Tuka nikoj ni{to ne mo`e da zabele`i – najmalku SDSM, koj s$ u{te ne ka`al deka ako e preterano da se o~ekuvaat 8 milijardi evra investicii, toga{ za

I

kolkavi investicii razmisluva opozicijata!!??

I sega, za glavnoto pra{awe na koe i vlasta i opozicijata se dol`ni iskreno da zboruvaat! I na piliwata koi ubavo pejat vo ovoj del na godinata im e sovr{eno jasno zo{to nitu edna Vlada vo dvaeset godini ne ~epna nitu vo brojot na administrativcite, nitu vo nivnite plati. Golemiot glasa~ki potencijal na administracijata!?

No, jas ne znam {to opoziciskata SDSM misli po ova pra{awe!?

Ottuka, ovaa nedela e dobra {ansa za SDSM da se osmeli i nejzinite ekonomski misliteli da ka`at {to tie bi napravile okolu javnata administracija i platite tamu.

Ne samo popatno “mrmorewe” za toa! Opoziciskite “govorni~ki gulabi” vo Parlamentot da izlezat na glavnata govornica, ispraveni i glasno na makedonskata javnost da & ka`at deka koga tie bi bile na vlast - }e go namalat brojot na vraboteni vo administracijata od 140.000 sega na 50.00070.000 kako {to sugeriraat od Brisel!

Vsu{nost, rebalansot ne treba da bide glavnata tema! Neka ima kolku sakaat rebalansi! Pa, ima logika vo toa - koga edna Vlada saka da se korigira, toa e dobro. Na krajot na denot, koga e nosen buxetot bile edni uslovi, deneska srede leto drugi, a ako ima potreba za nov rebalans neka ima i drug do krajot na godinata!

Mnogu pogolemiot problem e {to na makedonskiot buxet mu e potrebna dlaboka reforma, a ne redica rebalansi! Ne mo`e 70% od buxetot da vi gi so~inuvaat mizernite administrativni plati i socijalnite trans-

]E SE GRADAT OSUM KATNI GARA@I VO SKOPJE ^etiri od katnite gara`i }e gi gradi Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, dve op{tina Centar, a so dve gara`i }e stopanisuva grad Skopje

QUP^O ZIKOV zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappital.com.mk

feri koi predizvikuvaat frustracii kaj onie koi gi primaat! Ne mo`e koj kako }e stane minister glavna preokupacija da mu bidat nabavkite! A, kapitalni investicii vo pati{ta? E, toa ako ostanat pari?

Ottuka SDSM mora da se proiznese po ovie pra{awa, ako saka da ja dobie doverbata od onie vo realnata ekonomija i biznisot! Razbirame, tie pra{awa se neatraktivni za celnata grupa na koja & se obra}aat i od koja baraat doverba (siroma{nite gra|ani koi vo dvete najgolemi partii gledaat spas i izlez za vrabotuvawe tokmu vo administracijata), no, s$ osven jasni stavovi }e bide manipulacija kako vo minatite dvaeset godini!

Pa, poentata ne e namesto Vladata na VMRO-DPMNE da pravi rebalansi na buxetot, toa vo idnina da go pravi Vladata na SDSM! A, pretpriema~ite i investitorite koi otvoraat novi rabotni mesta i na koi im trebaat proekti i dobra biznis-klima - koj gi “{i{a”! Tie se va`ni samo za pogolema i redovna prihodna strana na buxetot!?

Do koga ova cedewe ...?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

D

SE SREDUVA LI PARKING-HAOSOT?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2,9

enari za minuta da se spu{tat golemoproda`nite ceni me|u operatorite na minuta razgovor. Agencijata za elektronski komunikacii (AEK) im nalo`i na trite mobilni operatori za 15% sukcesivno da gi namalat golemoproda`nite ceni za zavr{uvawe na povik od edna mobilna mre`a vo druga. Portparolot na AEK, Marjan Pejovski, informira deka novite golemoproda`ni ceni za operatorite {to Agencijata gi utvrdi vrz osnova na t.n Botom-Up LRIC modelot, za koj e vo tek javna rasprava, }e po~nat da se primenuvaat od prvi avgust godinava. Tie momentalno za minuta razgovor iznesuvaat 3,8 denari za T-Mobile i za ONE 5,85 denari. Spored nego, ova za gra|anite zna~i deka }e se namalat i maloproda`nite ceni. Namaluvaweto na golemoproda`nite ceni }e bide postepeno za da ne se predizvika {ok kaj operatorite koi imaat vreme za da gi prilagodat svoite finansiski i investiciski planovi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

niot proekt }e ~ini okolu GOJKO KE[EQ 30 milioni evra. Spored Bah~avanovski, ovie katni o izgradba na gara`i }e go re{at probosum novi kat- lemot so parkirawe vo ni gara`i vo centarot na gradot. slednite dve “Bidej}i vo momentov vo godini Skopje centarot na gradot se gradat kone~no }e do- golem broj objekti vo koi bie izgled na }e bide smestena adminismoderna metropola. ^etiri tracijata, fluktuacijata od katnite gara`i }e gi na lu|e i avtomobili vo gradi Javnoto pretprijatie centarot }e se zgolemi, a za stopanisuvawe so stan- na plo{tadot }e se gradi ben i deloven prostor, dve i nov hotel. So ovie katni }e gradi op{tina Centar, gara`i celosno }e se re{i a so dve gara`i }e stopa- problemot so parkirawe vo centarot na gradot”, veli nisuva gradot Skopje.

Vladimir Bah~avanovski, Bah~avanovski. direktor na Javnoto pret- Toj veli deka Vladata prijatie za stopanisuvawe namerno im gi dodelila so stanben i deloven pros- proektite na dr`avni prettor, veli deka izgradbata prijatija i op{tinite, so na ~etirite katni gara`i cel objektite da ne bidat so koi }e stopanisuva prenameneti vo delovni ova javno pretprijatie centri, kako {to be{e }e zapo~nat da se gradat slu~aj prethodnite godini vo noemvri. Dokolku s$ se so odredeni proekti, koga odviva spored planovite, privatni lica objektite gi izgradbata }e zavr{i za prenamenuvaa i namesto katni gara`i gradea trgovedna do dve godini.

Najgolema }e bide katnata ski centri, so {to u{te gara`a na zeleniloto kaj pove}e se vlo{i sostojSojuzot na sindikati vo bata so parking-prostorot centarot na gradot, vo vo glavniot grad. Pokraj koja }e ima prostor za izgradbata na katnata 1.400 avtomobili. Vo ovaa gara`a, od Javnoto pretkatna kara`a e predviden prijatie za stanben i dei deloven prostor na samo loven prostor najavuvaat 20% od objektot, na prviot i deka }e nabavat avtomat kat. Dve katni gara`i }e za pla}awe so karti~ka se gradat vo blizina na na parkingot kaj Holidej gradskiot plo{tad, od koi in, so koj isto taka stopaednata na parkingot kaj nisuvaat. Cenite za eden MEPSO, a drugata me|u ~as parkirawe }e bidat doPo{tata i MEPSO, i is- stapni i spored prvi~nite tite }e imaat kapacitet od planovi }e iznesuvaat 30 po 700 vozila. Najmalata denari. katna gra`a }e se gradi “Planirame parkiraweto kaj Memorijalniot centar vo gara`ite da bide evtino za Holokaustot i Muzejot i dostapno za gra|anite. na VMRO so kapacitet Za prviot ~as, spored od 300 vozila. Celokup- prvi~nite planovi, }e gojko@kapital.com.mk

S

napla}ame 30 denari, a sekoj nareden ~as }e se naplatuva po 20 denari.

Mislam deka vakvite ceni }e bidat prifatlivi za gra|anite so ogled na standardot na `iveewe”, veli Bah~avanovski.

I vo grad Skopje velat deka so izgradbata na katnite gara`i kone~no }e se podobri slikata na glavniot grad. Nivna obvrska e da izgradat dve katni gara`i, ednata kaj Tehnometal, a drugata kaj Cveten pazar.

Spored portparolot na grad Skopje, Nedel~o Krstevski, katnata gara`a kaj Tehnometal }e bide so deloven prostor, dodeka taa kaj Cveten pazar }e bide nameneta samo za parkirawe. Za razlika od Javnoto pretprijatije, od grad Skopje s$ u{te nemaat presmetka kolku pari }e im bidat potrebni za izgradba na gara`ite, koi se planira da po~nat da se gradat vo septemvri.

I op{tina Centar }e gradi dve katni gara`i. Ednata so kapacitet od 500 vozila kaj Sudska palata, a vtorata, otkako }e se donese detalniot urbanisti~ki plan za Buwakovec, }e se gradi kaj nekoga{nata zgrada na Nova Makedonija i istata }e ima kapacitet od najmalku 200 vozila.

Vo ~etvrtokot, pak, Ministerstvoto za transport i vrski objavi oglas za javno naddavawe i za parcela nameneta za katna gara`a na ulicata “Svetozar Markovi}” vo Novo Maalo so povr{ina od 2.270 metri kvadratni. Po~etnata cena na zemji{teto e 3.800 denari za metar kvadraten.

NAVIGATOR

21.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POVE]E OD USPE[NA MISIJA o dve godini pominati ti na mestoto direktor na misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric si zaminuva od ovaa pozicija so mnogu uspesi za koi mo`e daa se pofali. Brojnite proekti koi iniciraa reformi vo politi~ka, ekonomska, socijalna smisla go vbrojuvaatt anga`manot na USAID, proek-”, tot “od amerikanskiot narod”, vo eden od najuspe{nite vo 93 Makedonija, voop{to. Od 1993 godina, koga USAID vleze vo Makedonija, realizirani se st mnogu proekti vo vrednost pogolema od 500 milioni dolari. Vo momentot aktivni se pove}e od 15 proekti. Nivnata krajna cel e da & se pomogne na Makedonija na nejziniot pat kon pazarna ekonomija i multietni~ka demokratija.

Tuka se vbrojuvaat inicijativite za zabrzuvawe na ekonomskiot rast, razvoj na demokratskite institucii i edukacija za modernite principi na ekonomijata.

USAID e prisuten, bukvalno, vo site sferi. Poddr{kata vo dr`avnata uprava, vo privatniot sektor, obrazovanieto, tehnolo{kiot razvoj, demokrati-

P

GERALD KNAUS

MILE JANAKIESKI

MIHAJLO MANEVSKI

TONI HEJVORD

tvoreno go postavi usobro e {to izbroi 140.000 se vra}a vo `ivot zvr{niot direktor na Dza ojran kako turisti~ko mesto, Olovot – deka promenata Dneregularni glasa~i, IBriti{ Petroleum, os{to golem pridones ima na imeto podrazbira bezus- no treba i da gi is~isti ven finansiskite problemi, loven vlez na Makedonija vo Evropskata unija

izdavaweto na pla`ite pod koncesija

izbira~kite spisoci

mora da se izvinuva i pred amerikanskata javnost

POLITIKA ILI KORUPCIJA!

SELAMI OTVORI “VOJNA” I SO KARGOV! Po “tepa~kata” so Agencijata za stranski investicii i Agencijata za spre~uvawe perewe na pari, Ilmi Selami, pretsedatel na Komisijata za antikorupcija, vikendov gi obvini pravosudstvoto, carinata i javnata administracija kako mesta kade {to cveta korupcijata. Carinskata uprava energi~no reagira{e so stav deka Selami gi devalvira rezultatite na Carinata bez argumenti! Carinata najavi deka }e gi upotrebi site institucionalni merki za da go natera Selami da gi argumentira pau{alnite tvrdewa GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akedonskata Carina go povika prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, javno da gi prezentira argumentite vrz koi ja temeli izjavata za korumpiranost na Carinata.

“Dadenata ocenka e neto~na, proizvolna i pau{alna, a so toa {to

M

e javno prezentirana go naru{uva ugledot na Carinskata uprava i na site carinski slu`benici, i gi devalvira aktivnostite za vospostavuvawe sistem i konkretnite akcii izminatite ~etiri godini na poleto na suzbivawe na korupcijata”, se veli vo pismenata reakcija na Carinskata uprava.

Vakvata `estoka reakcija doa|a dva dena po izjavata na pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija koj na treta Konferencija za ocenka na ostvaruvaweto na Dr`avnata programa za prevencija i represija na korupcijata obvini deka korupcijata e najprisutna vo pravosudstvoto, carinata i administracijata.

“So vakvata izjava e napraven obid za obezvrednuvawe na site vlo`eni napori i postignati rezultati od strana na Carinskata uprava, kako i na vkupnata pomo{

3 FAKTI ZA...

97 3 2

HEKTARI E VKUPNATA POVR[INA NA NOVATA SLOBODNA INDUSTRISKA ZONA KOJA SLEDNATA NEDELA ]E PO^NE DA SE GRADI VO TETOVO TEHNOLO[KI INDUSTRISKI ZONI VO MOMENTOT FUNKCIONIRAAT VO DR@AVATA, BUNARXIK 1 I 2 I ZONATA VO [TIP INVESTICII SAMO IMA VO SLOBODNATA INDUSTRISKA ZONA VO BUNARXIK 1

i poddr{ka davani vo kontinuitet od strana na Ministerstvoto za finansii i Vladata na Republika Makedonija vo borbata so ovoj isklu~itelno zna~aen fenomen”, se naveduva vo reakcijata na Carinskata uprava, vo koja e navedeno deka dokolku antikorupcionerot Selami ne go obrazlo`i javno prezentiraniot stav, Carinskata uprava }e gi iskoristi site mehanizmi i zakonski sredstva koi & stojat na raspolagawe za odbrana na svojata ~est i ugled.

Pozitivnite rezultati za dostignuvawata koi gi ima napraveno Carinskata uprava, samo pred nekolku meseci, za vreme na proslavata na 18-godi{ninata od formiraweto na istata (april 2010 godina), bea nagolemo faleni od strana na Vladata.

Ministerot za finansii, Zoran

Stavreski, za vreme na proslavata izjavi deka Carinskata uprava uspe{no gi sproveduva site reform so {to celosno ja usoglasila carinskata regulativa so onaa na Evropskata unija.

“Carinata stana potpora za biznisot vo zemjava i efikasna alatka vo borbata protiv nelegalnata trgovija i za{titata na intelektualnata sopstvenost”, veli Stavreski.

PROCENKI...

MAJKL F FRIC RIC RI jata, civilnoto op{testvo, lokalnata samouprava, agrobiznisot e pove}e od dragocena. Uspe{no realiziranite proekti ne samo {to dadoa konkreten benefit vo dadenite sektori, tuku i postavija standard za toa kako profesionalno i uspe{no se proveduvaat proekti. Ne samo kolku da se potro{at parite, tuku za navistina da dadat efekt, da iniciraat promena, da napravat zna~ajna razlika.

Majkl Fric uspea vo toa, nema pri~ina da se somnevame deka i negoviot naslednik }e prodol`i vo taa nasoka.

GUBITNIK

POLICISKA DR@AVA

ugarskiot premier poleka po~nuva da ja gubi naklonetosta od Evropskata unija. Milenikot na germanskiot kancelar, Angela Merkel, na sekoj na~in se obiduva da jaa opravda Bugarija od sitee kontroverzni situacii koii se slu~ija me|u Bugarija i Evropskata unija poradii somnevawe vo korupcija.

Evropskata komisija dosegaa nekolku pati gi skrati ev-ropskite fondovi poradii zloupotrebi, a premierott za da go obeli obrazott na Bugarija vo izminatitee nekolku meseci izvr{ii nekolku apsewa. Od nego se o~ekuva{e da go prevenira kriminalot i korupcijata, da ja modernizira ekonomijata i instituciite i da go donese `ivotniot standard na povisoko nivo. Bugarskiot premier denovive se obvinuva za voveduvawe na policiska dr`ava.

Vladata na Borisov lansira masovna kampawa za apsewa, koja be{e nagolemo publicirana vo site mediumi, a policiskite videosnimki od neprijatni sceni se pu{taat vo mediumite.

B

BOJKO BORISOV Nekoi od bugarskite kriti~ari go opi{uvaat Borisov kako “porane{niot policiski general so strast kon uniformi i ma~o-maniri”, kako pretstavnik na banana-dr`ava, brutalen i paternalisti~ki kon svojot narod i pokoren pred svoite mo}ni stranski mentori.

Bugarija del od EU stana vo 2007 godina, dodeka, pak, vo 2008 godina izgubi pravo na koristewe na 825 milioni dolari, kako i dopolnitelni 220 milioni evra, poradi somnevawe vo korupcija.

MISLA NA DENOT

DMITRIJ MEDVEDEV pretsedatel na Rusija

MORA DA PORASNE BROJOT NA SVETSKI REZERVNI VALUTI

rojot na svetskite rezervni valuti mora da bide zgolemen, a vo niv treba da bidat vklu~eni kineskiot juan, indiskata rupija i ruskata rubqa, izjavi pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, na Me|unarodniot ekonomski forum vo Sankt Petersburg.

“Nekoja valuta treba da stane rezervna samo toga{ koga }e stane atraktivna.

Do pred tri godini za toa ne se ni razmisluva{e, no sega ne mo`e da se izbegne toa pra{awe, posebno koga }e se zeme predvid sostojbata na kineskata ekonomija.

Istoto toa mo`e da se ka`e za rupijata i za rubqata”, pora~a Medvedev.

Ruskiot pretsedatel poso~i deka vo izvesna merka multivalutniot sistem ve}e postoi i deka Rusija ima rezervi ne samo vo dolari, tuku i vo evra.

B

VELAT DEKA PARITE ZBORUVAAT, NO EDINSTVENO NE[TO [TO MI KA@UVALE DOSEGA BILO ZBOGUM

POL VEJNER PORANE[EN, SLAVEN AMERIKANSKI BEJZBOL-IGRA^

4 21.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VO ZNAK NA POBEDA

...VOENA SOSTOJBA

...SE VO DUHOT NA FUDBALOT

Vra}awe vo istorijata

Kirgistan `ivee vo haos

Lep~e “a la mundijal”

eca sedat vo razru{ena zgrada koja se nao|a pokraj Narodniot univerzitet vo Xalalabad vo Kirgistan. Voenata sostojba vo ovaa porane{na sovetska republika ne se smiruva.

a vozot Eurostar, koj ~eka na stanicata vo Pariz, se zalepeni D N sliki na [arl de Gol i na drugi porane{ni vojskovodci koi u~estvuvaa vo dvi`eweto na otporot vo Francija za vreme

$ e vo znakot na Svetskoto fudbalsko prvenstvo {to se S odr`uva vo Ju`na Afrika. Dosetlivi pekari vo Bejrut se setile da podgotvat leb vo duhot na Mundijalot, so znamiwa

na Vtorata svetska vojna.

na zemjite-u~esni~ki.

DR`AVATA 18 GODINI FINANSIRA INSTITUCIJA KOJA NE FUNKCIONIRA

[TO RABOTI AGROBERZATA?!

Javnoto pretprijatie Agroberza od formiraweto do denes nema formirano nitu edna cena na zemjodelski proizvod, nitu, pak, ima sklu~eno kakva bilo zdelka za proda`ba. Minatata godina Vladata na ovaa institucija & dodeli nova funkcija, koja spored na{ite izvori, e samo izgovor za prodol`uvawe na nejzinoto postoewe VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

groberzata ne sraboti ni{to dosega i te{ko deka nekoga{ }e profuncionira, velat za “Kapital” visoki izvori od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Agroberzata, ~ija prvi~na namena be{e aukciska proda`ba na zemjodelski proizvodi, za vreme na 18-godi{noto postoewe namesto prihodi, ostvaruva samo rashodi, a kako berza nikoga{ ne profunkcionira.

“Ova javno pretprijatie koe s$ pove}e nalikuva na zagubar, godi{no tro{i okolu 200.000 evra za plati za okolu petnaesetina vraboteni”, velat dobroupatenite izvori.

I pokraj neoficijalnite najavi, Vladata lani ne samo {to ne ja zatvori Agroberzata, tuku & dodeli nova funkcija koja go prodol`i nejzinoto postoewe.

“Vo 2009 godina se razmisluva{e za zatvorawe na Agroberzata. Sepak, Vladata & dodeli pazarna funkcija i ja prekvalifikuva kako nadle`na za pribirawe p~enica po prifatliva cena vo Prilepskiot region”, objasnuva za “Kapital” zamenik-ministerot za zemjodelstvo Perica Ivanovski. Toj priznava

A

u~estvo na dr`avata vo planiraweto i plasmanot, poradi {to berzite poleka, no sigurno, go gubat svoeto zna~ewe”, objasnuvaat tie.

Farmerite smetaat deka e evra godi{no se premnogu docna za da se staodvojuvaat za plati na vrabotenite vo Agroberza, vi vo funkcija ne{to {to ne iako ova pretprijatie uspealo da profunkcionira ne funkcionira re~isi dve decenii.

“Dosega treba{e da se napravat dopolnitelni raboti za ovoj sistem da profunkcionira. Ne e opravdano postoeweto na ovaa institucija, koga o~igledno ne ostvaruva nikakvi rezultati”, veli za “Kapital” \oko Danailov, pretsedatel na Federacijata na farmeri na Republika Makedonija, dodavaj}i deka Agroberza deka ne e optimist vo odnos koncentrirale ponudata i dosega trebalo da ima i na idninata na ova javno pobaruva~kata na zemjodel- dobrorazvien marketin{ki pretprijatie. sko-prehranbenite proiz-- pristap.

Osnovnata funkcija na JP vodi, a proda`bata da see Agroberza e da pomogne vo vr{i po pat na aukcija. kupoproda`bata na zemjodel- Ekspertite se skepti~ni dekaa sko-prehranbenite proizvodi makedonskata Agroberza }ee v, i da pretstavuva vrska me|u profunkcionira. Spored niv, proizvoditelite i kupuva~ite. ova e ve}e nadminat modell Be{e predvideno da go ost- vo site evropski dr`avi. vari svoeto rabotewe preku “Zemjodelskoto proizvod-izgradba na centralen so- stvo vo zemjite vo EU i voo birno-distributiven centar, SAD e dobro organiziranoo vo koj na edno mesto bi se blagodarenie na direktnotoo

200.000

DVA, TRI ZBORA “Organiziraniot kriminal stana globalna pojava, transformiraj}i se vo edna od najgolemite ekonomski i oru`eni sili. @alam poradi potcenuvaweto na ovoj problem i mora da se soo~ime so licata koi perat nezakonski zaraboteni pari, kako {to se advokatite, agentite za nedvi`nosti, smetkovoditelite i bankarite”.

ANTONIO MARIA KOSTA izvr{en direktor na Kancelarijata na ON za droga i kriminal (UNODC)

“Na gra|anite na EU treba otvoreno da im se ka`e deka pove}e ne mo`at da `iveat so zadol`uvawe na kreditni karti~ki.

Koga prezemame reformi, mora da se stavi kraj na kulturata na `iveewe na kreditna karti~ka so pozajmeni pari” JER@I BUZEK pretsedatel na Evropskiot parlament

“SAD & dadoa na znaewe na Rusija deka }e gi podobruvaat i razvivaat sistemite za protivraketna odbrana.

Ovoj dogovor na nitu eden na~in ne gi ograni~uva SAD da razvivaat efikasni sistemi za protivraketna odbrana” ROBERT GEJTS minister za odbrana na SAD

GADGETS

PERICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO: “Ne sum optimist deka Agroberzata }e profunkcionira. Vo no 2009 godina se razmisluva{e za zatvorawe na ova javno pretprijatie. Sepak, Vladata mu dodeli pazarna funkcija i ca go prekvalifikuva kako nadle`no za pribirawe p~enica po prifatliva cena vo Prilepskiot region”

SONY ERICSSON JA OBJAVI XPERIA X8 ony Ericsson i oficijalno kamera so rezolucija od 3,2

S

go objavi modelot X8.

Semejstvoto XPERIA dobi u{te eden ~len. Telefonot ima displej na dopir so HVGA rezolucija (320h240 pikseli), ~ija povr{ina e otporna na grebewe, procesor so raboten takt od 600 MHz i Android operativen sistem, verzija 1.6, {to e malku razo~aruva~ki.

No, ne o~ajuvajte. Spored Sony Ericsson, XPERIA serijata treba da dobie nadgradba na Android verzijata 2.1 vo tretiot kvartal godinava.

Sony Ericsson XPERIA X8 ima

megapikseli. Ne o~ajuvajte za rezolucijata na kamerata, zatoa {to telefonot e najaven kako evtin XPERIA model, po cena od okolu 259 evra. Za onie na koi kamerata im e va`na, postoi XPERIA X10 so kamera od osum megapikseli, no i zna~itelno povisoka cena. Telefonot }e doa|a vo pakuvawe so microSD karti~ka od dva gigabajti, a {to se odnesuva do konektivnosta, nudi GSM/EDGE, 3G so HSPA, Wi-Fi, Bluetooth i ima vgraden GPS priemnik.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

6 21.06.2010

POLITIKA PO SAMITOT VO BRISEL

GRUEVSKI PRA[UVA: “DALI CRVENKOVSKI NE[TO DOGOVARA SO ATINA”?

Premierot Nikola Gruevski tvrdi deka evrointegraciite ostanuvaat strate{ki celi za dr`avata, no otvoreno se somneva deka liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, ne{to dogovara so ju`niot sosed, {tom e vo sostojba da vetuva vlez vo EU i vo NATO ako dojde na vlast. Crvenkovski vra}a deka isklu~itelno e opasno da plasiraat vakvi tezi i deka Gruevski kone~no treba da go pravi toa za {to e platen – da raboti za interesite na gra|anite KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ladeja~kata koalicija predvodena od VMRO–DPMNE potpi{a deklaracija za evropska Makedonija so koja po fijaskoto na Samitot vo Brisel, kade {to Makedonija ne samo {to dobi “crvena linija” od EU za datum za pregovori, taa ovojpat ne be{e ni spomenata vo zaklu~ocite!

Ova ja natera vladeja~kata koalicija na demonstracija so koja mora{e da dade signal do me|unarodnata zaednica deka evroatlantskite integracii na dr`avata ostanuvaat strate{ki celi.

Paralelno so ova, makedonskiot premier, Nikola Gruevski, izjavi deka Makedonija vo narednite meseci }e uspee da gi zavr{i reformite {to gi bara Evropskata komisija. Gruevski vaka go uveruval i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, na kogo mu pora~al deka site rokovi } e bidat zapazeni.

“So File mo{ne detalno gi razgledavme site postignuvawa {to dosega gi napravi Makedonija, mu dadodvme detalni objasnuvawa za site zavr{eni raboti, no i za reformite {to sega se vo tek i za tie {to treba da se zavr{at vo idnina, so rokovi i so na{i planovi kako toa treba da se napravi, vo delot na sudskiot sistem, na administracijata i site raboti koi momentalno se zna~ajni za Makedonija”, re~e Gruevski.

“Vladata e posvetena na toa pra{awe, a rabotite {to treba da se napravat se vo tek i vo zavr{nica”, izjavi koga se vrati vo Skopje od Brisel.

Gruevski ne propu{ti da ja iskritikuva opozicijata i nejziniot lider Branko Crvenkovski. Za mitingot {to SDSM go ima

V

najaveno za 27-mi juni Gruevski obvini deka Crvenkovski sigurno ima ne{to ispazareno so Atina {tom mo`e da garantira deka }e ja vnese zemjata vo EU i NATO ako se znae deka edinstvena pre~ka za toa e sporot za imeto. Od druga strana, Gruevski veli deka so prifa}aweto na site predlozi {to pristignuvaat od gr~ka strana za re{avawe na imeto Crvenkovski pravi ogromni {teti i gi ru{i poziciite na Makedonija vo pregovara~kiot proces.

“Kako {to mo`ev da razberam, lajtmotiv na nivniot miting }e bilo deka tie so sigurnost }e ja vnesat Makedonija vo NATO i EU. Na javnosta & e dobro poznato deka ~lenstvoto vo NATO i opredeluvaweto datum za po~etok na pregovorite momentalno edinstveno zavisat od re{avaweto na problemot koj Grcija go otvori so na{eto ime, identitet ... Ottuka, dokolku toa e edinstveniot problem, se postavuva pra{aweto kako toj planira da ja vnese dr`avata vo NATO i EU, {to planira da prifati, dali ve}e ne{to dogovoril i dali ima ne{to da ni soop{ti {to ne go znaeme”, re~e Gruevski. @estoka reakcija na vakvite otvoreni napadi stigna od SDSM. Velat deka e opasna tezata deka na nivniot miting }e se soop{tuva ne{to za imeto.

"Premierot Gruevski koj se odnesuva kako premier vo zaminuvawe postojano manipulira so javnosta deka protestniot miting na SDSM ima nekakva vrska so pregovorite koj {to toj gi vodi za nadminuvawe na sporot so imeto. Sramota e ~ovekot koj ja ima celata vlast vo dr`avava i ima ~etiri sredbi so gr~kiot premier da ja obvinuva opozicijata deka ne{to tajno dogovara. Ako dosega ne mu e jasno na{iot protesten miting e za pobedni~ka Makedonija a ne Makedonija koja vo momentot gubi na sekoe pole", izjavi v~era Gordan Georgiev, potpretsedatel na SDSM .

SDSM tvrdi deka na gra|anite im e preku glava Gruevski da go zloupotrebuva ova pra{awe dodeka tie edvaj svrzuvaat kraj so kraj vo mesecot, nemaat lekovi, im se gazi dostoinstvoto, se ~uvstvuvaat poni`eni. SDSM pravi miting protiv neodgovornite i pogubni politiki na nenarodniot re`im na Gruevski koj napravi ekonomska pusto{.

Crvenkovski i samiot li~no mu pora~a na premierot Gruevski da prestane so nelogi~ni potezi, kako potpi{uvawe na deklaracii i zalo`bite za vlez na zemjata vo Unijata kone~no da gi preto~i vo dela.

[TO MISLAT EKSPERTITE PO SAMITOT VO BRISEL? "Sporot so imeto e re{liv i bez da se zagubi identitetot i jazikot", smeta profesorot Qubomir Fr~kovski.

Spored nego, sporot za imeto ne be{e edinstveniot problem poradi {to ne dobivme datum za pregovori, tuku toa e rezultat i na na~elnite reformi koi samo gi usvojuvame, a nikako da gi implementirame.

Sega, po zavr{uvaweto na Samitot, otkako Makedonija ne dobi datum, Fr~kovski predupreduva deka Makedonija vleguva vo situacija koga rizicite se mnogu pogolemi.

"Toa bi zna~elo simnuvawe na Makedonija od agendata na EU, no i somne` dali politi~koto liderstvo vo zemjata saka da odi po taa agenda za evrointegracii", re~e Fr~kovski.

Od druga strana, za profesorot Dimitar Mir~ev re{avaweto na problemot so imeto e dolgotraen proces i, spored nego, eventualnoto izbrzuvawe bi mo`elo da dovede do gubewe na identitetot i jazikot na Makedoncite.

"Celiot spor okolu Grcija se vrti okolu ~ovekovite prava.

Ne se vrti okolu na{eto ime. Vo naredniot period na{iot spor so Grcija verojatno }e se kanalizira vo taa nasoka – deka nikoj nema pravo da ni nametne izmena", veli Mir~ev.

Spored Mir~ev, negativnata zavr{nica od Samitot vo Brisel e rezultat na optovaruvawe na EU so drugi problemi kako {to se golemata ekonomska kriza koja ne se odnesuva samo na Grcija, tuku i na celata Unija, {to e pri~ina za dezaktuelizirawe na procesite za pro{iruvawe, ne samo za Makedonija i ne samo za zemjite od Balkanot.

Profesorot Merseq Biqali, pak, smeta deka pra{aweto za imeto premnogu se eksponira i nepotrebno se dramatizira, {to spored nego dopolnitelno go uslo`uva procesot na re{avawe na sporot za imeto.

"Sporot e premnogu optovaren so dnevno-politi~ki pra{awa. Identitetot voop{to ne be{e predmet na pregovori. Toa nie ve{ta~ki go sozdadovme poradi dnevno-politi~kite

slu~uvawa. So toa gi prokockavme site va`ni segmenti vo odnos na pregovorite {to pridonese za urivawe na evroatlantskite odnosi koi, pak, se rezultat na ogromnata borba i `elba za vlasta i politikata na populizam", smeta Biqali.

VLADEJA^KATA KOALICIJA POTPI[A DEKLARACIJA ZA EVROPSKA MAKEDONIJA

NATO KONFERENCIJATA PREDMET NA PARTISKI PREPUKUVAWA

oliti~kite partii od koalicijata "Za podobra Makedonija", na ~elo so premierot i lider na vladeja~kata VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, vikendov potpi{aa deklaracija za integracija na Makedonija vo Evropskata unija.

So ovaa deklaracija politi~kite partii se zalagaat za pobrzo ostvaruvawe na celta i za~uvuvawe na dr`avnite i nacionalnite interesi preku nao|awe na re{enie

egionalnata konferencija za NATO-integracija na zemjite-~lenki od Jugoisto~na Evropa, koja se odr`a od 29 maj do 1 juni vo Bitola, e debakl od protokolaren aspekt, najbezobrazna zloupotreba na narodni pari i primer za nepotizam za anga`irawe na nadvore{no lice za slu`beni potrebi na Ministerstvoto za odbrana, obvini v~era pratenikot na opozicionata SDSM, Goran Min~ev.

P

za sporot za imeto.

"Glaven strate{ki interes na Republika Makedonija e za~lenuvaweto vo Evropskata unija, za ~ija realizacija postoi naj{irok op{testven konsenzus, kako i ~lenstvoto vo NATO koe treba da bide glavna politi~ka opredelba, cel i zasluga na site politi~ki partii", izjavi Marija Andonovska od VMRODPMNE. Pretsedatelot na Demokratskiot sojuz, Pavle Trajanov, sme-

ta deka sporot za imeto treba da prodol`i so posilna dinamika i o~ekuva da se najde re{enie okolu razlikite so Grcija so cel Makedonija da se dvi`i napred.

"Informiran sum od Vladata za celiot proces i o~ekuvam brzo re{avawe na sporot so imeto", re~e Trajanov.

Za Liljana Popovska, pretsedatel na DOM, zalo`bata za evropska Makedonija "e edinstveniot pat kade {to treba da odi zemjata".

R

"Ovaa konferencija ne e debakl samo od protokolaren aspekt, tuku i primer za najbezobrazna zloupotreba na narodnite pari. Aktivnosta voop{to ne bila planirana i vo buxetot na Ministerstvoto za odbrana ne bile predvideni sredstva za ovaa namena, no Vladata na barawe na ministerot ja odobrila finansiskata konstrukcija od 1,5 milioni denari", veli Min~ev.

SDSM tvrdi deka odgovornoto

lice za organizacija na nastanot, rakovoditelkata na Sektorot za me|unarodna sorabotka vo Ministerstvoto za odbrana, Biljana Eftimova, zaedno so ministerot za odbrana go anga`irale soprugot na Eftimova, Bojan Eftimov, da go organizira nastanot iako toj ne e vraboten vo Ministerstvoto.

VMRO-DPMNE gi oceni ovie informacii kako la`ni, zlonamerni i tendenciozni.

FOKUS

21.06.2010

7

RUSIJA VKLU^UVA NOVI ZEMJI VO STRATE[KIOT ENERGETSKI PROEKT

JU@EN POTOK ZA MAKEDONIJA STANUVA REALNOST?!

Makedonskite energetski eksperti se fascinirani od mo`nosta Makedonija da bide tranzitna zemja za ruskiot gas.

No, i pokraj pozitivnite vesti od Rusija, ekspertite go otvoraat pra{aweto dali e ova samo edna od mnogute “pompi” bez epilog ili treba da se sfati kako {ansa za Makedonija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

BORIS KAM^EV

boris@kapital.com.mk

e bide li Makedonija navistina zemjatranzit preku koja }e pominuva gasovodot Ju`en potok? Makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov i vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, minatata nedela od Sankt Petersburg pora~aa deka ruskata energetska kompanija Gazprom se soglasila da ja vklu~i Makedonija vo proektot za gasovodot Ju`en potok, koj }e transportira ruski gas pod Crnoto More do Italija i do Avstrija.

Ovoj optimizam proizlegol po sredbata na Ivanov so ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev.

“Ova otvora mo`nost za dobivawe evtini energensi, a }e zna~i energetska stabilnost na zemjata”, istakna Ivanov.

Makedonskata delegacija na Ekonomskiot forum vo Sankt Petersburg direktno od generalniot direktor na Gazprom, Aleksej Miler, pobara Makedonija da bide del od ovoj me|unaroden tranziten koridor. Glavna tema na Stavreski i Miler bilo pra{aweto kakvi se {ansite Makedonija da bide del od Ju`en potok preku izgradba na krak niz teritorijata na zemjava, posebno poradi najavite deka postoi mo`nost edna od klu~nite zemji za tranzit na ruskiot gas, Bugarija, da bide izzemena od proektot. Ottuka, Makedonija treba, odnosno, mora, da go iskoristi neodamne{noto fokusirawe na Bugarija kon proektot za naftovodot Burgas-Aleksandropolis.

Bugarskiot premier, Bojko Borisov, izjavi deka negovata zemja }e go razgleda u~estvoto vo Ju`en potok poradi niza pri~ini, me|u koi

]

i generalnata nedoverba kon ruskite investicii, posebno vo nuklearnata centrala Belene na bregot na Dunav.

Ruskite investitori vo Sankt Petersburg im pora~ale na Stavreski i na Ivanov deka makedonskata Vlada treba da deluva proaktivno i da mu predlo`i na Kremq rezervna ruta za gasovodot, poto~no teritorijata na Makedonija da se iskoristi za Ju`en potok vo slu~aj trasata da se protega preku Romanija i Srbija. Dokolku Bugarija bide izzemena od Ju`en potok, glavniot cekovod }e se gradi poseverno, vo Romanija.

Ovaa {ansa Makedonija ne smee da ja propu{ti i treba da se vklu~i vo glavnite ruski energetski {emi, ~ii proekti nosat iljadnici vrabotuvawa i milioni, ako ne i milijardi, dolari direktni investicii.

Na toj na~in Makedonija bi bila tranzit na gasot koj trgnuva od Rusija do zemjite od Centralna Evropa. Spored najavite, mnogu skoro }e se donese politi~kata odluka, po {to Makedonija i Rusija za nekolku meseci }e potpi{at i me|uvladina spogodba.

JU@EN POTOK, @ELBA ILI REALNOST? Makedonskite energetski eksperti se fascinirani od mo`nosta Makedonija da bide tranzitna zemja za ruskiot gas. Velat deka ishodot od sredbite na pretsedatelot Ivanov i na ministerot Stavreski so prviot ~ovek na Gazprom, Miler, se za pofalba. Spored niv, ova e proaktivna ideja na Vladata, ako se zeme predvid dosega{nata “zaspana” pozicija na Makedonija vo odnos na ruskite energetski proekti na Balkanot.

No, i pokraj pozitivnite vesti od Rusija, ekspertite go otvoraat pra{aweto dali e ova samo edna od mnogute “pompi” bez epilog ili treba da se sfati kako {ansa za Makedonija.

“Ju`en potok e ~udna rabota.

Sama po sebe e dobra idejata Makedonija da bide del od ovoj energetski me|unaroden tranziten koridor. Sekako deka e pozitivno Makedonija da se povrze so Albanija i na toj na~in gasot od Rusija da stigne do Italija. Vo start Makedonija bi bila del od transferzalata na ovoj gasovoden sistem. Makedonija dosega be{e zaobikolena koga stanuva zbor za zemjite preku koi }e minuva Ju`en potok. Treba{e ednata granka na ovoj gasovod od Grcija da vodi preku Albanija do Italija. Ako Makedonija navistina saka da bide del od Ju`en potok, treba tripati da ja zgolemi proto~nata mo} na cevkite koi planira da gi gradi za gasovodot. Od druga strana, pak, ako ne bide del od koridorot, }e treba gas da kupuvame od Albanija, koja se spomenuva kako zemja kade {to }e bidat golemite stanici za te~en gas“, veli za "Kapital" Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF) i porane{en profesor na Ma{inskiot fakultet.

Toj ve}e podolgo vreme alarmira deka Makedonija

RUSIJA

AVSTRIJA SLOVENIJA HRVATSKA ATSKA

SRBIJA

MAKEDONIJA ITALIJA JA GRCIJA

60

milioni evra Makedonija }e dobie so vra}aweto na Klirin{kiot dolg

ne smee da zaostanuva zad regionot i deka gasifikacijata mora da bide apsoluten prioritet. Ovaa teza Dimitrov ja doobjasnuva so faktot deka vo regionot Srbija ve}e ima dogovor deka }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija e krstosnica na Balkanot.

“Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt.

Vo zemjava eden glaven cevkovod za gas doa|a do Skopje, so krak do Bunarxik, a gas koristat samo nekolku golemi industrii. Vo Evropa, gasot kako najevtin energens e {iroko dostapen i za doma}instvata i kompaniite”, veli Dimitrov.

RUSKO-ITALIJANSKA INVESTICIJA Rusija i italijanskata kompanija Eni treba da realiziraat proekt za prodol`uvawe na gasovodot Sin potok do Ju`na Evropa preku Turcija i da izgradat nov gasovod Ju`en potok, koj }e ja zaobikoluva Turcija.

Ovoj gasovod }e pominuva pod dnoto na Crnoto More od Novorosijks do bugarskoto pristani{te Varna, niz Romanija, Srbija i Hrvatska i }e ispora~uva gas do Italija i Avstrija. Ju`en potok treba da proraboti najdocna do 2015 godina.

Celiot proekt za ovoj gasovod zapo~na na 23 juni 2007 godina, koga potpretsedatelot na Gazprom, Aleksandar Medvedev, i izvr{niot direktor na Eni, Paolo Skaoni, go potpi{aa Memorandumot za izgradba. Na po~etokot od 2008 godina, toga{niot ruski

10

milijardi evra e procenet gasovodot Ju`en potok

pretsedatel Vladimir Putin i negoviot bugarski kolega, \or|i Parvanov, potpi{aa dogovor za u~estvo na Bugarija vo proektot. Na 20 dekemvri minatata godina dogovorot go potpi{a i Srbija, kade {to }e se gradi i najgolemiot sklad za gas po tekot na gasovodot. Soglasnost za u~estvo dadoa i Ungarija i Grcija. Izgradbata na ovoj gasovod }e ~ini re~isi 10 milijardi evra. Ju`en potok ima kapacitet od okolu 60 milijardi metri kubni gas godi{no.

JU@EN POTOK GI ZAKOPA I AMBO I NABUKO? Pokraj Ju`en potok, vo igra se u{te nekolku energetski koridori vo ovoj del od Evropa. Naftovodot AMBO (albansko-makedonsko-bugarska naftena korporacija) se planira{e da po~ne od Burgas i preku Makedonija i Albanija da zavr{i vo zalivot na pristani{teto vo Valona, Albanija. Zamislata za ovoj naftovod be{e vo dol`ina od okolu 900 kilometri da transportira 30-40 milioni toni surova nafta godi{no od Kaspiskiot region do Jadranskoto more, i potoa do Evropa i SAD. Debatata za ovoj proekt trae ve}e 13 godini. AMBO treba{e da ~ini 1,8 milijardi dolari i da sodr`i sedum novi termoelektrani, edna rafinerija za nafta i magacin za skladirawe.

So godini e aktuelen i gasovodot Nabuko. Za da se realizira Nabuko, proekt iniciran od avstriskiot energetski koncern OMV, osobe-

Ju`en potok e gasovod koj treba da ja povrze Rusija so Evropa preku dnoto na Crnoto More no se zalaga{e porane{niot germanski minister za nadvore{ni raboti, Jo{ka Fi{er. Toj i konzorciumot vo koj u~estvuva{e i germanskiot energetski koncern RVE nastojuvaa da ja skr{at dominacijata na Rusija i vo Evropa da donesat gas od regionot na Kaspiskoto More.

Spored proektot Nabuko, krakot za gasovodot treba da vodi ju`no od Crnoto More kon Zapadna Evropa.

No, site ovie proekti imaat ista cel - da se obezbedi snabduvawe na Centralna Evropa so gas. Kopjata se kr{at okolu pra{aweto dali gasot }e doa|a od Rusija ili od regionot na Kaspiskoto More. Glavnata cel na proektot Ju`en potok e vsu{nost da se zadr`i ruskoto energetsko pokrovitelstvo nad Kaspiskiot

region. Poznava~ite komentiraat deka preku ovie gasovodi Zapadot i Rusija vsu{nost vodat geopoliti~ki bitki okolu toa koj }e bide pobednik i glaven partner na dr`avite okolu Kaspiskoto More. Analizite poka`uvaat deka Rusite stravuvaat deka preku Nabuko }e se zgolemi vlijanieto na SAD i na nekolku evropski zemji.

Od druga strana, pak, Zapadot stravuva deka ako Rusija go realizira Ju`en potok, }e stane prakti~no gospodar na Kaspiskiot region, a so toa Evropa energetski }e stane u{te pozavisna od Rusija. Deka bitkata e odamna zapo~nata poka`uva i faktot {to i Rusija i Amerika so godini zabrzano sklu~uvaat dogovori za da se realizira edniot ili drugiot proekt.

VIKENDOV POTPI[AN DOGOVOROT ZA KLIRIN[KIOT DOLG Makedonskiot vicepremier i minister za finansii, Zoran Stavreski i ruskiot zamenik minister za finansii, Dmitrij Pankin vikendov vo Sankt Peterburg go potpi{aa Dogovorot za podmiruvawe na ruskiot klirin{ki dolg kon Makedonija. Ruskit dolg kon Makedonija iznesuva 60 milioni dolari.Rusija nasledi od SSSR dolg od vkupno 1,3 milijardi dolari kon porane{nite jugoslovenski zemji. Makedonija ostana posledna od zemjite od Jugoslavija koja ne uspea da go naplati ovoj dolg. Preku sukcesijata na dolgot, na na{ata zemja & pripadnaa 7,5% od vkupniot dolg, odnosno 60 milioni dolari, {to }e bidat iskoristeni za realizacija na proektot za gasifikacija na zemjata.

"So potpi{uvaweto na ovoj Dogovor se zatvora edno decenisko pra{awe {to gi optovaruva{e odnosite vo ekonomskiot del i veruvam deka sega so toa }e se unapredi ekonomskata i energetskata sorabotka me|u dvete zemji", izjavi Stavreski po potpi{uvawe na spogodbata.

Realizacija na vkupniot proekt za gasifikacija na Makedonija ~ini 300 milioni evra, od koi vo prvata faza so sredstvata od klirin{kiot dolg i od makedonskata Vlada }e bidat obezbedeni vkupno 62 milioni evra.

Ruskiot-zamenik minister Pankin od svoja strana naglasi deka so potpi{uvaweto na Dogovorot vo sledniot period se otvoraat mo`nosti za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Rusija vo pove}e sektori.

8 21.06.2010 2.410

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.575

2.390 2.370

MBID

107,60

2.555

107,50

2.535

107,40

2.515

107,30

2.495

107,20

2.475

107,10

OMB

2.350 2.330 2.310 2.290 2.270

2.455

14/06/10

15/06/10

16/06/10

17/06/10

18/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

107,00

14/06/10

15/06/10

16/06/10

17/06/10

18/06/10

14/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

15/06/10

SREDNIOT I DALE^NIOT ISTOK POVTORNO INTERESNI ZA GRADE@NITE KOMPANII

BETON POVTORNO VO POHOD VO LIBIJA TRAJKO TRPEVSKI IZVR[EN DIREKTOR NA BETON

“Vo Libija sega e prisuten cel svet.

Taka {to i nie kako Beton neodamna dadovme ponudi i vo skoro vreme ~ekame izvestuvawe. Se raboti za izgradba na pati{ta, `elezni~ki prugi, kako i izgradba na celi naselbi.

Stanuva zbor za ogromni brojki, kako na primer stanbeni zgradi od okolu 5.000 stanovi, a toa e ogromen predizvik za da po~neme da gradime.”

Pred re~isi 20 godini makedonskata grade`na kompanija Beton i Grade`niot institut na Makedonija vo Bagdad go izgradija Ministerstvoto za nafta, proekt vreden okolu 130 milioni dolari. pazari s$ pove}e i pove} e se zatvorale, vo najgolem del kako rezultat na recesijata. No, Trpevski dodava deka ovoj trend na otvorawe na dalekuisto~nite pazari, osobeno Libija, Beton saka da go iskoristi kako odli~na mo`nost za za`ivuvawe na kompanijata, no i kako povtorno osvojuvawe na pazarite kade {to nekoga{ gradele ogromni objekti.

“Informaciite velat deka nagolemo se otvora pazarot vo Libija.

Slovene~ki firmi ve}e se vlezeni tamu, se zboruva za potpi{ani dogovori vredni okolu 350 milioni evra. Vo Libija sega e prisuten cel svet. Taka {to i nie kako Beton neodamna dadovme ponudi i vo skoro vreme ~ekame

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akedonskata grade`na kompanija Beton najavuva potencijalen vlez vo Libija, zemja koja ne & e nepoznata na ovaa grade`na kompanija.

Pazarite vo Sredniot i Dale~niot Istok otsekoga{ bile atraktivni za Makedonija, velat od grade`nite kompanii. Po re~isi 20 godini makedonskite grade`ni kompanii povtorno se podgotvuvaat za “pohod” vo zemjite kako Libija, Iran, Al`ir...

Trajko Trpevski, izvr{niot direktor na Beton, veli deka vo posledniot period dale~nite

M

izvestuvawe. Se raboti za proekti za izgradba na pati{ta, `elezni~ki prugi, kako i izgradba na celi naselbi. Stanuva zbor za ogromni brojki, kako na primer, stanbeni zgradi od okolu 5.000 stanovi, a toa e ogromen predizvik za da po~neme da gradime”, objasnuva direktorot na Beton, Trpevski.

Za grade`nite kompanii pazarite kako Libija, Irak, Iran, ne se nepoznati. Zadovolstvoto e ogromno koga vo ovie zemji imate zna~ajni objekti izvedeni i potpi{ani od doma{na kompanija, velat grade`nicite. No, tie potenciraat deka raboteweto vo stranstvo e te{ka rabota, bidej}i se raboti za ogromni vlo`uvawa

od edna strana, i bidej}i stanuva zbor za rabotnici, oprema i mehanizacija koja treba da se prenese na dale~nite pazari, od druga strana.

“Pred 20-ina godini nie, kako Grade`en institute, zaedno so grade`nata kompanija Beton, go gradevme Ministerstvoto za nafta vo Bagdad, Irak. Prvi~no se rabote{e za investicija od okolu 130 milioni dolari. Se rabote{e za impozanten objekt”, veli Atanas Ristovski, direktor na Grade`niot institut na Makedonija.

ZEMJITE OD DALE^NIOT ISTOK VE^EN PREDIZVIK ZA MAKEDONIJA Grade`nite kompanii objasnuvaat deka zemjite od Sredniot i Dale~niot Istok otsekoga{ bile

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.06.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

31.134.342,41

-2,44%

-5,95%

-3,22%

-1,97%

-2,86%

16.06.2010

Илирика ГРП

20.261.076,94

-0,91%

0,15%

4,39%

3,63%

6,17%

16.06.2010

160.918

Иново Статус Акции

17.998.957,49

-2,15%

-8,72%

-12,97%

-11,87%

-8,14%

17.06.2010

3

103.000

КД Брик

21.696.415,12

2,66%

3,53%

10,31%

7,91%

27,37%

17.06.2010

2,91

49.500

КД Јужен Балкан

21.383.904,45

-3,22%

-3,61%

-3,12%

-3,59%

14,37%

17.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.139.536,97

-1,31%

-4,37%

-0,80%

-1,05%

/

17.06.2010

9,45

13.900

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

139,00

9,45

13.900

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

724,86

5,05

10.300,00 495,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Просечна цена (МКД)

Жито Вардар Велес 0

%

Износ (МКД)

23

-80,83

1.260.584

1750

-2,51

52.500

0

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0

0

0,00

0

ХВ

0

0,00

0,00

0

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Алкалоид Скопје Пружини и текстил АД Демир Гранит Скопје Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

18/06/10

Grade`nata kompanija Beton najavuva povtorno vra}awe na gradili{tata vo Libija.

Stanuva zbor za mo`na izgradba na avtopati, `eleznici, stanbeni zgradi. godini Makedonija be{e prisutna na ovie pazari, no stanavme nekonkurentni od aspekt na evtinata rabotna sila na aziskite rabotnici. Makedonija na pazarite vo Libija, Iran, Kuvajt e ceneta zemja.

Imaat doverba vo nas kako grade`na industrija.

Problem e kreditiraweto, bankarskite garancii.

No, dr`avata da pomogne koga stanuva zbor za me|unarodni proekti“, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija.

Od Grade`nata komora objasnuvaat deka i dr`avata treba da pomogne koga stanuva zbor za probiv na makedonskoto grade`ni{tvo na stranskite pazari. Kreditiraweto s$ u{te e problem za grade`nicite ~ija ambicija se i dale~nite pazari.

“Dosega{nata praktika be{e da se pravat konzorciumi so silna doma{na grade`na firma i ve}e etablirana kompanija od Dale~niot Istok. Na toj na~in }e se koristat ve} e oformenite gradili{ta, so tamo{na mehanizacija, oprema i sli~no”, objasnuva Velkovski.

18.06.2010

Име на компанијата Пружини и текстил АД Демир

Име на компанијата

17/06/10

18.06.2010

Илирика ЈИЕ

139,00

Прилепска Пиварница Прилеп Универзална Инвестициона Банка

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

atraktivni za niv. Pelagonija, Granit, Beton, site imaat iskustvo koga stanuva zbor za gradewe pati{ta, administrativni ili stanbeni zgradi vo ovie zemji.

“Za nas sekoga{ bile interesni zemjite kako Irak, Iran, Kuvajt, Al`ir i Libija. Imame informacii deka pokraj Libija i pazarot vo Iran se otvora. Tamu doprva se najavuvaat kapitalni investicii. Vo 90-tite

Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

16/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

18.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

18.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.941,90

390,18

10,10

0,90

54.562

7.933,33

341,43

23,24

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

687,79

105,83

6,50

0,68

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009)

2.014.067

3.051,86

533,81

5,72

0,88

MPT (2009)

112.382

27.275,86

/

/

0,76

3941,9

2,32

1.541.284

REPL (2009)

25.920

36.600,00

5.625,12

6,51

0,73

23

-80,83

1.260.584

RZEK (2009)

535.245

60,00

/

/

0,18

687,79

2,18

1.090.150

STIL (2009)

14.622.943

194,32

0,11

1.757,29

2,71

27275,86

1,02

791.000

TPLF (2009)

450.000

3.708,95

61,42

60,39

1,09

510,16

2,03

790.750

ZPKO (2009)

271.602

2.399,00

/

/

0,32

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

% на промена

102.584

17

-12,07

88.364

79

106,78

190.949

96

19,79

66.612

42

599,11

66.612

42

599,11

257.561

138

52,46

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 18.06.2010)

10 21.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA

PADOT NA OSNOVNATA KAMATA NE ZNA^I DEKA ]E IMA POVE]E KREDITI Obemot na kkreditiraweto e tesno povrzan so monetarnata politika, k no ne

Ob

zavisi samo od toa. Kreditiraweto zavisi i od odlukite na bankite dali }e prezemat dopolnitelni rizici vo uslovi na te{ka kriza koja zapo~na vo 2009 godina i s$ u{te trae. Ako bankarite odlu~at da ne se izlo`uvaat na dopolnitelni kreditni rizici, NBM duri i da ja spu{ti osnovnata kamata do najniski nivoa taka {to blagajni~kite zapisi nema da bidat atraktivni za bankite, tie na kratok rok parite mo`at da gi ~uvaat vo svoite sefovi bez da gi “oploduvaat” nitu vo blagajni~ki zapisi, nitu vo krediti.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ignalot od Narodnata banka so namaluvawe na osnovnata kamata na 5% mo`e, no i ne mora da zna~i deka bankarite }e delat pove} e krediti, veli generalniot direktor na ProKredit banka, Jovanka Joleska-Popovska. Taa vo intervju za "Kapital" gi komentira poslednite potezi na NBM za olabavuvawe na monetarnata politika i najnovite trendovi vo bankarskiot sektor.

Narodnata banka minatata nedela dopolnitelno ja olabavi monetarnata politika

S

so namaluvawe na osnovnata kamata na 5%. Mo`e li sega da se o~ekuva pogolem krediten porast?

Obemot na kreditiraweto e tesno povrzan so monetarnata politika, no ne zavisi samo od toa. Kreditiraweto, sepak, zavisi i od odlukite na bankite dali }e prezemat dopolnitelni rizici vo uslovi na kriza koja zapo~na vo 2009 godina i s$ u{te trae. Obemot na biznisot prodol`uva da opa|a, profitite na kompaniite im se namaleni, i poradi toa tie imaat seriozni problemi so servisirawe i na postojnite krediti. Osven toa, i samite kompanii vo uslovi na neizvesnost se vozdr`uvaat od podolgoro~ni investicii i

naj~esto baraat krediti za nadminuvawe na tekovnite likvidnosni problemi.Toa, pak, gi doveduva bankarite vo situacija da se vozdr`uvaat od kreditirawe na takvi proekti koi se porizi~ni za niv. Ako bankarite odlu~at da ne se izlo`uvaat na dopolnitelni kreditni rizici, NBM duri i da ja spu{ti osnovnata kamata do najniski nivoa, taka {to blagajni~kite zapisi nema da bidat atraktivni za bankite, tie na kratok rok povtorno mo`e da re{at da gi ~uvaat svoite sredstva bez da gi “oploduvaat” nitu vo blagajni~ki zapisi, nitu vo krediti.

Kakvi rezultati vo kreditiraweto bele`ite vie od po~etokot na godinata i kak-

vi se va{ite o~ekuvawa za kreditiraweto vo naredniot period?

Porastot na kreditiraweto vo na{ata banka za prvite nekolku meseci iznesuva pove}e od 3%, no sporedeno so istiot period minatata godina, mislam deka godinava po~na popozitivno. Vkupnoto kreditno portfolio vo prviot kvartal na 2010 godina iznesuva 139 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe za 8,5% sporedeno so prviot kvartal vo 2009 godina.

Ako minatata godina kreditnoto portfolio re~isi i da ne raste{e, ovaa godina bele`ime nekakov porast od mesec vo mesec, i na mese~na osnova se delat krediti od 7-8 milioni evra. Toa podraz-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,42%

4,89%

5,41%

6,49%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5063

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,7503

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,6691

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,6409

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,5525

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,0686

61,7

50,4

74

44,7

Извор: НБРМ

bira deka osven postoe~kite klienti, se kreditiraat i novi. Kvartalniot porast na kreditnoto portfolio na ProKredit banka e dvojno pogolem od porastot na nivoto na bankarskiot sektor za prviot kvartal.

Smetate li deka toa e dovolna poddr{ka na bankite kon ekonomijata?

Krediten porast od 3% ili 4% sekako deka ne e golema poddr{ka za realniot sektor.

Slu{aj}i gi biznismenite deka imaat potreba od finansiski sredstva i se `alat na te{ki likvidnosni problemi, definitivno smetam deka bankite treba pove}e da gi poddr`uvaat kompaniite. Nie sme apsolutno podgotveni da gi poddr`ime biznisite, no od druga strana potrebna e pogolema podgotvenost, odnosno hrabrost, na kompaniite da investiraat vo svojot razvoj.

Bankarite sekoga{ velat deka za dobri proekti na kompaniite, krediti sekoga{ }e ima. [to e za vas dobar proekt koj mo`e da smeta na finansiska poddr{ka od bankite?

Dobar proekt prvo podrazbira deka kompanijata koja bara kredit treba da ima pozitivni rezultati rez vo raboteweto, da im ima dobra organizaciska struktura str i dobar menaxment. Proektot kako nova invest investi investicija treba da ima dobra opravdanost, op {to podrazbira deka povratot od investic ci investicijata treba da bide dovolenn za da obezbedi odredena vrednost, vrr profit i kapital zaa firmata i }e generira dovolno doo pari~ni prilivi so {to }e & garantira na bankata deka kreditot }e bide b servisiran navreme.

Kakvi krediti kredit r ti baraat pove}e kompaniite, investiciski i ili s$ u{te domi dominiraat krediti za tekovno finansirawe?

Kompaniite i ponatamu pointenzivno baraat krediti za nadminuvawe na tekovnite finansiski problem, kako naplata na pobaruvawata ili ispolnuvawe na obvrskite, no ima interes i za investiciski krediti. Osobeno vo poslednite nekolku meseci takvi krediti najmnogu se baraat za kupuvawe na vozila, dograduvawe na proizvodstveni kapaciteti.

Kakvi se barawata za krediti od gra|anite?

Najgolema ponuda i pobaruva~ka na pazarot od gra|anite ima za potro{uva~ki krediti.

No, nie re{ivme godinava da nastapime so malku porazli~na ponuda, so kredit za renovirawe. Smetame deka vo uslovi na kriza, ako ve} e se zadol`uvate, podobro e kreditot da go iskoristite za renovirawe na va{iot dom, {to e i praktika za doma}instvata vo letnite periodi.

Kakov e trendot na {tedewe, imaat li interes gra|anite i kompaniite da oro~uvaat pari vo banka i vo koja valuta

naj~esto se {tedi?

Ima interes za {tedewe i od strana na gra|anite i od strana na firmite. Vo prviot kvartal od godinata vkupnoto depozitno portfolio na bankata e zgolemeno za 6,3% sporedeno so prviot kvartal vo 2009 godina.

Ako minatata godina ima{e trend na dramati~no prefrlawe na denarskite depoziti vo devizni, kon krajot na minatata godina i od po~etokot na ovaa imame obraten trend na prefrlawe na deviznite depoziti vo denarski. Toa se objasnuva so faktot {to kamatite za {tedewe vo denari se poatraktivni.

Kakva e sostojbata so rizikot vo kreditnoto portfolio, dali imate problemi so naplatata na kreditite?

Docneweto na otplatata na kreditite e generalen problem. Nivoto na takvi krediti kaj nas vo bankata e mnogu ponisko od prosekot za bankarskiot sektor, no trendot na vlo{uvawe na kreditnoto portfolio prodol`uva i godinava. Spored na{ite podatoci od kreditnoto portfolio, od po~etokot na 2010 godina somnitelnite i sporni krediti se dvojno zgolemeni vo sporedba so nivoto od krajot na 2009 godina. I glavna pri~ina za toa e te{kata sostojba vo koja se nao|a ekonomijata, kompaniite stradaat od te{ka nelikvidnost, ne mo`at da si gi naplatat sopstvenite pobaruvawa i poradi toa ne mo`at nitu navreme da si gi servisiraat i sopstvenite obvrski. Nie nastojuvavme da imame proaktiven pristap, {to podrazbira razgovor so klienti za nao|awe na mo`nost za nadminuvawe na ovie problemi. Pristapot “poznavaj go svojot klient” kon koj ProKredit banka otsekoga{ se pridr`uvala, se poka`a kako uspe{en vo za~uvuvawe na kvalitetot na na{eto kreditno portfolio i zatoa brojot na krediti vo docnewe pove}e od 90 dena vo ProKredit banka iznesuva{e 1.55%, (zaklu~no so 31 dekemvri), daleku ponizok od prosekot na bankarskiot sektor koj iznesuva 9,5%.

Za da im izlezeme vo presret na kompaniite, ponudivme mo`nost za reprogramirawe na kreditot, no i dopolnitelni specijalni proizvodi, kako na primer dozvoleno pre~ekoruvawe na transakciska smetka so popovolni uslovi (namalena kamatna stapka) so cel nadminuvawe na kratkoro~nite likvidnosni problemi. Kreditite so rok na otplata do pet godini se ispla}aat so fiksna kamatna stapka so {to na klientot mu se ovozmo`uva odnapred da go predvidi tro{okot. Dopolnitelno ponudivme i posebni kreditni linii so cel premostuvawe na periodot na naplata na pobaruvawa, bankarski garancii za pla} awe kon stranstvo namesto anga`irawe na likvidnost so avansno pla}awe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

21.06.2010

11

SLOVENE^KI ROTO M OTVORA NOV POGON VO VINICA lovene~kata kompanija Roto M }e otvori nova fabrika vo Vinica. Kompanijata vo Makedonija }e proizveduva sadovi za zemjodelstvo, grade`ni{tvo i gradinarstvo.

Vkupnata investicija vo novata fabrika iznesuva eden milion evra i }e go zgolemi kapacitetot na kompanijata za 50%.

Slovene~kata kompanija so svoite proizvodi e

S

prisutna na makedonskiot pazar ve}e osum godini, a prviot pogon za proizvodstvo go otvori pred pet godini.

Noviot pogon na fabrikata }e se prostira na povr{ina od 750 kvadratni metri pokriena povr{ina i 9.000 kvadratni metri otvorena povr{ina.

Opremena e so sovremena tehnologija za obrabotka na plasti~ni masi.

Fabrikata e podelena na

{est oddeli, kade {to najgolemiot del pretstavuva oddel za podgotovka za reciklirawe na materijalot i prostor za skladirawe na alatot, surovinite i krajnite produkti.

Neposredno pokraj proizvodstvoto e predviden i industriski proda`en del i izlo`ben prostor.

Novata fabrika e momentalno opremena so osum ma{ini, od koi dve se nameneti za serisko K

MBI-10 PORASNA ZA 4,9% snovniot berzanski indeks MBI-10 so svojot rast vo tekot na poslednite ~etiri dena od trguvaweto ja obele`a minatonedelnata berzanska nedela. Negoviot rast sleduva{e po slabiot pad koj ovoj indeks go ima{e vo ponedelnikot. Posledniot den na trguvawe vrednosta na MBI-10 dostigna do 2.399,09 indeksni poeni, {to vo odnos na ponedelnikot zna~e{e rast za okolu 4,91%. Negovoto dvi`ewe ovaa nedela go slede{e i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID koj vo odnos na ponedelnikot posledniot den od nedelnoto trguvawe go zavr{i so rast od okolu 3,27%. Edinstveno OMB indeksot ne go slede{e dvi`eweto na ostanatite dva indeksa. Rast ovoj indeks ima{e edinstveno vo sredata koga stigna na nivo od 107,53 indeksni poeni.

Na Makedonska berza minatata nedela vkupniot promet iznesuva{e okolu 56 milioni denari {to e pomalku za 25,3% vo odnos na trgovijata prethodnata nedela, od 75,1 milioni denari. Vakviot slab promet minatata nedela be{e realiziran vo ramkite na klasi~noto trguvawe na Oficijalniot i redovniot pazar. Pritoa bea realizirani vkupno 511 berzanski transakcii vo ramkite na koi bea istrguvani okolu 577 iljadi hartii od vrednost. Vo pogled na prometot po pazarnai segmenti, Oficijalniot Pazar, kako i voobi~aeno, so najgolemo u~estvo vo ramkite na vkupniot berzanski promet za nedelata. Vkupno realiziraniot promet kaj Oficijalniot pazar za ovaa nedela iznesuva{e okolu 47,5 milioni denari, dodeka kaj redovniot pazar ovoj iznos se dvi`e{e nekade okolu 8,5 milioni denari. Vo pogled na indeksniot promet MBI-10 za mnogu mal iznos be{e podobar od OMB indeksot. Vo ramkite na MBI-10 be{e ostvaren promet od okolu 23,6 milioni denari, dodeka kaj OMB ovoj iznos iznesuva{e okolu 23,4 milioni denari. Vakvoto dvi`ewe na indeksniot promet e za obele`uvawe bidej}i prethodnite nekolku nedeli vo pogled na ostvareniot promet kaj ovie dva indeksa imavme sprotivna situacija. Za razlika od golemiot realiziran promet vo ramkite na ovie dva indeksa, MBID indeksot kako i voobi~aeno so daleku poslab promet. Minatata nedela ovoj promet iznesuva{e okolu 4,5 milioni denari.

O

O

M

E

R

proizvodstvo na figuri, so ostanatite proizveduvame sadovi za zemjodelstvo, grade`ni{tvo i gradinarstvo.

Vo novite prostorii isto taka se nao|a i ma{ina za reciklirawe na otpadoci pri proizvodstvo, odnosno podgotovka na materijalite.

Momentalno vo proizvodstveniot proces se vraboteni 14 lu|e.

Zgolemenite proizvodstveni kapaciteti vo C

I

J

A

L

E

N

idnina }e ovozmo`at vrabotuvawe na u{te 10 rabotnici.

Vo makedonskata podru`nica na Roto M kompanijata ima razviena komercijala i distribucija, a se proizveduvaat pove}e od O

G

L

A

S

200 proizvodi kako {to se sadovi za cvekiwa i sadovi za lozarstvo, rezervoari za sobirawe na do`dovnica, biolo{ki pre~istitelni stanici, separatori za maslo, jami za kanalizacija i dr.

12 21.06.2010

FEQTON

FELJTON-49 “Sakame na{iot brend da prodol`ime da go gradime od gledna to~ka na ~ista energija i zdravstvena za{tita. Ova se dve temi {to predizvikuvaat golemi op{testveni turbulencii i sakame da bideme sigurni deka XE e dobro pozicioniran vo tie sektori” IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eneral Elektrik, spored rang-listata na Forbs vtora po golemina kompanija vo svetot, so pove}e od 300 iljadi vraboteni, od globalnata recesija izleguva poln so ke{, o~ekuvaj}i da ja poka~i dividendata na svoite akcii do 2011 godina i da otkupi del od niv do krajot na ovaa, dodeka glavniot izvr{en direktor, Xefri Imelt, e vo potraga po novi akvizicii. “]e vidite navistina silen rast na na{ata kompanija vo slednite nekolku godini. Do krajot na ovaa godina bi trebalo da imame 25 milijardi dolari ke{“, im pora~a toj na investitorite i analiti~arite na neodamne{nata pres-konferencija.

Objavata za porast na dividendata treba da dojde do krajot na godinava, i bi mo`ela da bide 20% po akcija, odnosno od 10 na

X

“KAPITAL” PPRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMO UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOB GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: XEFRI IMELT, XENERAL ELEKTRIK

DIVIDENDATA POVTORNO ]E RASTE! 12 centi po akcija, spored procenkite na Blumberg. Imelt po~na da ubla`uva nekoi ~ekori {to gi prezede vo 2008 godina za za{teda na pari, kako {to po~na da stivnuva finansiskata kriza. Kompanijata so sedi{te vo Fearfild, Konektikat, koja proizveduva od elektri~ni sijalici do avionski motori, a e aktivna i vo poleto na finansiite i zdravstvenata za{tita, vo Fevruari 2009 godina gi namali dividendite za tripati, odnosno od 31 centi za akcija na 10 centi - prvo namaluvawe na prinosot za akcionerite {to se slu~ilo od Golemata depresija navamu. Vo septemvri 2008 godina, pak, XE privremeno ja prekina svojata programa za otkup na sopstveni akcii. Denes, so cenata na akcijata poniska od 16$, Imelt veli deka }e bide “oportunist” vo vrska so otkupot na sopstveni akcii od strana na kompanijata. XE e me|u kompaniite vo svetot {to imaat najgolem broj emituvani akcii na pazarot, okolu 10,7 milioni.

“Ova e mo`nost za golema zarabotka”, veli Imelt.

Profitot }e po~ne da raste ovoj kvartal, zatoa {to XE Kapital, kompaniskiot oddel {to e aktiven vo finansiskata industrija, ima podobri rezultati otkolku {to planira{e kompanijata-majka, a industriskite oddeli profitiraa vo pazarite vo razvoj.

XEFRI IMELT - “Toa {to e dobro za nas kako kompanija e {to nie imame poenta, imame cel, znaeme kade sakame da bideme za 10 godini” Del od golemite slobodni sredstva so koi raspolaga kompanijata Imelt }e gi upotrebi za prezemawe nekolku kompanii, za koi {to }e potro{i od edna do tri milijardi dolari za sekoja posebno, a targetirani }e bidat mali i sredni strate{ki kompanii vo industriite kako {to e ~ista energija, nafta i gas, avioindustrija i zdravstvena za{tita.

Za akvizicii poskapi od tri milijardi dolari XE }e razmisluva dokolku takvata mo`nost se poka`e kako ne{to {to ne smee da se propu{ti, veli Imelt.

MOTIVIRAWE NA TIMOT Koga finansiskata kriza zede zamav pred dve godini, na Xefri Imelt mu be{e jasno deka svetot vlegol vo eden ciklus koj mora koga-toga{ da zavr{i, no deka ni{to pove}e nema da bide isto kako vo 2005 ili 1995 godina. Vo ramkite na kompanijata Imelt veli deka razmisluval za nekolku raboti. Prvata e deka svetot na finansiskite uslugi }e bide vo golem obem restrukturiran. ]e ima pomalku igra~i na pazarot i pove}e regulacija. Vtoro, mora da investira{ vo vreme koga ekonomijata odi nadolu, zatoa {to o~igledno e deka nema da ima{ veter vo grbot za vreme

na kriza, pa mora samiot da si go kreira{. Treto, XE po~na da razmisluva za poinakva mapa na svetot.

“Bliski Istok. Afrika. Kanada } e bide mnogu va`na. Avstralija.

I, se razbira, Kina i Indija, od o~igledni pri~ini”, veli Imelt. “I, na krajot, sakame da prodol`ime da go gradime na{iot brend od gledna to~ka na ~ista energija i zdravstvena za{tita. Ova se dve temi {to predizvikuvaat golemi op{testveni turbulencii i sakame da bideme sigurni deka XE e dobro pozicioniran vo tie sektori”, veli Imelt.

Za toa kako uspeva da gi motivira svoite vraboteni za ostvaruvawe na dolgoro~ni celi vo vreme na kriza Imelt veli deka toa e sekoga{ predizvik.

“Vo na{iot slu~aj, kako igra~ i vo oblasta na finansiskite uslugi, treba{e da obezbedime pove}e ke{, da gi namalime tro{ocite, da ja za{titime kompanijata – treba{e da prezememe mnogu akcii {to se mnogu kratkoro~ni za da mo`eme da go upravuvame brodot niz ovie turbulentni vodi. No, edna rabota {to e dobra za nas kako kompanija e {to nie imame poenta, imame cel, znaeme kade sakame da bideme za 10 godini. Toa go diskutiram so mo`ebi top 100 menaxeri vo kompanijata, pa

taka, re{ivme deka treba da bideme prisutni vo regionite so pove}e resursi, deka ni trebaat pove}e proizvodi vo asortimanot, deka treba da go zabrzame nivniot razvoj, i seto toa se spodeluva me|u visokiot menaxment vo kompanijata”, veli Imelt.

Za toa kakvi lekcii nau~ila kompanijata od krizata vo vrska so toa kako da se spravuva so Vol Strit, Imelt veli deka investitorite }e napravat svoevidno sopstveno “resetirawe”. Golemite investiciski fondovi }e gi resetiraat svoite o~ekuvawa. Dr`avnite investiciski fondovi od Kina, Bliskiot Istok i ostanatite podra~ja kade {to dr`avite raspolagaat so mnogu kapital, }e prodol`at da investiraat vo SAD. “]e pomine vreme dodeka se vrati doverbata na investitorite na nivoto od pred krizata. Sega sme vo 10-godi{en me~kin pazar. Ne sme imale silen pazar na akcii cela decenija. Nikoj ne e voodu{even od toa na koe nivo mu se nao|aat akciite sega. No, morame da bideme trpelivi. Oporavuvaweto od recesijata nema da bide tolku brzo”, veli Imelt.

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

JU@EN POTOK DA, AMA NE SAMO TOJ

akedonija da bide del od gasovodot Ju`en potok – odli~na mo`nost koja treba da stane realnost, a ne samo ubava najava od Rusija. Toa e {ansa za Makedonija kone~no da ne bide zaobikolena od site strate{ki energetski koridori vo ovoj del na Evropa. Toa zna~i obvrska za nadle`nite idejata da ja pretvorat vo realnost, dotolku pove}e {to Makedonija dosega be{e i pove}e od zaspana koga stanuva zbor za ruskite energetski proekti na Balkanot. Zamislete samo Makedonija da bide del od proektot Ju`en potok?

Zamislete samo Rusija navistina da se odlu~i da ja izzeme Bugarija od ovoj proekt poradi kolebaweto na bugarskiot premier Bojko Borisov?

Pridobivkite od Ju`en potok nema da zna~at samo poevtin energens i pogolema energetska stabilnost na zemjava, tuku i novi vrabotuvawa i investicii, a sekako i priliv na devizi vo buxetot po osnova na tranzitna taksa.

No, Makedonija ne smee da ja fati euforija okolu Ju`en potok i da se zanemarat site drugi proekti, a gi ima nekolku.

Tuka e gasovodot BurgasAleksandropolis, koj e

M

alternativa na Ju`en potok. Sekako, strate{ki e i naftovodot AMBO, vo koj Makedonija e vklu~ena od samiot po~etok, no dosega rabotite ne mrdnaa od mrtva to~ka.

Treba da se ima jasna cel

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

i strategija. Orientacijata i kon drugi proekti treba da bide dotolku posilna bidej}i ne tolku odamna bevme `rtva na “energetskata politika” na Rusija. Moskva e nemilosrdna koga stanuva zbor za energensite i prihodite {to saka da gi ostvari po taa osnova.

Zatoa ja ostavi polovina Evropa bez gas otkako & se naluti na Ukraina, pa gi svrte ventilite vo obratna nasoka.

SKOPJE SE PREPARKIRA

roektot za izgradba na novi katni gara`i, koj Vladata im go dodeli na op{tina Centar, Gradot Skopje i Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stamben i deloven prostor, kone~no na Skopje }e mu dade lik na metropola.

Osumte katni gara`i koi }e gi izgradi dr`avata vo centarot na gradot, kako i dvete katni gara`i za koi Ministerstvoto za transport i vrski raspi{a javen povik za interes, se sosema dovolni za barem malku da se popravi haoti~nata slika na glavniot grad, koga e vo pra{awe parkiraweto.

Vladata ja donese ovaa odluka so cel da se izbegnat prethodnite “incidenti”, koga namesto katni gara`i, kako {to bea najavuvani, niz gradot niknuvaa novi trgovski centri so {to u{te pove}e se zgolemi soobra}ajniot haos.

Dosega{nata praksa da se zeme grade`na dozvola za izgradba na katna gara`a, a potoa taa magi~no, preku no} da stane deloven prostor so mal parking prostor, treba kone~no da prestane. Na~inot na koj {to }e se realiziraat najnovite katni gara`i koi gi gradi lokalnata samouprava i dr`avata preku Javnoto pretpijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor treba da bidat primer i za privatnite investitoi.

Primer deka katna gara`a

P

e parking prostor, a ne deloven progtor. Primer deka katna gara`a se gradi onamu kade {to gra|anite realno imaat potreba od parkirawe, a ne onamu Kade {to nekoj namirisal biznis.

I kone~no dr`avata

GOJKO ]E[EQ

gojko@kapital.com.mk

preku ovoj proekt treba da nametne realni i pridfatlivi ceni za parkiraweto vo Skopje, kako vpro~em se i najavite. Novite parking objekti se na atraktivni lokacii vo strogiot centar na gradot, akade {to vo isto vreme se gradat i golem broj novi administrativni objekti i hoteli. Vrabotenite i posetitelite vo tie zgradi }e treba nekade da se parkiraat, pa zatoa ovoj poteg za izgradba na osum katni gara`i vo po{irokoto centralno gradsko podra~je e vo vistinsko vreme. Poln pogodok.

21.06.2010

13

BORBATA E ZA MAKEDONIJA I DEMOKRATIJA Dvete strani, dvata koncepti ili dvete vizii na i za evropskata idnina na Republika Makedonija se vistina, realnost i fakt ili izmislica, virtuelna realnost i politi~ka manipulacija? olgo vreme, banalno i agresivno, sme izlo`eni na neviden pritisok vo vrska so makedonskite prioriteti i aspiracii. Kako nekoj so sila da saka da ni ja ospori na{ata `elba i namera da staneme polnopraven ~len i na NATO alijansata i na Evropskata unija. I pak se koristat istite alatki, nekolku izvikani eksperti koi znaat da ka` at po ne{to za {to bilo, nekolku zvu~ni novinarski imiwa i nekolku lica od liderskata postava na opoziciskite partii vo Makedonija (Crvenkovski, Gordan Georgiev, Andrej Petrov, [e}erinska, Bu~kovski, @ernovski, Andov, Petkovski, ...). No, ovojpat nema da pi{uvam za niv. Za niv i onaka ve}e site imaat izgradeno jasen stav. Ovojpat }e pi{uvam za pri~inite i posledicite od nivnoto nesovesno odnesuvawe.

Namerata na ovaa grupa politi~ari (koi so red pet do {est pati se porazuvani na izborite vo Makedoni ja) e da produciraat konfliktnost vo makedonskoto op{testvo.

Namerata na ovaa grupa politi~ari e da sozdadat haos na politi~kata scena. Namerata na ovaa grupa politi~ari e da gi iskoristat me|uetni~kite odnosi kako plodno pole za manipulacija so ~uvstvata na gra|anite. Namerata na ovaa grupa politi~ari e da ja konfrontiraat Makedonija so me|unarodnata zaednica.

Namerata na ovaa grupa politi~ari e site drugi da gi pretstavat kako lo{i i nepodobni za Evropa (a gi primenuvaat istite metodi kako koga trebalo nekoj da se ocrni vo Belgrad) za da se pojavat kako edinstveni spasiteli.

Nekolku godini so red makedonskata javnost e izlo`ena na manipulacija deka ovaa Vlada predvodena od VMRODPMNE i od Nikola Gruevski e antievropska vlada bez definirani prioriteti vo me|unarodnata politika.

Ne samo {to se obiduvaa da ja obvinat ovaa Vlada za antievropska i antiNATO orientacija, tuku i

D

nekolku pati se obiduvaa da razvivaat razni teorii na zagovor vo koi Makedonija bara{e drugi partneri.

Demek, }e sme im zavrtele grb na NATO i EU, a }e sme se zavrtele kon vamu ili tamu. Ova ne e to~no i ova se doka`a nekolku pati.

Prvo, politi~arite koi go velat ova nemaat kredibilitet da go govorat toa. Za potsetuvawe, tokmu VMRODPMNE be{e gradena kako partija koja ja promovira{e prozapadnata politi~ka doktrina vo Makedonija. Za potsetuvawe, tokmu prvata prateni~ka grupa na VMRO-DPM NE be{e subjektot koj nekolku pati podnesuva{e deklaracii i rezolucii vo makedonskoto Sobranie za za~lenuvawe na Makedonija vo NATO i EU. Ova se slu~uva{e na po~etokot na devedesetite godini koga politi~arite koi denes se pretstavuvaat kako najgolemi Evropejci pla~ea so golemi solzi, ne samo za Jugoslavija i Belgrad, pla~ea i zaradi propa|aweto na komunizmot i socijalizmot.

Vtoro, prviot oficijalen dokument so koj se zapo~na patekata za pristapuvawe kon Evropskata unija ne e potpi{an od strana na koja bilo vlada predvodena od levicata (tie se zanimavaa so privatizacii i so {vercovi), tuku e potpi{an od strana na prethodnata vlada na VMRO-DPMNE. Toa e Dogovorot za asocijacija i stabilizacija potpi{an na po~etokot od 2001 godina.

Treto, vo ovoj period Vladata, predvodena od VMRODPMNE, uspea da postigne istoriski momenti vo vrska so na{ite evroatlanski asocijacii. Ovaa Vlada uspea da gi ispolni site kriteriumi za polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO. Ovaa Vlada uspea da gi ispolni site kriteriumi za zapo~nuvawe na pregovori za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija. Ovaa Vlada uspea da gi izraboti i ispolni site kriteriumi za dobivawe na bezvizen re`im i ru{ewe na {engenskiot yid. Po~ituvani, Vlada koja uspeva vo samo nekolku godini da gi ispol-

ni ovie o~ekuvawa ne e vozmo`no da e antievropska i anti-NATO politi~ka struktura. Tuku, onie koi se obiduvaat da ja pretstavat taka se antiracionalisti i antirealisti.

Zad celata ovaa pretstava se krie samo edna scena.

Dali Makedonija ima `elba da vleze vo EU i NATO? Odgovorot e da. Se nadevam deka odgovorot e da od strana na koj bilo subjekt.

No, dali Makedonija ima `elba da vleze vo EU i NATO po cena na prifa} awe na site gr~ki uslovuvawa i uceni? Odgovorot e i ne i da. Ne od strana na site gra|ani i pogolem del od politi~arite, no da od strana na politi~kata elita na levicata vo Makedonija.

Politi~kata elita na levicata n$ ubeduva deka ne e Grcija vinovna za zako~uvawe na integraciite na Makedonija. Tie istite n$ ubeduvaat deka Papandreu e podobar premier od Gruevski. Tie istite n$ ubeduvaa i deka Karamanlis e podobar premier od Gruevski. Tie istite n$ ubeduvaat deka samo Gruevski i VMRO-DPMNE se vinovni za zako~uvawe na integraciskite politiki.

No, za nivna `al, zaboravaat da zabele`at deka denes site mo`eme da gi vidime i ~ueme izjavite i stavovite na politi~arite od i vo Brisel. Pred samo nekolku dena generalniot sekretar na NATO jasno ni ka`a deka samo sporot za imeto ja deli Makedonija od polnopravnoto ~lenstvo. Pred samo nekolku dena golema grupa evropski pratenici ni soop{ti deka samo sporot za imeto n$ deli od zapo~nuvaweto na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija. Ne Gruevski i VMRO-DPMNE, tuku Grcija, po~ituvani kolegi od SDSM. No, za politi~arite od levicata toa ne e dovolno.

Za niv edinstven vinovnik e Gruevski, a edinstven neprijatel e VMRO-DPMNE. Vo nedostig na politi~ka programa i ideja se obiduvaat da go postrojat VMRODPMNE vo redot na neprijatelite na makedonskiot narod. Zaludno, po~ituvani,

ILIJA DIMOVSKI Direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo Sobranieto na RM

zaludno.

Ovaa politi~ka elita na levicata vo Makedonija treba da odgovori na nekolku pra{awa. Prvo, dali Makedonija i koja bilo nejzina Vlada e vinovna za nametnatiot spor so Grcija? Vtoro, dali treba da gi prifatime site uceni i uslovuvawa od gr~ka strana? Treto, dali Makedonija denes, po ~etiri godini na vlast na VMRO-DPMNE, e dr`ava koja ima kapacitet da bide polnopraven ~len na NATO i dr`ava koja ima kapacitet da pregovara za polnopravno ~lenstvo vo EU? ^etvrto, dali za zako~uvaweto na ovie prioriteti e vinovna Makedonija ili Grcija?

Petto, dali levicata ima namera da gi prifati barawata na Grcija za da gi otko~ime ovie procesi?

I {esto, {to, vsu{nost, levicata misli za sporot so Grcija i za na~inite na koj toj treba da se re{i?

Ako ne dadat odgovor na ovie pra{awa, }e stane jasno deka site tezi i kontratezi, SDSM i nejzinite sorabotnici ovaa tema ja koristat za vnatre{na upotreba (da gi zavrtat DUI i Albancite protiv VMRO-DPMNE, da gi ispla{at Makedoncite za svojata idnina, da ja zagrozat ekonomijata,...) i za nadvore{na upotreba (da gi ubedat na{ite prijateli deka ovaa Vlada e neprijatel na EU i NATO i treba da bide sru{ena so nivna pomo{).

No, za razlika od niv, nie imame svoi konstanti.

Sekoga{ sme se borele i za Makedonija i za demokratija. A, gi pametime vremiwata koga levicata ne se bore{e ni za Makedonija ni za demokratija.

14 21.06.2010 BUXETSKIOT DEFICIT NA BUGARIJA PORASNA NA 3,8% OD BDP ugarskiot parlament ja odobri revizijata na godi{niot buxet so koj deficitot e zgolemen od 3% na 3,8% od BDP. Pratenicite ja odobrija revizijata na buxetot koj vladata go obrazlo`i so drasti~niot pad na prihodite i potrebata od pove}e rashodi za infrastruktura. Ministerot za finansii, Simeon Jankov, izjavi deka revizijata na buxetot nema da go za-

B

grozi aran`manot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Bugarskata vlada vo april poradi ekonomskata kriza vo zemjata se otka`a od preminot na nacionalnata valuta lev vo evro, koj be{e planiran za 2011 godina. Istovremeno, Evropskata komisija povede istraga za da se utvrdi to~nosta na statisti~kite podatoci koi gi dala Bugarija.

Bugarskiot minister za eko-

BALKAN BIZNIS POLITIKA ROMANIJA JA SNI@I CENATA NA RUSKIOT GAS nomija treba da se sretne ovoj mesec so evrokomesarot za ekonomija i monetarna politika, Oli Ren.

omanija uspea so Rusija da dogovori sni`uvawe na cenata za ruskiot gas za 13 dolari, (352 dolari za iljada kubni metri gas).

Romanskiot minister za ekonomija, Adrian Vidijanu, izjavi deka dogovorot e postignat za ruskiot gas koj Romanija go dobiva preku germanskata kompanija Vinter{al.

Vidijanu istakna deka }e prodol`at pregovorite za

R

ponatamo{no sni`uvawe na cenata i deka o~ekuva do krajot na godinata Romanija da dobie nov popust.

Romanija od Rusija preku posrednici uvezuva tretina od potrebniot gas, a ostanatite koli~ini gi proizveduva samostojno.

Za da ja namali zavisnosta od ruskiot gas, Romanija na po~etokot na godinava potpi{a dogovor so Gruzija i Azerbejxan za izgradba

na dva terminali za te~en priroden gas.

EKONOMSKI ODNOSI HRVATSKA-SRBIJA

SO ME\USEBNA SORABOTKA DO PODOBRI REZULTATI VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a voveduvawe na reciprocitet vo ekonomskite odnosi me|u Srbija i Hrvatska izminatite godini se zalagaa mnogu srpski biznismeni, no i politi~ari.

Tie smetaat deka toa e najefikasna merka za eliminirawe na neramnote`ata vo razmenata na stoki na {teta na Srbija, a osobeno da se obezbedi pogolem pristap za srpskite stoka i kapital vo Hrvatska.

Dejan Jovovi}, sovetnik vo Biroto za regionalna sorabotka vo Stopanskata komora na Srbija, smeta deka voveduvaweto na reciprocitet verojatno bi gi uramnote`ilo ekonomskite odnosi me|u Srbija i Hrvatska. Toj istakna deka na ekonomiite na dvete zemji ne im e od interes da ja skratuvaat ekonomskata sorabotka, tuku so me|usebni napori {to pove}e da ja zgolemuvaat.

Deficitot vo razmenata na srpska strana ne e samo posledica na pazarnite mehanizmi, tuku i na s$ u{te prisutnata negativna percepcija na proizvodite od Srbija na hrvatskiot pazar.

“Jasno e deka mora da se obezbedi prood na srpskite stoki i kapital vo Hrvatska.

Toa te{ko mo`e da se ostvari preku individualni `albi, zatoa e potrebno re{avawe na problemot na dr`avno nivo. Za toa da se slu~i o~ekuvame celosna poddr{ka od hrvatskite

Z

DEJAN JOVOVI] SOVETNIK VO BIROTO ZA REGIONALNA SORABOTKA VO STOPANSKATA KOMORA NA SRBIJA

Na hrvatskiot pazar od Srbija mo`e da se izvezuva sve`o ovo{je, meso i mesni prerabotki, vino i alkoholni pijalaci

Voveduvaweto na reciprocitet verojatno }e gi uramnote`i ekonomskite odnosi me|u Srbija i Hrvatska. Na dvete zemji ne im e od interes da ja skratuvaat ekonomskata sorabotka, tuku so me|usebni napori treba s$ pove}e da ja zgolemuvaat dr`avni strukturi. Pokraj toa, postojat i razli~ni necarinski prepreki vo trgovijata, kako na hrvatskata, taka i na srpskata strana, koi ja ote`nuvaat me|usebnata razmena”, izjavi Jovovi}.

STRUKTURA NA RAZMENATA Strukturata na srpskata stoka vo razmenata so Hrvatska e nepovolna. Dominiraat

surovini i repromaterijali, kako i proizvodi vo niska faza na obrabotka. Na hrvatskiot pazar od Srbija mo`e da se izvezuva sve`o ovo{je, meso i mesni prerabotki, vino i alkoholni pijalaci, grade`en materijal, metalni `ici i mre`i, proizvodi od crnata i oboenata metalurgija, metalskata i ma{inskata industrija, farmacevtski i proizvodi

od avtoindustrijata.

Me|utoa, Jovovi} naglasi deka dvete zemji se so golemi zagubi bidej}i ima samo nekolku primeri na povisoki formi na delovno-tehni~ka sorabotka me|u kompaniite.

“S$ u{te nema zaedni~ki vlo`uvawa, sorabotka ili zaedni~ki nastapi na treti pazari. Tehnolo{kata povrzanost na kompaniite vo minatoto ovozmo`uva{e obnovuvawe na visoki oblici na sorabotka vo ma{inogradbata, elektroindustrijata, energetikata, proizvodstvoto na telekomunikaciska oprema, tekstilnata i ko`arskoprerabotuva~kata industrija,

drvoprerabotuva~kata industrija i IT-tehnologijata.

Biznismenite od dvete zemji znaat deka ima prostor za ponatamo{no unapreduvawe na sorabotkata, a pravnata ramka za toa od juni 2009 godina e i Dogovorot za ekonomska sorabotka me|u Srbija i Hrvatska, koi vo Zagreb go potpi{aa pretstavnicite na vladite. Dogovorot predviduva zaedni~ki nastap i sorabotka na pazarite vo regionot, Rusija i drugite pazari.

Srbija, kako i pove}eto zemji na CEFTA, vo potpolnost gi liberalizira{e trgovinsko-industriskite proizvodi. Za zem-

“Jasno e deka mora da se obezbedi prood na srpskite stoki i kapital vo Hrvatska. Toa te{ko mo`e da se ostvari preku individualni `albi, za toa e potrebno re{avawe na problemot na dr`avno nivo, za {to o~ekuvame celosna poddr{ka od hrvatskite dr`avni strukturi”. jodelskite proizvodi odreden stepen na za{tita ostana samo vo trgovijata so Hrvatska, Albanija i Moldavija. Vo 2009 godina bea ostvareni pregovori za ponatamo{na liberalizacija na zemjodelskite proizvodi me|u ~lenkite na CEFTA. So Albanija i Moldavija e dogovorena potpolna liberalizacija, a me|u Srbija i Hrvatska postepeno namaluvawe ili eliminirawe na povlasteni carinski dava~ki i zgolemuvawe na kvotite vo dvegodi{en vremenski period.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

21.06.2010

NAJGOLEMA NEVRABOTENOST VO GRCIJA VO POSLEDNITE DESET GODINI

GLENKOR INVESTIRA 120 MILIONI EVRA VO BOR

evrabotenosta vo Grcija vo prvite tri meseci od godinata porasna na 11,7%, od 10,3% vo prethodnoto trimese~je i dostigna najvisoko nivo vo poslednite deset godini, soop{ti gr~kiot Zavod za statistika. Se o~ekuva nevrabotenosta da prodol`i da se zgolemuva do krajot na godinata poradi merkite na {tedewe i konsolidacijata na javnite finan-

ultinacionalnata kompanija Glenkor otvora rudnik vo okolinata na Bor, vo Republika Srbija. Investicijata vredna 120 milioni evra }e vraboti 400 rabotnici. Glenkor do krajot na godinava }e zapo~ne so podgotovkite za otvorawe na rudnik za bakar i zlato vo Bor. “Vo prvata faza }e investirame 50 milioni dolari”,

N

sii, koi se del od uslovite za dobivawe na kredit od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i zemjite od evrozonata vo visina od 110 milijardi evra.

Ekspertite smetaat deka s$ ostanato, osven zgolemenata nevrabotenost, bi pretstavuvalo iznenaduvawe.

Grcija minuva niz golema recesija i ekonomistite se soglasuvaat deka prognozata na MMF deka nevrabo-

tenosta vo Grcija }e dostigne 15% do krajot na godinata e realna.

M

potvrdi Nik Popovi}, menaxer na Glenkor, zadol`en za proekti od oblasta na oboenite metali vo Isto~na Evropa. Popovi} objasni deka Glenkor i Rudarskotopilni~arskiot basen Bor (RTB) }e bidat strate{ki partneri pri otvoraweto na rudnikot Cerovo, a sopstveni~kiot del }e bide definiran po kompletnoto sogleduvawe. Spored procenkite, rudnite rezervi

vo Cerovo iznesuvaat 120 milioni toni od koi vo narednite dve decenii bi mo`elo da se dobijat okolu 350.000 toni bakar, 18 toni zlato i 120 toni srebro.

NEOPHODNI SE EKONOMSKI REFORMI VO BIH

istinskoto re{enie za u`asnata sostojba na ekonomijata vo Bosna i Hercegovina (BiH) e sproveduvaweto na ekonomski reformi, izjavi visokiot pretstavnik za BiH, Valentin Incko.

“Ovie reformi bi donele prosperitet na celata zemja, bi ja podgotvile za ~lenstvo vo Evropskata unija (EU) i na gra|anite bi im ovozmo`ile ogromni beneficii”, izjavi Incko.

Primarna cel na ovie reformi e sozdavawe na novi rabotni mesta, bidej}i vo BiH ima polovina milion nevraboteni. Incko napomena deka vlasta vo BiH mora da prezeme isti ~ekori kako funkcionerite od drugite zemji vo tranzicija koi vklu~uvaat sproveduvawe na konkretni ekonomski razvojni strategii, industriski strategii, izvozni i energetski strategii, donesuvawe na zakon za obligacioni odnosi, kako i modernizacija na sistemot na bankarska supervizija.

V

SLOVENE^KITE SINDIKATI GI SOZDADOA TAJKUNITE?

et slovene~ki sindikati baraat ostavka na ministerot za trud poradi izjavata deka sindikatite se delumno odgovorni za sozdavaweto na sistemot koj sozdade tajkuni.

Liderot na sindikatot Neodvisnost, Drago Lombar, izjavi deka ministerot Ivan Svetlik treba da dade ostavka poradi izjavata deka rabotnicite se odgovorni za tajkunite i za toa {to e izvr{ena privatizacija.

Pretstavnicite od sindikatite KS 90, Solidarnost, Neodvisnost i Pergam izjavija deka }e prodol`at da protestiraat protiv predlo`enite reformi i deka e mo`no da organiziraat generalen {trajk. Tie `alat {to slovene~kata vlada do parlamentot podnese klu~ni zakoni bez da se konsultira so niv.

P

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SLOVACI ]E OTVORAT FABRIKA VO SRBAC o gradot Srbac vo Bosna i Hercegovina na esen bi trebalo da po~ne izgradba na sovremena fabrika za proizvodstvo na sirewe od belkite na jajca. Investicijata bi ~inela 1,5 milioni evra.

Jozef Polomski, sopstvenik na fabrikata Doma od slova~kiot grad Prohov, izjavi deka Srbac ima prirodni, ekolo{ki, surovinski i ~ove~ki resursi i poradi toa postoi golem interes za otvorawe na fabrika, pod uslov lokalnata vlast da dade celosna poddr{ka vo ovoj proekt.

“Kapacitetot na ovaa fabrika e 1,5 milioni jajca, {to okolinata na Srbac mo`e da ja obezbedi”, izjavi Polomski, dodavaj}i deka negovata fabrika vo Prohov godi{no prerabotuva 65 milioni jajca i na pazarot ispora~uva 3.000 toni razni proizvodi.

V

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

15

16 21.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

[VEDSKA GRADI NOVI REAKTORI vedskiot parlament so mnozinstvo glasovi go usvoi vladiniot predlog za izgradba na deset novi namesto postoe~kite, dotraeni, nuklearni reaktori.

So toa prakti~no e ukinata zabranata za izgradba na novi reaktori, koja vo [vedska be{e vo sila vo poslednite tri decenii.

Glavniot argument na protivnicite na novite reaktori be{e deka atom-

[

skite centrali pretstavuvaat opasnost po `ivotnata sredina.

Privrzanicite, me|utoa, uka`uvaa na faktite deka na [vedska & se potrebni izvori na energija koja ne proizveduva jagleroddioksid i ne pridonesuva za globalnoto zatopluvawe. [vedska vo momentot od nuklearnite elektrani pokriva 40%

od svojata potro{uva~ka na energija, a Vladata vo narednite decenii toj udel saka da go zgolemi na 50%.

DO KRAJOT NA IDNATA GODINA, 100ehnolo{kiot MILIONI LU\Egodina. ]E Na KORISTAT AJFON gigant Epl pobaruva~kata

T

idnata godina mo`e da ima 100 milioni korisnici na pametniot telefon Ajfon, predviduvaat analiti~arite na Morgan Stenli. Brojot na korisnicite }e se zgolemi za 30 milioni, koi zaedno so korisnicite koi se zabele`ani do krajot na minatata godina }e ja nadminat brojkata od 100 milioni korisnici do krajot na 2011

vo golema mera }e vlijae i neodamne{noto lansirawe na noviot model, Ajfon 4, smetaat vo Morgan Stenli.

Epl na prviot den od prezentacijata na noviot Ajfon 4 zabele`a pove}e od 600.000 prednara~ki za ovoj smartfon. Noviot model }e bide vo proda`ba od 24 juni vo SAD, Francija, Germanija i Japonija, a pokasno i vo drugite zemji.

EVROTO SE [IRI

ESTONIJA VLEZE VO EVROZONATA So dol`ni~kata kriza koja se {iri od Grcija do [panija, ~lenstvoto na Estonija mo`e da izgleda pove}e kako kletva, otkolku kako blagoslov.

Postojat {pekulacii deka zemjite bi mo`ele da ja napu{tat edinstvenata valuta, a ima i somne` deka Estonija ne e podgotvena na ovoj poteg

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

iderite na zemjite~lenki na Evropskata unija (EU) odobrija vlez na Estonija vo evrozonata od po~etokot na slednata godina. So vlezot na Estonija brojot na zemji~lenki vo evrozonata se zgolemuva na 17.

So dol`ni~kata kriza koja se {iri od Grcija do [panija ~lenstvoto na Estonija mo`e da izgleda pove}e kako kletva, otkolku kako blagoslov.

Postojat {pekulacii deka zemjite bi mo`ele da ja napu{tat edinstvenata valuta, evroto, a nekoi se somnevaat deka Estonija e podgotvena na ovoj poteg.

“Odr`uvaweto na niski stapki na inflacija vo Estonija }e bide golem predizvik”, predupredi Evropskata centralna banka minatiot mesec.

Sepak, evroto ostanuva me|u najsilnite valuti vo svetot i za ~lenstvo gi otvora vratite na sekoj klub so globalno vlijanie.

Priklu~uvaweto na evroto e pra{awe na statusot na zemjite koi sakaat da ja zacvrstat nivnata pozicija vo Evropa, re~e Simon Tilfold, glaven ekonomist vo Centarot za evropski reformi od London.

“No, isto taka mo`e da se nare~e ~ista nerazumnost Estonija da se priklu~i sega vo evrozonata, koga valutata e tolku neizvesna”, re~e Tilfold.

L

Na sostanokot vo Brisel 27-te vladi od Evropa ja pozdravija zdravata ekonomska i finansiska politika {to be{e postignata vo Estonija vo poslednive godini. Estonija }e go promeni kronot vo evro na 1 januari 2011 godina.

Za liderite na Unijata pro{iruvaweto na evrozonata na 17 zemji e znak na doverba vo edno nesre}no vreme, koga evroto e pogodeno i izgubi 13% od svojata vrednost vo odnos na dolarot od po~etokot na godinata.

Vratata za ~lenstvo vo evrozonata ne e zatvorena, bidej}i nie celime kon nadminuvawe na dol`ni~kata kriza, izjavi Amadeu Altafaj, portparol na evrokomesarot za ekonomski i monetarni raboti, Oli Ren. “Priemot na Estonija e znak za drugite zemji deka na{ata cel e da prodol`ime so pro{iruvawe na ekonomskata i monetarnata unija preku evroto”, re~e Altafaj.

So ekonomski efekt od 17 milijardi evra estonskata ekonomija e sitna. Sepak, guvernerot na centralnata banka, Andres Lipstok, sega }e mo`e da sedne so liderite od Evropskata centralna banka koja gi utvrduva kamatnite stapki. ^lenstvoto e, isto taka, va`en pokazatel deka zemjata e na pat kon postignuvawe na zapadnoevropskite standardi na `iveewe. Toa e va`na cel za porane{nata sovetska republika Estonija koja dolgo vreme be{e me|u balti~kite dr`avi koi sakaat da se razvivaat.

Mo`ebi najva`noto e toa {to ~lenstvoto e priznanie za napornata rabota i odr`uvaweto na Estonija na vistinskiot pat.

Estonija zaedno so [vedska bea dvete zemji so najmali nedostatoci me|u prihodite i rashodite me|u site 27 ~lenki od Unijata. Osven toa, javniot dolg vo Estonija e 7,2% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) i e mal vo sporedba so pove}eto zemji od blokot.

“Ova e golem den za Estonija. Preferirame da bideme vnatre i da se priklu~ime na klubot koj donesuva odluki”, izjavi premierot na Estonija, Andrus Ansip. Za vlez vo evrozonata potrebno e buxetskiot deficit da ne bide povisok od 3% od BDP, a javniot dolg ne smee da bide pogolem od 60% od BDP. Estonija e treta

ANDRUS ANSIP PREMIER NA ESTONIJA

Ova e golem den za Estonija. Preferirame da bideme vnatre i da se priklu~ime na klubot koj nosi odluki.

7,2% iznesuva javniot dolg vo Estonija od bruto-doma{niot proizvod (BDP)

porane{na komunisti~ka zemja koja vleguva vo evrozonata po Slovenija vo 2007 godina i Slova~ka vo 2009 godina. Malta i Kipar se priklu~ija vo 2008 godina.

Me|utoa, golemiot buxetski deficit koj go imaat ^e{ka, Ungarija, Bugarija Romanija i Polska nema da gi vnese ovie zemji vo evrozonata. Cenovnata stabilnost e eden od glavnite kriteriumi za priem vo evroklubot.

Spored ekonomistite, podgotovkite na Estonija da se priklu~i kon evrozonata sozdadoa nekoi nepovolnosti vo sporedba so sosednite zemji. Sega, koga Estonija vleze vo evrozonata, direktni prednosti se: pogolemiot interes na stranskite investitori i poniski tro{oci za zajmuvawe vo javniot i privatniot sektor.

No, ova bi mo`ele da bidat kratkoro~ni prednosti. Estonija bi mo`ela mnogu brzo da bide zaseneta od finansiski te{kotii, osobeno ako evrozonata stane nestabilna.

“Investitorite }e sakaat da investiraat vo Estonija samo ako Estonija prodol`i da bide konkurentna”, izjavi Tilford.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

K

O

M

E

R

I

J

A

L

E

N

O

G

L

O

G

L

A

S

K C

I

J

A

L

E

N

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.5/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.)

Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

POVIKUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.

SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik).

Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.2/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe "Sl. Vesnik na RM" br. 8 od 17.01.2008 god.)

Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO od Skopje, so EDB 4030983258973 i sedi{te na ul. Dame Gruev br.

1, zasnovano na izvr{nata isprava MV TS br. 2084/09 od 08.10.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje EDB 4030004513186 i sedi{te na bul. ABNOJ br.

102/5, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 11.06.2010 godina go

POVIKUVA

Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 2/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.

SE PREDUPREDUVA Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik).

Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

18 21.06.2010

PATOT DO USPEHOT

IRVIN GOTLIB DIREKTOR NA GROUP M

KRAL NA ADVERTAJZINGOT Zaboravete go Google. Vistinskiot kral na advertajzingot e 60-godi{niot zakupuva~ na reklamen prostor, Irvin Gotlib. Toj ne samo {to gi razbira mediumite podobro od site drugi, tuku ja ima mo}ta da ja naso~uva ovaa industrija kon svojata vizija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

e be{e tolku odamna koga vo biznisot so reklami vladeeja kreativci {to mo`ea da nateraat starica da gi dade poslednite 10 dolari za edno kutiv~e so krem “za podmladuvawe”. No, tie denovi se minato. Sega, so digitalnite mediumi vo centarot na zbidnuvawata – Gugl (Google), Fejsbuk (Facebook), MajSpejs (MySpace) i ostanatite - s$ se vrti okolu brojkite. A, eden tip {to odi naokolu i zakupuva reklamen prostor vo mediumite e kralot.

Negovoto ime e Irvin Gotlib.

No, mo`eme slobodno i da go vikame “~ovekot od 59 milijardi dolari”.

Minatata godina, glavniot menaxer na Grup M (Group M), kompanija za zakup na reklamen prostor, koja e oddel na konglomeratot VPP Grup (WPP Group), ima{e naso~eno pove}e od 16% od svetskite 364 milijardi dolari potro{eni za reklamirawe. Toj ne samo {to gi razbira mediumite podobro od site drugi, tuku ja ima mo}ta da ja naso~uva ovaa industrija kon svojata vizija. A, vo posledno vreme taa vizija gi natera starite mediumi da zemaat ~asovi od novite, bazirani na internet-platformata.

N

“Da re~eme, sakate da prodadete grejpfrut. Za da go storite toa na tradicionalen na~in }e treba{e da zakupite minuti dodeka trae “Voved vo anatomija” ili da plasirate reklami vo Vog (Vogue), pravej}i analizi okolu navikite na gleda~ite i ~itatelite bazirani vrz demografija. No, vo digitalniot svet zakupuva~ite na reklamen prostor ne mora ni{to da pretpostavuvaat. Tie samo treba da rabotat so podatoci”, veli Gotlib.

Toj objasnuva deka onie {to se zanimavaat so marketing na Internet go sledat odnesuvaweto na korisnicite. Sekoj pat koga korisnicite }e popolnat nekoja anketa, }e kupat ne{to onlajn i sl., toa stanuva dragocen izve{taj za nivnite naviki i vkusovi, {to potoa gi sledi niz Internet. Ovie podatoci im davaat na marketingstru~wacite mnogu dobra osnova za kroewe na nivnite strategii okolu plasiraweto na reklamni poraki.

POSEBNI REKLAMI ZA MAMA, TATO, BATO...

No, zo{to da se zapre tuka?

Ona {to vistinski mu treba na biznisot e spoj od vlijanieto na starite mediumi so bogatstvoto na podatoci so koe raspolaga Internetot. Vo 2006 godina Grup M plasirala, sledela i izmerila 200 milijardi onlajnimpresii, a taa brojka minatata godina e enormno zgolemena. Toa se mnogu podatoci za navikite na lu|eto, {to go tera Gotlib da misli kolku bi bilo korisno da se rasprsne toa more od informacii kon mediumite {to ne se bazirani na Internet.

“Ako imate tri televizori doma, decata }e dobijat edna poraka, majkata druga, a tatkoto treta reklamna poraka”, veli toj.

Gotlib ne zastanuva samo na vizijata, toj ve}e go ostvaruva ova scenario. Lani, toj be{e eden od glavnite investitori na Invidi Teknoloxis (Invidi Technologies), nova tehnolo{ka kompanija od Wu Xersi koja se zanimava so opredeluvawe na vozrasta,

“Vo digitalniot svet zakupuva~ite na reklamen prostor ne mora ni{to da pretpostavuvaat. Tie samo treba da rabotat so podatoci” polot, lokacijata, prihodite i etni~koto poteklo na televiziskite gleda~i, za potoa da ispra}a targetirani reklamni poraki do razli~ni TV-aparati vo ista ku}a. Investicijata od 25 milioni dolari, veli Gotlib, }e & pomogne na Grup M da go targetira reklamiraweto kon kakov bilo ekran - televizor, mobilen ili kompjuter.

“I dodeka tehnologijata e dovolno razviena za da ovozmo`i vakvi raboti, biznis-pravila s$ u{te ne postojat”, veli Gotlib. Sledniot ~ekor e da se napravat zdelki so TV-mre`ite, prakti~no ona {to go raboti toj celi 38 godini.

“MORA DA BIDEME PRED VREMETO” Roden vo 1949 godina, od majka Rusinka i tatko Poljak, Gotlib porasnal vo Japonija.

Kako tinejxer do{ol vo Wujork kade {to zapi{al sredno u~ili{te, no potoa go napu{til i

po~nal da raboti vo advertajzing-agencija. Ottoga{ negoviot podem vo reklamniot biznis, poto~no vo zakupuvaweto reklamen prostor (t.n. media buying), odi vrtoglavo nagore.

Toj ne samo {to ima ogromno iskustvo vo oblasta na tradicionalnite mediumi, tuku e izvonreden poznava~ na novite tehnologii, do najsitni detali.

Minatata godina toj inicira{e dogovor so TV-mre`ata En-BiSi Juniverzal (NBC Universal), {to go smeni stariot model na kupuvawe na TV reklamen prostor, a toa e {to pove} e gleda~i, poskapo ja pla}ate reklamnata sekunda.

Blagodarenie na digitalnite videorekorderi {to ovozmo`uvaat da gi preskoknete reklamite, Gotlib sfatil deka popularnosta na TV-{outo ne e ve}e va`na. Im rekol na odgovornite vo En-Bi-Si deka }e im pla}a vrz osnova na toa koj gi gleda reklamite.

Toa be{e kontroverzen poteg, no konkurentite go prifatija noviot sistem.

“Digitalnite videorekorderi s$ pove}e se vgraduvaat vo standardnite TV-priemnici.

Televizijata }e stane digitalna do 2010 godina. Kakvo vlijanie }e ima toa vrz na{iot biznis, sega i za pet godini?

Moravme ova da go storime za da bideme pred vremeto i da gi dvi`ime promenite”, veli Gotlib.

Kako {to izbleduva granicata me|u Internetot i televizijata, gleda~ite }e mo`at da imaat s$ pogolema kontrola vrz toa {to go gledaat. Toa neminovno }e zna~i gledawe pomalku reklami, i toa Gotlib go znae.

Pa taka, dodeka tro{i pari za reklami vo tajmingot na ultrapopularni serii kako “Izgubeni” (Lost), toj istovremeno saka da poseduva {ou-programi za da otkrie novi na~ini kako da gi “bombardira” so reklami. Za taa cel, Gotlib ja startuva{e GrupM Enterteinment (GroupM Entertainment), produkcija koja }e kreira s$ - od rok-koncerti do TV-serii, {to }e odat vo udarni televiziski termini.

BIZNIS I TEHNOLOGIJA

21.06.2010

19

SÉ POGOLEMIOT BROJ MAKEDONCI NA INTERNET SOZDAVA NOVI TRENDOVI

KOMPANIITE BARAAT MODERNI VEB-RE[ENIJA Dokolku kompaniite sakaat da ostanat vidlivi za okoto na korisnicite na Internet vo zemjava koi se 54% od populacijata, tie }e mora da im ponudat vistinski internetpredizvik. Sega e momentot koga koristeweto na Internetot treba da se lokalizira i Makedoncite da se prenaso~at kon internetuslugite koi vo idnina bi gi koristele od makedonski kompanii GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ako rezultat na rastot na brojot na internetkorisnici vo zemjava, kompaniite stanuvaat s$ pove}e svesni za potrebata od funkcionirawe na Internet.

Spored ekspertite, potencijalot za osvojuvawe na makedonskite korisnici e ogromen, bidej}i vo momentov najgolem del od niv najmnogu gi posetuvaat stranskite veb-stranici. Dokolku pred godinadve kompaniite veb-stranicite gi sfa}aa kako luksuz i bea svedeni na obi~ni internet-bro{uri na koi glavnata sekcija be{e sekcijata “Za Nas”, denes golem broj kompanii

K

od veb-razviva~ite baraat da im se izraboti re{enie preku koe do maksimum }e gi iskoristat najnovite tehnolo{ki mo`nosti so cel da gi iskoristat delovnite celi.

“Dokolku ja sporedam sostojbata pred devet godini i denes, vo poslednive {est do devet meseci kompaniite od nas ne baraat samo da realizirame veb vo forma na onlajn-bro{ura, tuku baraat celosna poddr{ka za izrabotka na veb-strategija. Interesno e toa {to kompaniite od nas baraat nie da im pomogneme da gi doznaat mo`nostite na Internetot, da ja analizirame kompanijata i na istata da & izrabotime onlajn-re{enie koja nema da bide samo internet-bro{ura, tuku istata }e pretstavuva celosno

KAKVI VEB-STRANICI NAJMNOGU SE BARAAT VO MAKEDONIJA Osnovni i informativni veb-sajtovi Stati~ni veb-sajtovi so okolu 5 strani, so informacii okolu kompanijata, proizvodite i uslugite i kontakt-informacii.

Joomla zabavni portali i forumi Trendot na zabavni portali izraboteni vo Joomla ili Drupal, na primer, se pogolem del od portalite za zabava vo Makedonija.

Veb-prodavnici Moderni onlajn-prodavnici so mo`nost za pora~uvawe na najrazli~ni proizvodi i direktna dostava do va{iot dom.

Web 2.0 veb servisi Posebno mi se dopa|a {to vo posledno vreme izleguvaat novi i inovativni veb-servisi ~ij broj na korisnici sekojdnevno se zgolemuva.

(Izvor e – nevladina)

po~naa da razmisluvaat za vistinsko iskoristuvawe na mo`nostite na Internetot, so cel {to pove}e da se dobli`at do svoite klienti.

Pazarot na veb-re{enija denes vo zemjava e solidno razvien i postojat golem broj IT-kompanii i frilenseri {to nudat izrabotka na veb-stranici. Spored prviot ~ovek na kompanijata za IT-solucii NekstSens (*NextSence), Vasko Kronevski, vo izminatiov period specifi~no e toa {to se pogolem broj mali i sredni kompanii se zainteresirani za izrabotka na kvalitetni vebre{enija. Kronevski veli deka kompaniite ve}e ne doa|aat kaj niv so zborovite deka sakaat da izrabotat veb-stranica, odnosno obi~na digitalna bro{ura, tuku

NIKOLA BOJKOV

PRETSEDATEL NA E–NEVLADINA So s$ pogolemoto koristewe na Internetot, po avtomatizam i kompaniite }e mora da se prilagodat kon barawata na svoite klienti, pa zatoa o~ekuvam deka vo bliska idnina sekoja makedonska kompanija da ima svoja veb-stranica i da go zameni faksot so e-po{ta.

onlajn-re{enie”, veli Kronevski.

KOMPANIITE POVE]E DA SE ZAPOZNAAT SO MO@NOSTITE KOI GI NUDI MRE@ATA Spored Martin Mihajlov, asistent na Katedrata za e–biznis na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, iako rabotite zapo~nale da se dvi`at od mrtva to~ka, sepak, potrebno e makedonskite kompanii u{te pove}e da se zapoznaat so mo`nostite koi gi nudi veb-stranicata.

“Vo Makedonija golem del od kompaniite koi imaat golem potencijal da gi koristat veb-stranicite za dobli`uvawe do potro{uva~ite ne go pravat toa. Eve, za primer }e gi spomenam najgolemite trgovski sinxiri vo zemjava. Tie na veb

stranicite mo`at da gi informiraat potro{uva~ite za najnovite popusti, za novite proizvodi na raftovite.

Potoa, sekade vo svetot i vo zemjava se popularni receptite preku koi eden supermarket kako namirnici za podgotovka na receptot mo`e da gi koristi svoite proizvodi koi gi prodava”, smeta Mihajlov. Spored nego, golem broj kompanii vo zemjava pod veb-stranica podrazbiraat onlajn-oglas, koj namesto vo vesnik se objavuva na Internet, {to e mnogu lo{o. Iako ima pobaruva~ka i sekoj saka da ima veb-stranica, sepak, spored Mihajlov, malkumina se svesni za vistinskata potreba od poseduvaweto na kvaliteten veb. Kompaniite vo svoite veb-stranici mnogu retko gi koristat najnovite tehnolo{ki mo`nosti so koi bi im ponudile na klientite podolgo da se zadr`at na istata i da doznaat za najnovite proizvodi na istata. “Naj~esto kompaniite vo zemjava ja odbiraat najevtinata varijanta, a firmite koi se zanimavaat so veb-dizajn zemaat duri pove}e od {to treba da se naplati za istata”, smeta Mihajlov.

Golem problem e i toa {to makedonskite kompanii otkako }e napravat veb-stranica ne vrabotuvaat lica koi }e se gri`at za istata i }e ja a`uriraat so novosti povrzani so kompanijata.

JAZ VO PONUDATA NA VEB-RE[ENIJA Cenata za izrabotka na edna vebstranica se dvi`i od 100 do 10 iljadi evra, pa nagore, vo zavisnost od toa {to kompanijata saka da dobie od veb-stranicata. Vo zemjava postojat golem broj frilenseri koi veb-stranica mo`at da izrabotat i za cena od 100 do 500 evra. No, sepak, eden programer samostojno mo`e da izraboti samo osnoven veb, a spored ekspertite, za istiot da prerasne vo kvalitetna veb-stranica potrebno e na istata da raboti cel tim kreativci i programeri koj bi odgovoril na barawata na klientot. Vo Makedonija, sepak, poradi slabata plate`na mo} na kompaniite golem del od niv se odlu~uvaat za poevtinata varijanta, no spored kompaniite koi seriozno se zanimavaat so izrabotka na vebre{enija, za da se dobie kvalitet potrebno e da se plati pove}e. Ottuka, spored Mihajlov, vo zemjava vidliv e golem jaz na pazarot na izrabotka na veb-stranici.

“Od edna strana imate kompanii koi nudat preskapi veb-stranici, a od druga strana imate poedinci koi veb-stranici izrabotuvaat za 100 evra. Fali sredinata, falat timovi koi za dostapni, a ne evropski ceni, bi nudele kvalitetni veb-re{enija.

Poradi toa kompaniite vo Makedonija koi s$ u{te ne se dovolno svesni za potrebata od kvalitetna veb-stranica naj~esto se odlu~uvaat za poevtinata varjanta, bidej}i ne se spremni da platat evropski ceni za izrabotkata”, smeta Mihajlov.

I spored Kronevski frilenserite mo`at da napravat veb-stranica i voop{to ne se somneva vo istoto, me|utoa i toj se soglasuva deka za izrabotka na vistinsko i kvalitetno onlajn-re{enie e potreben tim.“Cenata na re{enieto se odreduva vo zavisnost od baraweto na klientot. Zna~i, dokolku nekoj

saka onlajn-prodavnica so pet iljadi artikli, vo toj slu~aj takvoto re{enie e skapo. Ako stanuva zbor, pak, za prodavnica od deset, petnaeset proizvodi koi manuelno gi a`urira, toga{ toa bi ~inelo mnogu poevtino”, smeta Kronevski.

Sored nego, za edna kompanija da go

dvi`i vo pravec na ednostavnost i brzina vo prika`uvawe na vebsodr`inite, na navigacija i povrzanost na sodr`inite so dobro naglaseni linkovi”, veli Bojkov.

Pokraj toa, ona {to e primer vo svetot, a vo izminatiov period zapo~na da se primenuva i kaj nas, e toa {to svetskite

iskoristi maksimumot na Internetot, potrebno e istata da napravi link me|u toa {to kompanijata & nudi na javnosta, odnosno koi se nejzinite poraki kon kupuva~ite, kon partnerite i kon klientite i vrz baza na toa, kako {to kompanijata komunicira vo sekojdnevieto da prodol`i da komunicira i preku novite mediumi.

“Pogre{no e koga kompaniite } e dojdat i }e ka`at napravi mi veb-stranica, bez nikakvi precizni barawa. Se slu~uva da se pobara veb-prezentacija samo poradi faktot {to kompanijata ednostavno nema svoja veb-prezentacija, bez da se sogleda potrebata i prednostite od veb-stranicata”, veli Kronevski.

veb-sajtovi ve}e odamna sfatija deka mora da ja odr`uvaat dvojnata komunikacija so svoite posetiteli i da se integriraat so ve}e postoe~kite socijalni mre`i.

“So ogled na faktot deka 54% od naselenieto vo zemjava e postaro od 15 godini, koristi Internet, i toa 74% od niv koristat Internet sekoj den, potrebata za prezentirawe na Internet na makedonskite kompanii e realna i sekoj den pogolema.

So s$ pogolemoto koristewe na Internetot, po avtomatizam i kompaniite }e mora da se prilagodat kon barawata na svoite klienti, pa zatoa o~ekuvam vo bliska idnina sekoja makedonska kompanija da ima svoja veb-stranica i da go zameni faksot so e-po{ta. Ova normalno bi zna~elo i golem razvoj na pazarot za veb-stranici”, veli Bojkov.

Spored ekspertite, dokolku kompaniite sakaat da ostanat vidlivi za okoto na 54% korisnici na Internet vo zemjava, tie }e mora da im ponudat vistinski internet-predizvik.

Sega e momentot koga koristeweto na Internet treba da se lokalizira i Makedoncite da se prenaso~at kon internet-uslugite koi vo idnina bi gi koristele od makedonski kompanii.

KAKO TREBA DA IZGLEDA MODERNA VEB-STRANICA NA EDNA KOMPANIJA Veb stranicite na makedonskite kompanii vo globala s$ u{te se samo od informativen karakter so ednonaso~na komunikacija. Spored Nikola Bojkov, pretsedatel na nevladinata organizacija za e – biznis E - nevladina od Skopje, tie se s$ u{te daleku od momentalnite trendovi i dostignuvawa vo ovaa oblast. Vo izminatiov period izgledot na veb-stranicite do`iveal i evolucija od {arenoto kon ednostavnoto.

“Pod moderno veb-re{enie denes ne se podrazbira svetkava, razigrana i dobro na{minkana veb-stranica.

Vsu{nost, trendot s$ pove}e se

VASKO KRONEVSKI

DIREKTOR NA NEXTSENSE Kompaniskata veb-stranica ne treba da bide samo internet-bro{ura, tuku istata da pretstavuva celosno onlajn-re{enie, {to na firmite }e im pomogne vo pogled na gri`ata na korisnicite, vo delot na predproda`ba, vo delot na komunikacija so potro{uva~ite, ili vo odnos na self servis uslugi za klientite

20 21.06.2010

MARKETING

OLESNETE MU NA VA[IOT KUPUVA^ – VIE NASPROTI KONKURENCIJATA o sekoj moment va{ite potencijali kupuva~i se dvoumat me|u vas i va{ite konkurenti. Za `al, pove}eto od niv ne mo`at da zabele`at nekoja su{tinska razlika. Denes kvalitetot na proizvodite i uslugite e relativno blizok, rabotnicite se kvalitetni i kompetentni, pa, zatoa naj~esto kupuva~ot se svrtuva kon cenata. Situacijata vo ekonomijata denes ja postavuva cenata na piedestal, kako odlu~uva~ki faktor pri kupuvaweto, no najgolemiot del od biznisite, bez ogled na dejnosta, ne mo`at da si dozvolat da bidat najevtini.

Zna~i, ako ja izolirame cenata kako faktor, {to drugo vistinski mo`eme da im ponudime na kupuva~ite kako bitna razlika od na{ite konkurenti?!

Kolku ~esto si go postavuvate pra{aweto "Zo{to da me odberat mene?!”? Od bankite, pa do ponudata za brza hrana, dene{niot kupuva~ ne saka vistinski da se poma~i za da gi sogleda razlikite me|u vas i konkurencijata. Dokolku ste vo mo`nost da se natprevaruvate so cenata, OK. No, dokolku ste vo pogolemata grupa biznisi {to bara drugo re{enie, mora vistinski da se diferencirate od va{ite konkurenti na drug na~in. Ednostavno, mora da go naterate kupuva~ot da ka`e "Da, toa e razlikata, zatoa }e kupam!”. Realno, uveren sum deka duri i vo ovoj moment imate barem nekolku alatki

V

za lesno diferencirawe, za koi mo`ebi i ne ste svesni, a istite se relativno neiskoristeni.Stanuva zbor za momenti.

Momenti koi nitu se neobi~ni, nitu egzoti~ni, i ne pretstavuvaat ni{to pove}e od vrvno ispolnuvawe na o~ekuvawata na kupuva~ite. Istite se lesni za identifikuvawe, {to samo po sebe gi pravi ne{to {to pominuva kako ne{to {to "go znaeme”, a, vsu{nost, ne go vladeeme vo vistinska smisla na zborot. Zapra{ajte se – "[to o~ekuva kupuva~ot od mene?!". Otkrijte gi oblastite i unapreduvajte go sopstveniot performans vo niv s$ dodeka ne po~uvstvuvate deka ste sigurni i mo}ni za da zavladeete so ve{tinata potrebna za nadminuvawe na konkurentite.

Stanete najdobri, sigurni deka nikoj ne go pravi toa kako vas.

Eve nekolku tipi~ni oblasti {to mo`at da se poka`at kako vistinski "momenti na izbor – vie pred konkurencijata”: Bidete najbrzi i sekoga{ navremeni. Stanete poznati po toa {to gi vozvra}ate povicite vo rok od eden ~as, garantirajte isporaka vo rok od tri dena, a pravete ja vo dva. Stanete poznati po va{ite brzi, navremeni reakcii i osvojte gi onie kupuva~i na koi brzinata na uslugata im e najva`niot faktor.

Bidete najlesni za sorabotka. Ova e faktorot broj eden koga stanuva zbor za

sorabotka me|u biznisi (B2B), no e podednakvo va`en faktor i vo maloproda`bata.

Najdete na~in kako da im olesnite na kupuva~ite. Namalete ja administrativnata rabota, brojot na formulari {to treba da se popolnat ili odobrenija {to treba da se dobijat. Proverete kolku ste razbirlivi pred kupuva~ite, dali mo`e da se napravat korekcii vo toj pogled. Imaat li vrabotenite odredeni ovlastuvawa za odlu~uvawe ili treba da go pra{uvaat pretpostaveniot za sekoja sitnica?!

Ovozmo`ete mu na kupuva~ot izbor. Ponudete mo`nosti za personalizacija. Dene{nite kupuva~i go sakaat tokmu ona {to go sakaat, vo formata vo koja go sakaat. Sekoj go saka ona za koe pla}a vo specifi~nata forma vo koja e naviknat da go koristi.

Na vas ostanuva da ponudite kolku {to e mo`no pove}e izbor i prostor za adaptacija. Dajte im go ona {to go sakaat, a ne toa {to vie sakate da im go dadete!

Demonstrirajte vrednost.

Pokraj cenata, vrednosta i kvalitetot za potro{enite pari se vtoriot najgolem odlu~uva~ki faktor. Ne mora da ste najevtini, no ponudete vistinska vrednost za parite.

Ovozmo`ete mu na kupuva~ot zadovolstvo. Nikoga{ ne pomisluvajte deka tie go znaat toa. Deka sami }e ja

vidat vrednosta. Poka`ete im ja! Vrednosta mo`e da bide kompleksna rabota, kako dolgoro~na za{teda pri pogolema investicija, ili, pak ednostavna kako ispra}awe na 7 koga kupuva~ot pora~al 6.

Re{avajte gi problemite na samoto mesto. Ovozmo`ete im ja ovaa alatka na va{ite vraboteni. Ovlastete gi da pravat odredeni odluki na samoto mesto na nastanot. Edna od najfrustrira~kite raboti za eden kupuva~, osobeno ako e toa nekoj menaxer visoko vo organizaciskata hierarhija, e koga treba da gi slu{ne zborovite "izvinete, moram da go pra{am mojot menaxer” ili, pak, "Se izvinuvam, no na{ata politika...”. Ovozmo`ete im sloboda da odlu~uvaat za malite raboti so golemo zna~ewe i osvojte gi klientite zasekoga{.

Bidete konzistentni! Ova e najva`nata rabota {to kupuva~ot ja o~ekuva.

Ovozmo`ete ednakvo nivo na performans vo sekoja poedine~na interakcija so kupuva~ite. Neka bidat sigurni deka od vas sekoga{ }e go dobijat tokmu toa {to go o~ekuvaat – ednakvo nivo na izvonredna usluga, sekoga{!

Mo`ebi za va{iot biznis e potrebno ne{to drugo. [to i da e toa, koja i da e oblasta {to e klu~na, otkrijte ja i unapredete ja! Najdete lesen odgovor na pra{aweto "Zo{to da me odberat mene?!”.

IVAN ROGLI] Triple S Learning www.TS www www.TSL.mk . SL.m .TS L.m . k

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

TRKATA PO PROFITOT ZAPO^NUVA VO SAMATA FIRMA

Profitnata mapa e korisno sredstvo za pretstavuvawe na odnosite me|u kupuva~ite, proizvodite, uslugite i transakciite

o pove}eto firmi najgolem del od profitot doa|a od 20%-30% od kupuva~ite, proizvodite i transakciite, dodeka 30%40% se neprofitabilni.

Glavniot problem e da se utvrdi koi se koi. Toa mo`e da se postigne so pomo{ na profitnata mapa.

Profitnata mapa podrazbira grupirawe na kupuva~ite, proiz-

V

vodite, uslugite i transakciite spored profitabilnosta, kako i analizirawe na klu~nite faktori {to go zgolemuvaat profitot.

Taa e osnova za brzo zgolemuvawe na profitabilnosta na firmata preku podobra kontrola na poedine~nostite, bez pogolemi kapitalni tro{oci.

Procesot na sozdavawe profitna mapa ima pet ~ekori.

TO^NOST NA PROCESOT Prvo, donesete odluka deka profitabilnosta }e ja analizirate so to~nost od 70%. Predetalnata analiza bara premnogu pari, a i trae predolgo. So toa se pojavuva opasnost analizata nikoga{ da ne se pretvori vo akcija.

Najbitnite rezultati obi~no mo`at da se dobijat so brza, inteligentna analiza, koja se bazira vrz iskustvoto i procen-

kata. Otkako }e sozdadete slika za profitabilnosta na firmata, preciznosta treba da se zgolemi samo ako novite informacii mo`at zna~itelno da vlijaat vrz nekoja va`na akcija.

BAZA NA PODATOCI ZA PROFITABILNOSTA Vtoro, sozdadete baza na podatoci za profitabilnosta vo odreden vremenski period.

Izberete reprezentativen vremenski interval, naj~esto dva do {est meseci, i celokupnoto mno`estvo na transakcii (pr. pora~ki) vnesete go vo kompjuter.

Sekoja transakcija treba da gi sodr`i klu~nite informacii, vklu~uvaj}i go identitetot na kupuva~ot, proizvodot, kako i posebnite uslugi.

Potoa, kreirajte funkcii na tro{ocite, {to }e gi iskoristite za od bruto-mar`ata na transakcijata da go dobiete netoprofitot.

Najdobro e tro{ocite da gi raspredelite so pomo{ na lesno merliva varijabla.

Na primer, raspredelbata na tro{ocite na raboteweto po transakcija ili pora~ka obi~no funkcionira, bidej}i sekoja pora~ka vklu~uva primawe na nara~kata i podignuvawe.

Tro{ocite za zalihi mo`at da se presmetaat vrz baza na iskustvoto. Na primer, ~uvawe na zaliha na artiklot “A” za dve nedeli, artiklot “B” za ~etiri nedeli, a “V” za osum nedeli.

Transportnite tro{oci mo`at da se raspredelat vrz baza na lokacijata na kupuva~ot (region,

oddale~enost od distributivniot centar). Ostanatite tro{oci mo`at na sli~en na~in da se raspredelat so adekvatna to~nost.

Va`no e da se raspredelat site tro{oci, vklu~uvaj}i gi i re`iskite tro{oci.

Toa e neophodno zaradi dve pri~ini.

Prvo, so toa se sozdava navika da se gleda vkupnata cena na biznisot koga se odlu~uva dali treba da se zadr`i ili promeni nekoja glavna komponenta.

Vtoro, taka analizata direktno se vrzuva za finansiskite izve{tai na pretprijatieto, {to obezbeduva kredibilitet i to~nost na procenkite.

Kako rezultat od ovoj proces }e dobiete baza na podatoci za transakciite, zaedno so prihodite od sekoja transakcija, bruto i neto-profitot.

Analizata na bazata na podatoci }e ja dade profitabilnosta na odreden klient, proizvod i transakcija.

Taka }e vidite kade e najgolemiot profit, a kade e zagubata.

Bazata na podatoci mo`e da se upotrebi i za proektirawe na posledicite od promenite vo proizvodite, kako i promenite vo cenata na klu~nite elementi na raboteweto i proda`bata.

Prvata proekcija gi poka`uva efektite od fokusiraweto na pretprijatieto vrz visokoprofitnite segmenti.

Vtorata proekcija, pak, gi prika`uva efektite od promenata na delovniot model, za “lo{ite” klienti da stanat “dobri” klienti.

BIZNIS - SPORT

21.06.2010

21

SVETSKOTO PRVENSTVO ЌЕ DADE AVTOGOL

FUDBALOT OTPU[TA RABOTNICI Spored presmetkite, Velika Britanija so sledeweto na najpopularniot sport na svetot, koj gi sobra trieset i dvata najdobri nacionalni timovi na planetava, bi mo`ela da izgubi milijarda funti, dodeka doma}inot, Ju`noafrikanskata Republika, sledeweto na ovoj sport bi mo`elo da ja ~ini 80 milioni evra VESNA KOSTOVSKA v.kostovska@kapital.com.mk

vetskoto prvenstvo vo fudbal koe se odr`uva na "crniot kontinent" bi mo`elo da & dade avtogol na globalnata ekonomija.

Osven profitot koj kompaniite i golemite marketingagencii od celiot svet go sobiraat poradi eufori~nata {oping-treska, postoi i rizik poradi masovnosta na sledeweto na ovie natprevari koi gi sledat razli~ni starosni kategorii i socijalni grupi.

Zagubite koi rabotnicite bi mo`ele da gi napravat poradi gledaweto na natprevarite vo Ju`na Afrika vo tekot na rabotnoto vreme bi mo`ele da dostignat iznos od milijardi evra.

Spored presmetkite, Velika Britanija so sledeweto na najpopularniot sport na svetot, koj gi sobra trieset i dvata najdobri nacionalni

S

1

milijarda funti e proektiraniot minus vo ekonomijata na V.Britanija zaradi gledaweto fudbal

timovi na planetava, bi mo`ela da izgubi milijarda funti, dodeka doma}inot, Ju`noafrikanskata Republika, sledeweto na ovoj sport bi mo`elo da ja ~ini 80 milioni evra.

Srbija, ~ija reprezentacija se natprevaruva na ova prvenstvo, gledaweto na natprevar dva ~asa vo tekot na rabotnoto vreme na krajot bi mo`elo da ja ~ini okolu 23 milioni evra.

Spored Dragoqub Raji} od Unijata na rabotodava~i na Srbija, mo`e da se o~ekuva javniot sektor i golemite dr`avni kompanii vo vnatre{nosta na zemjata da go skratat rabotnoto vreme

do 14 ~asot.

“Izostanuvawe od rabota poradi fudbalot sekako } e ima, no ne i vo privatniot sektor kade {to po potreba se ostanuva i podolgo od rabotnoto vreme.

Ako ova se slu~i, mo`e da dojde do seriozni zagubi”, izjavi Raji}.

10.000 GERMANCI DOBILE OTKAZI MINATOTO SVETSKO PRVENSTVO Fudbalskata treska, sepak, zafa}a globalni razmeri i masovnoto sledewe na natprevarite e slu~aj i vo drugi zemji.

Po poslednoto Svetsko prvenstvo, koe se odr`uva{e vo Germanija vo 2006 godina, okolu 10.000 Germanci dobile otkazi. Vo tekot na minatoto Svetsko prvenstvo brojkite poka`uvaat deka Velika Britanija gubela 100 milioni funti dnevno. Zatoa institutite za menaxment na ostrovot kreirale upatstva za “pre`ivuvawe” nameneti za rabotodava~ite.

Ovie bro{uri gi podgot-

vuvaat menaxerite za borbata protiv masovnite “boleduvawa” na rabotnicite za vreme na natprevarite.

Evropskiot kontinent za Svetskoto prvenstvo koe se odr`a pred ~etiri godini be{e o{teten za 2,8 milijardi dolari.

Velika Britanija so sledeweto na najpopularniot sport na svetot, bi mo`ela da izgubi milijarda funti

Po poslednoto Svetsko prvenstvo, koe se odr`uva{e vo Germanija vo 2006 godina, okolu 10.000 Germanci dobile otkazi.

NELOJALNA KONKURENCIJA

GERMANCITE ZNAAT KAKO SO "JABULANI" Koga pravite vakva topka za eden turnir, celta e da se postignat {to e mo`no pove}e golovi, no sekoj udar upaten od dale~ina e ili presilen, prekratok ili neprecizen. Jas ne vidov nitu eden precizen sloboden udar, izveden od koja bilo reprezentacija. Toa e mnogu ~uden na~in za da se podigne vozbudlivosta na natprevarite SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ficijalnata topka na Svetskoto fudbalsko prvenstvo e edna od glavnite temi na {ampionatot vo Ju`na Afrika.

I golmanite, no i napa|a~ite, se `alat na nejziniot performans, koj kako posledica na tehnolo{kiot (ne)razvoj na topkata & dava nesvojstvena promena na dvi`eweto pri udarite od dale~ina.

Prvo golmanite go krenaa svojot glas, ne mo`ej}i da se pomirat so faktot deka voop{to ne mo`at da ja presmetaat traektorijata na topkata, koja na samo dva metri pred nivniot gol, dokolku e {utnata od dvaeset i pove}e metri, naglo ja menuva i brzinata, no i pravecot.

“Da me pra{uvaa mene, nikoga{ nema{e da dozvolam da se igra so ovaa topka”, izjavi pred po~etokot na Mundijalot, verojatno najdobriot golman na dene{nicata, Xanluixi Bufon, ~uvarot na mre`ata na italijanskata fudbalska reprezentacija.

“Na slednoto Svetsko prvenstvo na napa|a~ite

O

Germanskite fudbaleri ve}e nekolku meseci igraat so oficijalnata topka

}e im dadat pi{toli za da pukaat vo nas golmanite.

To~no e deka fudbalot se igra zaradi golovi, no ova so topkata e premnogu.

Taa se odnesuva kako pijana, leta so golema brzina, za naedna{ da padne i da po~ne da otskoknuva nekontrolirano.

Vistinski ko{mar”, glase{e ocenkata na golmanot na Srbija, Vladimir Stojkovi}.

No, "jabulani" o~igledno ne e po vkusot i na fudbalerite, na onie {to voobi~aeno upatuvaat udari od dale~ina.

“Koga pravite vakva topka za eden turnir, celta e da se postignat {to e mo`no pove} e golovi, no sekoj udar upaten od dale~ina e ili presilen, prekratok ili neprecizen.

Jas ne vidov nitu eden precizen sloboden udar, izveden od koja bilo reprezentacija.

Toa e mnogu ~uden na~in za da se podigne vozbudlivosta na natprevarite”, izjavi Xejmi Karager, defanzivecot na angliskata reprezentacija, poznat po svoite “bombi” od sloboden udar.

No, Karager napravi osvrt i vrz germanskata reprezentacija i nejziniot impresiven start na Svetskoto prvenstvo.

Spored Karager, ubedlivata pobeda nad Avstralija germanskite fudbaleri ja ostvarile blagodarenie na faktot {to od polusezonata vo germanskata Bundes liga se igra{e so "jabulani",

po {to “pancerite” se naviknati na nejzinite svojstva.

“Toa sekako e prednost za niv, bidej}i ovaa topka e mnogu porazli~na od onaa {to ja imavme vo doma{noto prvenstvo ili vo evropskite natprevaruvawa.

Nie sekoj trening go zapo~nuvame so osnovni dodavawa za da mo`eme da se privikneme na topkata, za da nau~ime kako da {utirame i tr~ame so nea.

O~igledno e deka Germancite go nemaat istiot problem”, veli Karager, koj na ovaa izjava be{e inspiriran poradi gre{kata na angliskiot golman Robin

Grin, koj poradi nemo`nosta da ja skroti topkata, primi mnogu nesre}en gol na me~ot so SAD. Od Svetskoto prvenstvo vo 1958-ta godina germanskiot proizvoditel na sportska oprema Adidas ja dizajnira oficijalnata topka.

Tehnolo{kiot napredok zapo~na na Mundijalot vo SAD vo 1994 godina, a ottoga{ fudbalskite topki se postojan predmet na usovr{uvawe na nivnite fizi~ki svojstva, so cel da se napravat poopasni za golmanite.

22 21.06.2010

FUDBAL

BALKAN

SLOVENCITE LUTI NA HRVATSKITE MEDIUMI! Kako mo`at taka da pi{uvaat. Nie pobedivme, bodovite se vpi{uvaat i seto drugo se zaborava. Koga na evropskoto prvenstvo so grozna igra tie ja pobedija Avstrija, toga{ hrvatskite mediumi ja veli~aa igrata na nivnite reprezentativci SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

lovene~kata fudbalska reprezentacija so pobeda go zapo~na nastapot na Svetskoto fudbalsko prvenstvo, otkako vo prvoto kolo ja sovlada selekcijata na Al`ir.

So ova Slovencite go privlekoa vnimanieto na svetskata javnost vrz sebe, otkako stanaa edna od najmalite zemji {to ostvarila triumf na Mundijalite.

Fudbalot kone~no stana sport broj eden vo ovaa dr`ava, na smetka na skijaweto, a spored izvestuvaweto na tamo{nite mediumi, gra|anite razgovarale isklu~ivo na dve temi: reprezentacijata i Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

No, ovie triumfalni momenti vo kratkata istorija na slovene~kiot fudbal se

S

pomateni od konstatacijata na hrvatskite mediumi koi istoriskata pobeda na Slovenija ja opi{aa kako izvojuvana so slaba i lo{a igra, a fudbalerite na ovaa zemja gi kvalifikuvaa kako neborbeni i nekreativni.

Mo`ebi ako se rabote{e za natpisi od nekoja druga zemja, toga{ Slovencite nema{e nitu da zabele`at, no, zatoa s$ {to doa|a od ju`niot sosed za niv e sekoga{ toptema. “Kako mo`at taka da pi{uvaat. Nie pobedivme, bodovite se vpi{uvaat i seto drugo se zaborava.

Koga na evropskoto prvenstvo so grozna igra tie ja pobedija Avstrija, toga{ hrvatskite mediumi ja veli~aa igrata na nivnite reprezentativci”, `estoko reagira{e eden slovene~ki novinar.

Rivalitetot me|u dvete zemji vo posledno vreme dobiva oblik na otvoreno neprijatelstvo. Slovencite i ofici-

jalno se najneposakuvanite sosedi na Hrvatite, a dvete dr`avi imaat serija nere{eni me|usebni problemi, {to ja ko~at evrointegracijata na celiot region.

Prvo ne mo`ea da se slo`at okolu pra{aweto za ribolov vo pograni~nata zona na Jadranskoto More, a sega gorliva tema za vladite na dvete zemji e vodnata granica.

Na ovie politi~ki temi lesno mo`e da se namontira i sportskiot rivalitet me|u Slovencite i Hrvatite koj na momenti gi napu{ta sportskite vodi i prerasnuva vo nacionalizam, no vo isto vreme e i nepresu{en izvor na razni humoreski.

“Ne gi sakam tato i mama, bidej}i tie nikoga{ ne se doma. Zatoa gi sakam hrvatskite fudbaleri, tie ne odat nikade”, ova e verojatno i najdobrata {ega na slovene~kite naviva~i upat-

ena na smetka na hrvatskite i, se razbira, na ednakvo nivo so adaptacijata na reklamata za Masterkard, kade {to vo duhot na reklamnata kampawa na kreditnata karti~ka i sporedbata na vistinskite vrednosti na smetka na rabotite koi se kupuvaat so pari be{e napi{ano: “Toa {to hrvatskite naviva~i na televizija }e go sledat nastapot na slovene~kata reprezentacija na Svetskoto prvenstvo e besceneto”.

Vrv na ovaa provokacija be{e porakata ispi{ana na slovene~ko zname istaknato vo gledali{teto za vreme na natprevarot so Al`ir.

“Pozdrav do Zagreb”, po {to na hrvatskite novinari im ostana edinstveno da ja analiziraat igrata na slovene~kata reprezentacija, se razbira, onaka kako {to videle na televizija.

Natpisot “Pozdrav do Zagreb” e posleden vo nizata provokacii kon hratskite naviva~i

Spored hrvatskite mediumi, slovene~kite fudbaleri se neborbeni i nekreativni

JUGONOSTALGIJA

“EDINAESETMINATA OD SFRJ”!

Na golmanskata pozicija bi bil Samir Handanovi} (Slovenija), vo odbranata Nemawa Vidi} (Srbija), Branislav Ivanovi} (Srbija), Vedran ^orluka (Hrvatska) i Darijo Srna (Hrvatska). Vo sredniot red i vo napadot Dejan Stankovi} (Srbija), Luka Modri} (Hrvatska), Edin Xeko (BiH), Eduardo da Silva (Hrvatska), Goran Pandev (Makedonija) i Mirko Vu~ini} (Crna Gora)”, se veli vo analizata na "Lidove novini" SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

e{kiot vesnik "Lidove novini" denovive objavi edna detalna analiza za kvalitetot na fudbalot {to se neguva na prostorite na porane{na SFR Jugoslavija.

Pod naslov “Jugoslavija pove}e ja nema, no talentite povtorno cvetaat na tie prostori”, na cela stranica e opi{an fudbalskiot progres na {este,

^

nekoga{ bratski, republiki.

Ovoj vesnik go isfrli i idealniot sostav {to, vo slu~aj Jugoslavija da ja pre`ivee{e krvavata gra|anska vojna, }e ja pretstavuva{e na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

“Na golmanskata pozicija bi bil Samir Handanovi} (Slovenija), vo odbranata Nemawa Vidi} (Srbija), Branislav Ivanovi} (Srbija), Vedran ^orluka (Hrvatska) i Darijo Srna

Nemawa Vidi} predvodnik na odbranata na selekci jata na nepostoe~kata zemjа

(Hrvatska). Vo sredniot red i vo napadot Dejan Stankovi} (Srbija), Luka Modri} (Hrvatska), Edin Xeko (BiH), Eduardo da Silva (Hrvatska), Goran Pandev (Makedonija) i Mirko Vu~ini} (Crna Gora)”, se veli vo analizata na "Lidove novini".

Za mnogumina ovoj sostav bi bil glaven pretendent za osvojuvawe na {ampionskata titula na Svetskoto prvenstvo.

“Ovaa ekipa e sigurno posilna od onaa vo 1990-ta, bidej}i nie ne nastapuvavme vo tolku silni klubovi toga{.

No, mora da se potencira deka vo onaa Jugoslavija be{e mnogu te{ko da se napravi timot. Od Belgrad, Zagreb i Saraevo sekoga{ se intervenira{e za nekoj fudbaler. Mene dolgo vreme me ignoriraa, s$ dodeka ne vo Goran Pandev vo idea- preminav timot na Crlniot sostav na nekoga- vena Yvezda. {na Jugoslavija Istoto va`e{e

Edin Xeko i... i za Darko Pan~ev, Skopje be{e ednostavno predaleku za jugoslovenskiot fudbal. I sega mo`at da se slu{nat poplaki za idealniot sostav.

Bosancite se luti zo{to ne e spomnat Misinovi}, a Hrvatite pla~at za Oli}”, veli legendata na jugoslovenskiot i crnogorskiot fudbal, Dejan Savi~evi}.

Za aktuelniot selektor na srpskata reprezentacija, Radomir Anti}, ovoj zamislen sostav e podgotven da stigne najmalku do polufinaleto, a edinstvenata maana mu e toa {to e premnogu ofanziven.

... Mirko Vu~ini} vo {picot na napadot

SPORT

21.06.2010

SPORT

23

SVETSKO PRVENSTVO

SP JAR

RONALDO VERUVA VO TITULATA

“GALSKITE PETLI” STANAA KOKO[KI Awelka e otstranet od reprezentacijata na Francija

o`ebi se favoriti od vtor red, no portugalskite fudbaleri mnogu bledo go zapo~naa Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, otkako na natprevarot so Bregot na Slono-vata Koska odigraa samo 0:0.

Eden od najdobrite fudbaleri vo svetot, Kristijano Ronaldo, i ponatamu e uveren deka negovata reprezentacija i ponatamu e favorit sposoben da dojde do samata zavr{nica na Mundijalot.

“Kaj nas s$ u{te postoi nade`. Toa e mo`ebi la`na nade`, no nie ne se otka`uvame od sonot vo koj Portugalija e

Mo`ebi e la`na nade`, no Portugalcite ne se otka`uvaat od svojot son

M

svetski prvak. To~no e deka odigravme slabo vo kvalifikaciite, no taka pominaa i Francuzite i Angli~anite, pa toa ne gi pravi slabi reprezentacii”, izjavi Ronaldo, ~ija reprezentacija vo prvoto kolo od {ampionatot se nao|a vo t.n. grupa na smrtta, bidej}i pokraj Bregot na Slonovata Koska, se nao|aat u{te i selekciite na Brazil i Severna Koreja.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

eka fudbalot pove}e ne e privilegija, a samo nekolku nacii - tradicionalni favoriti na svetskite prvenstva, ni uka`aa poslednite natprevari od vtoroto kolo na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, kade {to so eliminacija se soo~uvaat selekciite na Francija, Anglija i Germanija.

Vo najnezavidna situacija se francuskite fudbaleri koi dosega osvoija samo eden bod i s$ u{te nemaat postignato gol.

Zgora na s$, po karanicata so selektorot Rajmon Domene{ od timot e otstranet Nikolas Awelka.

“E.. se valkan kurvin

D

Golemite favoriti Francija, Anglija i Germanija soo~eni so eliminacija u{te po prvata natprevaruva~ka faza od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika sine”, navodno mu rekol Awelka na Domene{, otkako trenerot sosema opravdano imal zamerki na negovata igra.

“Zborovite {to gi prenesoa mediumite nikoga{ ne izlegle od mojata usta.

To~no e deka na poluvremeto na natprevarot so Meksiko imav neprijaten razgovor so trenerot, no toa be{e ka`ano vo soblekuvalnata pred ostanatite soigra~i, a takvite razgovori ne bi smeele da izleguvaat vo javnost”, veli Awelka.

Negoviot kapiten, Patris Evra, smeta deka me|u ~lenovite na francuskiot nacionalen tim ima kodo{, koj e sorabotnik so

oddelni mediumi. So ovaa negova konstatacija samo dopolnitelno se otkriva nemo}ta na francuskite reprezentativci, ~ii {ansi za plasman vo osminafinaleto se svedeni vo domenot na teorijata.

Vo malku podobra situacija se angliskite reprezentativci, koi iako neporazeni, sepak, razo~araa poradi faktot deka iako se vo relativno lesna grupa, ne uspeaja da ostvarat nitu edna pobeda vo duelite so SAD i Al`ir.

“Go gledam istiot strav vo o~ite na fudbalerite kako koga ja prezedov selekcijata na Anglija. Toa e neverojatno, da ~uvstvuvaat strav tolku iskusni

fudbaleri, no mislam, ili podobro re~eno se nadevam, deka s$ u{te imame {ansi za {ampionskata titula”, istakna selektorot na Anglija, Fabio Kapelo.

Od reprezentacija so najdobar start na {ampionatot, do situacija vo koja treba da se spasuva plasmanot vo vtorata runda na natprevari.

Selekcijata na Germanija zagubi vo duelot so Srbija, po {to & e neophodna pobeda vo posledniot duel so Gana, selekcija koja zasega e edinstvenata od afrikanskiot kontinent so realni {ansi da se izbori za mesto vo eliminaciskata faza od Svetskoto prvenstvo.

19 GODINI KANAL 4

NBA

Prviot privaten medium vo Makedonija, sportskoto radio Kanal 4, denovive go proslavi 19-ot rodenden. Po~etocite na ovoj medium datiraat od vremeto koga vo dr`avava se pravea “bebe{kite” ~ekori kon nezavisnosta i pazarnata ekonomija.

Dolgi godini Kanal 4 be{e edinstveno specijalizirano sportsko glasilo vo eterot, postojano prisutno na nastapite na nacionalnite selekcii i doma{nite prvenstva vo site sportovi.

XEKSON SE IZBORI ZA SVOJOT REKORD “Ova ne be{e ubava pobeda, no e najbleskavata vo mojata kariera. Mojata zada~a e da storam s$ {to treba za da se dobie natprevarot i osvoi titulata” kipata na LA Lejkers stigna do 16-ta titula vo NBA-ligata, otkako vo posledniot natprevar od finalnata serija protiv Boston Seltiks triumfira{e so 83:79.

Vo presret na {estiot natprevar od ova finale, ko{arkarite od Los Anxeles se nao|aa vo naizgled bezizlezna situacija, otkako imaa negativa od 3:2 vo pobedi. Zgora na toa, ekipata na Boston nikoga{ ne zagubila vo plej-ofot po ova vodstvo.

No, najtrofejniot trener vo istorijata, Fil Xekson, so 11 {ampionski prsteni, ima{e svoja tradicija. Toj nikoga{ ne zagubil finale otkako negovite izbranici ostvarile pobeda na prviot natprevar. Taka be{e i vo serijata protiv Boston, vo koja toj be{e primoran mnogu da se ma~i so taktikata, verojatno kolku {to vkupno mu be{e potrebno vo prethodnite deset triumfi.

Vtora godina po red za MVP na finalnata serija be{e proglasen Kobi Brajant.

E

Ko{arkarite na Lejkers ja anuliraa prednosta na Boston od 13 poeni i triumfiraa vo majstorkata od finalnata serija Tojj i vo sedmiot natprevar be{e najefikasniot ko{arkar na Lejkers, zavr{uvaj}i ja majstorkata so 23 ko{a.

“Ova ne be{e ubava pobeda, no e najbleskavata vo mojata kariera. Mojata zada~a e da storam s$ {to treba za da se dobie natprevarot i osvoi titulata”, izjavi brilijantniot Brajant, koj be{e zapra{an za sporedba na negovata igra so onaa na Majkl Xordan.

“N “Nikoj k j ne jja zavr{il rabotata b podobro od Majkl Xordan”, deciden be{e Brajant, koj ja osvoi pettata {ampionska titula. Pokraj Kobi, golema rabota vo sedmiot natprevar zavr{i i Ron Artest.

Toj postigna 20 poeni, no odigra odli~na odbrana vo tekot na site sedum sredbi protiv Boston.

“Denes e eden od onie denovi koga imav verba vo sebe i

toa mi pomogna da pogodam nekolku ko{evi.

Mu blagodaram na Xekson {to me zede vo Lejkers i mi dade {ansa da zaigram zaedno so Kobi Brajant. Edvam ~ekam da zapo~ne novata sezona”, izjavi Artest. Po ovaa sezona rivalstvoto me|u Lejkers i Seltiks e u{te poizrazeno, a sodnosot vo osvoenite prvenstva sega iznesuva 18:16, vo korist na bostonskata ekipa.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S