BR.67_kapital_sreda 23 juni 2010 by Kapital Media Group

FEQTON:

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

PROROKOT OD OMAHA STANA ROBIN HUD

POBEDNI^KA MAKEDONIJA STRANA 8

STRANA 13

INTERVIEW

KARGOV:

NA ZATVORAWE,, VTORNIK,, 22.06.2010,, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,37% 0 0,49% 00,09%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 49,63 11,24 24

NAFTA BRENT EURORIBOR

777,84 1,29%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.06) 2.460

MBI 10

2.440 2.420 2.400 2.380 2.360 2.340

BARAM FAKTI OD SELAMI ZA NA[ATA KORUMPIRANOST!? IVICA KRAW^EVI] OD 100, ODOBRENI TELEKOM SLOVENIJA 30 MILONI EVRA OD ONE VLEGUVA KREDITNATA LINIJA NA EIB VO GOLEMI NEMA DOBRI PROEKTI, REFORMI! ILI SE SLO@ENI STRANA 4 PROCEDURITE!? STRANA 3 PAPANDREU TVRDI: DA IMAVME VREMENSKA RAMKA, SPOROT DOSEGA ]E BE[E RE[EN! STRANA 6

2.320 2.300 16.6

18.6

20.6 20

22.6

PETOK,, VO

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA ANTIKRIZNITE KREDITI ZAGLAVENI VO BEZBROJ PROCEDURI STRANA 2

VLADATA VO ZONA TETOVO, "KAPITAL" VO ZONA ZUBOVCE

ZA STRANCITE [TO GI NEMA “CRVEN TEPIH”, ZA DOMA[NITE “DIV KAPITALIZAM”! STRANA 7

IZVESEN OTKUPOT SAMO NA SOPSTVENOTO GROZJE GOLEMITE VINARNICI SO SVOI LOZJA DO KVALITETNO VINO STRANA 2

2 23.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 23 JUNI 2010

ANTIKRIZNITE KREDITI ZAGLAVENI VO BEZBROJ PROCEDURI ema nikakvi efekti, ili pak, s$ u{te ne se gledaat rezultatite od ~etirite paketi antikrizni merki koi gi donese Vladata za poddr{ka na stopanstvoto. Kompaniite ne prestanuvaat da se àlat na lo{ite ekonomski uslovi i da baraat evtini krediti od bankite, a vetuvawata za niv ostanaa samo na hartija. I najgolemiot adut na Vladata za poddr{ka na kompaniite, evtinata kreditna linija od Evropskata investiciska banka (EIB) od 100 milioni evra so kamata od 6% se realizira mnogu bavno. Edna godina otkako Vladata go potpi{a dogovorot so EIB, kompaniite mnogu bavno i te{ko stignuvaat do parite. Informaciite se deka dosega se povle~eni samo 30 milioni evra. Iako dogovorot be{e potpi{an lani vo juni koga realno vo stopanstvoto ima{e najgolema potreba od sveì pari poradi restriktivnata politika na bankite, prvite krediti bea odobreni duri pred krajot na minatata godina. Od potpi{uvaweto na dogovorot pomina cela godina, a iskoristena e samo edna tretina od sumata koja kompaniite navodno ja imaat na raspolagawe. Koja e pri~inata za bavnata realizacija na najsilnata antikrizna merka? Zo{to tolku malku pari se iskoristeni dosega, kade e ko~nicata, dali na kompaniite ve}e ne im trebaat pari ili se zaglaveni vo sloènata procedura? Od MBPR koi se samo posrednici vo celiot proces na

odobruvawe na kreditite velat deka ima barawa od kompaniite i deka bankite se tie {to gi odobruvaat proektite, a biznismenite se àlat, pak, deka problemot e vo sloènata procedura i strogite barawa od bankite preku koi se plasiraat sredstvata. Spored dosega{noto tempo, kompaniite dobivaat pari od kreditnata linija na sekoi dva meseci. Ako prodolì so ova tempo, }e zavr{i krizata dodeka kompaniite da gi dobijat parite. A za da dojdat do niv, pak, treba da pominat niz sito i re{eto. Prvo, baraweto treba da bide odobreno od kreditniot odbor na delovnata banka koja gi ocenuva proektite i nivniot rizik, vtoriot filter e kreditnoto barawe da bide odobreno od kreditniot sovet na MBPR, koe potoa go ispra}a vo EIB koja ja vr{i poslednata kontrola. Premierot, pak, duri i glasno najavi deka celata tran{a treba da bide realizirana do sredinata na 2011 godina, koga se o~ekuva deka krizata ve}e }e bide zavr{ena. Koja e tuka antikriznata logika na Vladata? Na kompaniite pari im trebaat sega, a ne posle edna godina. Vo me|uvreme kompaniite prodolùvaat da se àlat deka bankite ne odobruvaat krediti bidej}i parite gi plasiraat vo zapisi i da se molat da ne dojde nekoja inspekcija da im pi{e kazna ili da im go zatvori biznisot, ili pak ne daj boè da zadocnat so pla}awe na nekoja faktura i vedna{ da im bide blokirana smetkata. E pa za koi antikrizni merki toga{ zboruvame?

OFFICE MANAGER I FINANSII:

zgolemenite zalihi na vino, namalenata pobaruva~ka i izvoz, sozdavaat ambient vo makedonskiot vinarski biznis vo koj golemite vinarnici s$ pove}e se svrtuvaat kon sopstveni lozovi nasadi. I lozarite i vinarnicite o~ekuvaat eskalacija na problemite ovaa esen

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sevska@ka @ pit p al.com.mk

Za populisti~kite najavi koi ostanaa samo na hratija ili, pak, za zgolemeniot broj na vraboteni vo javniot sektor na smetka na otpu{tenite vo metalnata industrija? Ili, pak, za merkite koi ne moàt nikako da go dignat industriskoto proizvodstvo. Ili moèbi misli na antikriznata merka so koja pokraj koridorite 8 i 10 se davaat lokacii za izgradba na novi benzinski pumpi, restorani i moteli? [to ima tuka antikrizno? A pomislil li nekoj od vladinite ministri pri nosewe na merkite koj i so {to }e gi gradi tie objekti, ili, pak, samo misle{e kolku pari vo buxetot }e se sleat od proda`ba na zemji{teto. Oti realnosta pokaùva deka makedonskite firmi s$ pove}e zapa|aat vo nelikvidnost i deka vladinite antikrizni merki ne im pomagaat polesno da ja preìveat krizata.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

IZVESEN OTKUPOT SAMO NA SOPSTVENOTO GROZJE

GOLEMITE VINARNICI SO SVOI LOZJA DO KVALITETNO VINO Novite pravila nemetnati od noviot Zakon za vino,

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

tipendii “Gabriela Konevska Trajkovska” za postdiplomski studii od oblasta na pravoto, ekonomijata i politikite na EU vo stranstvo za akademskata 2010/11 godina }e podeli Vladata. Deneska vo prostoriite na Vladata }e se odr`i informativen den vo vrska so konkursot i dodeluvaweto na stipendiite. Nastanot e od otvoren karakter. Stipendii za postdiplomski studii vo stranstvo za poddr{ka na procesot na evropskata integracija se dodeluvaat po osmi pat i dosega na studii bile prateni 67 stipendisti. Stipendistite po magistriraweto imaat obvrska da rabotat najmalku tri godini vo dr`avnata uprava, soop{ti Sekretarijatot za evropski pra{awa.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

koli~ini na grozje otkolku VERICA JORDANOVA li vo izminatite godini. Pri~ina za toa se namaleel od golemite make- nata pobaruva~ka za vino, donski vinarnici zgolemenata konkurencija na godinava o~ekuvaat svetskiot pazar kade {to “è{ka” berba i ima napliv na subvencioninamalen otkup na rano vino i depresiranite grozje, dodeka drugi smetaat ceni na vinoto. Seto ova ne deka otkupot }e se odviva vetuva rozova slika i sodava normalno, bez pogolemi nesiguren ambient za kakvo problem. bilo planirawe. Lozarite velat deka godi- Biznis-strategijata za celosno nava moè da se o~ekuva zaokruèno proizvodstvo na plodna i kvalitetna ber- vino od sopstveno grozje priba na grozje. Dali nova- menuva najnovata vinarnica ta rekolta }e zavr{i vo Stobi koja ima kapacitet od makedonskite vinarnici, pet milioni litri godi{no na stranskite pazari ili proizvodstvo na vino. }e ostane neotkupeno gi Direktorot \or|i Jovanov pra{avme najgolemite make- objasnuva deka grozjeto koe donski vinarnici. se dobiva od 600hektari “O~ekuvam navistina “è{ka” lozivi nasadi vo Gradsko i berba, ne vo smisla na vo Tikve{ijata se dovolni za meteorolo{kite uslovi. da se ispolni kapacitetot od O~ekuvam, iako vo isto vreme 5 milioni litri toni vino na se nadevam deka gre{am, ovaa golema vinarnica. ovaa godina da kulminiraat “Lani so prvata berba go site nataloèni sostojbi i ispolnivme kapacitetot i problemi vo lozarstvoto na godinava }e go napravime koi so godini ukaùvame, a istoto, odnosno celokupnite koi baraat sistematsko, a potrebite za grozje }e gi ne ad-hok rea{avawe”, veli zadovolime od sopstvenite \or|i Petru{ev, direktor na nasadi”, objasnuva Jovanov, vinarnicata Tikve{. koj godinava o~ekuva u{te Pove}eto vinarski vizbi s$ posilna berba od lanskau{te go nemaat prodadeno ta. Vinarnicata Stobi, koja vinoto od lanskata berba, oficijalno se otvara sledimaat polni rezervoari i ne nata nedela, ve}e gi ima se raboti dali imaat potreba izvozeno prvite koli~ini na od otkup ili ne, tuku kade vino vo Holandija. Nivnata bi go skladirale vinoto od strategija e dobro da se berbata 2010 godina. Od tie pozicioniraat na doma{niot pri~ini, Petru{ev o~ekuva pazar, no i da nastapat na zgolemen pritisok vrz vizbite pazarite vo Rusija, ê{ka, i eskalacija na problemite Polska i Ukraina. i poradi toa {to i sosed- Prvite lu|e na vinarnicata nite zemji nema da moàt Skovin pak, sprotivno na da bidat vo dovolna mera o~ekuvawata na Tikve{, “izduven ventil” za proda`ba smetaat deka pretstojnata na pazarnite vi{oci na otkupna sezona }e bide sli~na vinsko grozje. na prethodnite. Skovin ne Procenkata na Tikve{ e deka planira da gi namaluva otgodinava }e se otkupat poma- kupnite koli~ini. Naprotiv,

jordanova@kapital.com.mk

tie investiraat vo sopstveni lozivi nasadi i nadgraduvawe na partnerskite odnosi so svoite kooperanti. Skovin godinava stana sopstvenik na novi 100 hektari lozovi nasadi vo Kavadarci. “Vo momentot, eden od osnovnite problemi vo vinskiot biznis generalno e vlo{enata sostojba na pazarot {to rezultira so namalena proda`ba na vino na doma{niot pazar i namaluvawe na izvozot. Vo vakva sostojba site vinarnici se soo~uvaat so zalihi na vino {to generira dva problemi: namalena potreba od otkup na novo grozje i vlo{ena finansiska sostojba”, veli Marija Miteva, direktor na Skovin, koja objasnuva deka blagodarenie na dobrite partnerski odnosi so svoite distributeri i poradi zgolemenata proda`ba uspeva da gi amortizira postoe~kite problemi. Lozarite vo Tikve{ijata isto taka o~ekuvaat te{ka i neizvesna godina za vinskoto grozje. Svesni deka vinarinicite imaat vinski zalihi od minatata godina koi ne moàt da gi prodadat, tie predlagaat pogolem anga`man na dràvata vo ovoj problem. “Za da ne ostane grozjeto na nivite, neophodno e da se vklu~i i dràvata. Sekade vo Evropa dràvata ja finansira prerabotkata na vino vo vinski destilat i so toa gi namaluva zalihite na vino. Badijala }e bidat subvenciite od 40.000 denari po hektar lozje, ako grozjeto nema koj da go otkupi”, predupreduva Risto Milev, sopstvenik i direktor na najgolemiot proizvoditel na grozje, GD Tikve{ od Kavadarci.

NAVIGATOR

23.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

FORMULA ZA RAZVOJ NA INDUSTRISKITE ZONI

I VACLAV KLAUS

XORX OZBORN

MENDUH TA^I

VAN^O MURATOVSKI

ritanskiot minister za pozicijata e taa {to {te eden evropski lider tkako SSM dobi nov lider, Unegovata koj {to e sre}en {to Bfinansii go skr{i mrazot Otreba da ja kazni vla- Ostariot se zafati so edna dr`ava ja zadr`a so voveduvaweto bankarski data poradi “la`nata evro- rabota – sekojdnevno da mu nacionalnata valuta i ne go prifati evroto

danok, {to pak mo`e da mu se vrati i kako bumerang

integrativna politika”, a ne me|unarodnata zaednica

nao|a gre{ki i “nezakonski” potezi na naslednikot

OD 100, ODOBRENI 30 MILONI EVRA OD KREDITNATA LINIJA NA EIB

NEMA DOBRI PROEKTI, ILI SE SLO@ENI PROCEDURITE!? Za edna godina se iskoristeni samo 31 milion evra od odobrenite 100 milioni od EIB. Celiot odobren zaem treba da bide iskoristen do sredinata na 2011 godina. Nekoi smetaat deka iskoristuvaweto odi bavno, drugi smetaat deka tempoto e dobro. Ima i treti koi smetaat deka tolkava e apsorpcionata mo} na kompaniite. Ona {to e dobro e {to ima kompanii koi baraat krediti za investicii,i otvorawe novi rabotni mesta ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

avno odi realizacijata na kreditnata linija od Evropskata investiciona banka (EIB) za kreditirawe na malite i sredni kompanii. Najavuvana kako najgolemiot adut na Vladata za pomo{ na kompaniite polesno da se spravat so krizata, posle edna godina se iskoristeni samo 31 milion evra od vkupno 100 milioni, koi mu se staveni na raspolagawe na stopanstvoto. Spored informaciite od Makedonskata banka za podd{ka na razvojot (MBPR) dosega se pominati ~etiri tran{i, a poddr`ani se 115 proekti. “Pomina i ~etvrtata tran{a so vkupna vrednost na proektite od 5,5 milioni evra, a bea odobreni 39 kreditni barawa od kompaniite, a vo sledniot period treba da po~ne isplatata na sredstvata. Dosega se poddr`ani 115 proekti vo vkupna vrednost od 31 milion evra, a vo me|uvreme zapo~navme da sobirame barawa od kompaniite i za pettata tran{a”, veli Aleksandar Stanojkovski, direktor na kreditirawe vo MBPR.

Analizite kaùvaat deka, ako se zeme predvid deka prvata tran{a, so zadocnuvawe od nekolku meseci, be{e pu{tena na krajot na dekemvri minatata godina, kompaniite dobivaat pari na sekoi dva meseci. Biznismenite se àlat deka problemot e vo sloènata procedura i strogite barawa od bankite preku koi se plasiraat sredstvata, iako ima i analiti~ari koi smetaat deka nivoto na odobreni kredit moèbi e i adekvatno na nivoto na apsorpcionata mo} na mikrofirmite koi {to sakaat makedonskite firmi (!?). da apliciraat za evtinite KOJA E PROCEDURATA krediti, potrebno e da imaat ZA DOBIVAWE godi{en obrt od 50.000 evra, i KREDITI OD OVAA petmina postojano vraboteni. „ANTIKRIZNA Uslov za malite firmi e da KREDITNA LINIJA“? imaat obrt od 200.000 evra i Prvo, baraweto treba da {est do 50 vraboteni, a sredbide odobreno od kreditniot nite kompanii isto taka treba odbor na delovnata banka da imaat obrt od 200.000 evra, koja gi ocenuva proektite i i od 51 do 250 vraboteni. nivniot rizik. Iako Kapital dosega nekolku Posle prviot filter, kredit- pati se obide da doznae koi noto barawe treba da bide kompanii dosega zele kredit, odobreno od MBPR, koe potoa i za koja namena, odgovorot go ispra}a vo EIB koja ja od MBPR, i od komercijalnite vr{i poslednata kontrola. banki be{e deka imiwata Pokraj osnovniot uslov koj na kompaniite se delovna treba da go ispolnat kom- tajna. Ottamu dobivme samo paniite koj predviduva da informacija, za {to najmnogu nema otpu{tawe na vrabo- kompaniite baraat pari. teni, treba da zadovoluvaat Spored podatocite od MBPR i drugi uslovi. Na primer, od dosega{nite barawa, naj-

3 FAKTI ZA...

700 1.014 330

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA PLATA VO HRVATSKA VO APRIL GODINAVA, [TO E PAD OD 0,9% VO ODNOS NA ISTIOT MESEC LANI EVRA E PROSE^NATA BRUTO PLATA PO VRABOTEN VO HRVATSKA EVRA BE[E PROSE^NATA MESE^NA NETOPLATA PO VRABOTEN VO MART VO MAKEDONIJA, A BRUTO PLATATA IZNESUVA 486 EVRA

dodeka Vladata bara niza opravduvawa i us vinovnici zo{to indusat triskite zoni vo zemjava zjaat prazni, moèbi treba da se ot svrtat i da go vidat pri-merot ina biznismenot Mihajlo Mihajloski, koj ja zaìvea zonataa Zubovce vo Gostivarsko.. Pred re~isi edna godina nekolku od gostivarskite biznismeni se dogovorija soo m makedonskata vlada da im prodade dràvno zemji{te po ra simboli~na cena od tri evra od po metar kvadraten, no pod ki uslov, da izgradat fabriki koi }e po~nat da rabotat vo ta rok od dve godini. Rabotata izleze, re~eno-storeno! Kone~no ne{to se gradi vo industriskite zoni! Ne deka biznismenite vo zonata vo Zubovce nemaa problemi pri izveduvaweto na grade`nite raboti, a u{te pove}e {to kriza e za site kompanii, inicijativata na Mihajloski se pokaà kako primer kako zonite i vo vreme na kriza moàt da rabotat, no samo ako nekoj se posveti na idejata industris-kite zoni

MIHAJLO O MIHAJLOSKI MI da prorabotat. Mihajloski duri ostana na prvi~no veteniot rok deka do 2011 godina vo zonata vo atarot na seloto Zubovce }e bidat gotovi pette proizvodni pogoni. Pri kraj e izgradbata na tri fabriki, najgolemata, fabrikata za meso Karne-M, pekarnicata Amigo i fabrikata za prerabotka na kafe Interkafe. Do septemvri slednata godina treba da se izgradat u{te dve.

GUBITNIK

GRADONA^ALNIK SO “DIV” UNIVERZITET

golem del odnosno 70% se za investiciski krediti, a ostanatite 30% se za obrtni sredstva. Vo prvata tran{a bea odobreni 12,5 milioni evra, a bea poddràni 35 proekti. Vo vtorata tran{a bea poddràni 33 proekti vo vkupna vrednost od 7,2 milioni evra. Tretata tran{a iznesuva{e 11,4 milioni evra i bea poddràni vkupno 47 proekti. Spopred poslednata izjava na premierot Nikola Gruevski, Vladata o~ekuva vkupno planiranite 100 milioni evra da bidat iskoristeni do sredinata na 2011 godina, koga krizata ve}e i }e bide zavr{ena.

PROCENKI...

atanec na vrata verojatno }e dobie Me|unarodniot univerzitet vo Struga zatoa {to so niza propusti i aktivnosti go prekr{i Zae. konot za visoko obrazovanie. Univerzitetot na stru{kiott gradona~alnik Ramiz Merkoo e eden od najlo{ite primerii na problemite vo makedon-skiot obrazoven sistem, kogaa celi institucii produciraatt visokoobrazovni kadri, odd koi potoa nikoj nema koristt – ni dr`avata ni kompani-ite, a sekako ni studentite.. Problemot e {to Merko,, iako izvr{uva javna funkci-ja, se drznal nezakonski da raboti vo privatniot sektor. Mo`ebi se nadeval deka takvoto rabotewe na negoviot univerzitet }e pomine pred nadle`nite organi. Za sre}a, ne izleze taka, pa sega ovaa stru{ka visokoobrazovna institucija e pred kriza. Sosema opravdano zatoa {to nema opravduvawe za rabota bez akreditacija, za zapi{uvawe neobrazovani kadri kako studenti, odnosno lica koi voop{to ne polagale matura nitu se steknale

RAMIZ MERK MERKO RKO O so ~etirigodi{no sredno obrazovanie. Pra{aweto e samo koj mu dozvoluval na ovoj univerzitet dosega da raboti na ovoj na~in. Problemot so kvalitetot na visokoto obrazovanie vo Makedonija e golem i mora da se re{i zatoa {to kompaniite ve}e uka`uvaat na lo{ stru~en kadar {to doa|a kaj niv. Toa zna~i deka za obuka na isti lu|e dva pati se tro{at pari – edna{ od dr`avata ili od privatni sredstva, a edna{ od biznis-sektorot.

MISLA NA DENOT

HOZE LUIS ZAPATERO premier na [panija

NI[TO PODOBRO OD TRANSPARENTNOSTA

e postoi ni{to podobro od transparentnosta da se poka`e solventnost, da se podigne verbata vo bankite i site neosnovani glasini da gi ostavi vo zaborav - izjavi {panskiot premier Hoze Luis Zapatero po odlukata da se objavat rezultatite od stres-testovite na najgolemite evropski banki. [panija prva, den pred oficijalnata odluka na Unijata, samostojno odlu~i da gi objavi rezultatite od testovite na bankite. Se procenuva deka toj poteg be{e eden od klu~nite faktori za da se donese odluka na nivo na cela Evropska unija.

TO^NO E DEKA NA[ATA KOMPANIJA SE SOPNA NA NEKOLKU OD SVOITE NOVI PRODUKTI. NO, NE ZABORAVAJTE DEKA MO@E DA SE SOPNETE SAMO AKO SE DVI@ITE

RIÂRD P. KARLTON PORANE[EN PRV ÔVEK NA KOMPANIJATA 3M, KOJA GI IZMISLI MALITE LEPLIVI LIVÊNCA ZA BELE[KI

4 23.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ZATVORENI GASOVODI

...PRV DEN OD LETOTO

...EU REGULATIVA

Nema ruski gas za Belorusija

Do`dot go potopi Zagreb

Tri{e bara postrogi kazni

e se ve}e prijatni odnosite pome|u Rusija i Belorusija O N otkako ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev mu naredi na dr`avniot energetski gigant Gasprom da ja namali isporakata na gas za sosednata zemja.

bilniot do`d, silniot vetar i niskite temperaturi go obele`aa prviot den od letoto vo Hrvatska. Centralniot del na Zagreb e pod voda, a temperaturata utroto be{e odvaj 13 stepeni Celziusovi.

IVICA KRAW^EVI], prv ~ovek na Telekom Slovenija pora~uva:

ONE VLEGUVA VO GOLEMI REFORMI! Morame da napravime sinergija na uslugite, za da se namalat tro{ocite. Na site ni e jasno deka }e ima potresi. Golem broj lu|e }e mora da razmisluvaat deka utre }e rabotat ne{to drugo, ili na nekoe drugo mesto! Seto toa e podobro, otkolku na nekoj da mu ka`eme izvini od utre ti ovde ne raboti{ ~ovek na Telekom Slovenija, koga nekoi raboti }e se imal takvi strogi uslovi

retsedatelot na Evropskata centralna banka, @an Klod P Tri{e, veruva deka vlasta vo EU }e vospostavi mnogu postrogi kriteriumi za zadol`uvawe na dr`avata za da ne se povtori sega{nata dol`ni~ka kriza.

DVA, TRI ZBORA

“Silno veruvam deka ovaa gr~kata buxetska kriza }e stane katalizator {to }e gi korigira problemite vo ekonomijata, pretvoraj}i ja Grcija vo konkurentno sposoben i prosperiteten ~len na evrozonata” JORGOS PROVOPULOS guverner na Gr~kata nacionalna banka

QUP^O ZIKOV kompanija vo dominantna ispravat, koga }e pomine vo Makedonija, toga{ nie

zikov@kapital.com.mk

vica Kraw~evi}, pretsedatel na upravniot odbor na Telekom Slovenija, vo ekskluzivnoto intervju za izdanijata na Kapital Media Group (celoto intervju }e go ~itate vo peto~niot broj na magazinot Kapital), najavuva konsolidacija, optimizacija i drasti~no namaluvawe na tro{ocite vo raboteweto na vtoriot mobilen operator ONE, ~ii sopstvenici se od pred edna godina! “Vo Makedonija imame nekolku kompanii kako Kosmofon, sega{en ONE, pa On Net, Germanos, Digi Plus ... Treba da se optimiziraat resursite. Treba sekoj den da se borite na pazarot so novite ponudi i uslugi! Tuka najmnogu mislam na uslugata Boom TV, koja se soo~uva so odredeni te{kotii sega, no ima odli~na idnina”, veli Kraw~evi} i dodava: “N$ ~ekaat reformi na nekolku nivoa. Vo Kosovo i vo Makedonija preku eden operator gi nudime i dvete uslugi, a istoto vo Slovenija s$ u{te go nemame napraveno. Toa e edna zada~a koja n$ ~eka, so site posledici koi proizleguvaat! Od edna strana da se napravi sinergija na uslugite, a od druga strana da se namalat tro{ocite, bidej}i me|u ovie dve dejnosti postoi izvesna konvergencija. Na site ni e jasno deka }e ima potresi. Golem broj lu|e }e mora da razmisluvaat deka utre }e rabotat ne{to drugo, ili na nekoe drugo mesto! Seto toa e podobro, otkolku na nekoj da mu ka`eme, izvini od utre ti ovde ne raboti{. O~ekuvam potresi, i za rakovodstvoto i za vrabotenite, no sega sme vo situacija koga nemame izbor”, veli toj. Kapital go pra{a prviot

dràvna sopstvenost – dali, po edna godina smeta deka e uspe{no prezemaweto na Kosmofon vo Makedonija! Toj smeta deka “cenata na kompanijata vo nekoj moment e bazirana na nekoi procenki na razvojot na pazarot i momentalnoto rabotewe. ]e pokaè vremeto dali e dobar potegot.Te{ko e da komentiram dali cenata be{e realna, a isto taka mnogu e te{ko toa da se komentira samo edna godina posle prezemaweto. Toa moè da se vidi duri posle 3 do 4 godini,

ovaa kriza, bidej}i i taa nema da trae ve~no”. Komentiraj}i ja biznisklimata vo telekomunikaciskiot sektor vo Makedonija, vo uslovi koga, za razlika od Slovenija, koja e i prv dominanten operator, a ovde se vtor i alternative operator, toj veli deka sekako oti ima problemi koi se povrzani so regulatorot (dr`avata): “Nie vo Slovenija kako prv operator imame strogi uslovi, koi {to ni se nametnati! Koga Makedonski telekom bi

kako alternativen operator vo Makedonija, bi gi imale istite uslovi, kako {to ovde se dadeni uslovite za alternativnite operatori vo Slovenija! Toga{, na{eto rabotewe bi bilo mnogu podobro i bi dobile mnogu pogolem broj na korisnici. Treba da se ovozmo`i ednakov tretman za site igra~i na pazarot od {to na krajot najgolem benefit }e imaat gra|anite. Uveren sum deka regulatorite vo Makedonija rabotat na toa”, objasnuva Kraw~evi}.

“Isporakite na gas za Belorusija se namaluvaat za 15% i ograni~uvawata postepeno }e se zgolemuvaat do 85% dokolku Minsk ne po~ne da go otpla}a dolgot kon Rusija koj iznesuva 192 milioni dolari”. ALEKSEJ MILER generalen direktor na Gasprom

“Apsolutno od `ivotna va`nost e prijavata na Srbija za ~lenstvo vo EU {to pobrzo da bide podnesena do Evropskata komisija, a vo re{avaweto na problemot so Kosovo treba da bide primenet principot na evropski konsenzus” ko VU JEREMI] VUK minister za nadvore{ni mi raboti na Srbija ra

GADGETS

BESPILOTNO LETALO ZA IPHONE

ompanijata Parrot najavi deka vo septemvri }e zapo~ne so proda`ba na malo bespilotno letalo koe }e mo` mo`e da se upravuva preku IPhone. Kompanijata e poznat IPho pro proizvoditel na Bluetooth slu slu{alki za mobilni telefoni. Na godina{niot saem fon Cos Costumer electronic show vo Las Vegas prezentira{e minijaturno bespilotno letalo, jatu koe se upravuva so pomo{ na iPho iPhone. ^etirite propeleri i

akcelerometrite, koi na letaloto mu ovozmo`uvaat da leta, gi kontrolira minijaturen kompjuter so operativen sistem Linuks. So pomo{ na WiFi tehnologijata, kompjuterot vo bespilotnoto letalo se povrzuva so iPhone, a opciite za kontrolirawe doa|aat od akcelometrijata na iPhone. Vo osnova toa zna~i deka bespilotnoto letalo, vo koe ima vgradeno i dve videokameri i slikata ja prenesuva direktno na ekranot na iPhone, se upravuva isto taka preku ovoj mobilen telefon.

6 23.06.2010

POLITIKA

\UKANOVI]: NEDAVAWETO DATUM ZA PREGOVORI NA MAKEDONIJA E LO[ PRESEDAN ZA REGIONOT

ilo \ukanovi}, crnogorskiot premier, na Pralamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo Strazbur, iska`a razo~aranost za toa {to Makedonija ne dobi datum za pregovori. Spored \ukanovi}, vakviot presedan dava lo{ signal za zemjite od regionot i za nivniot ponatamo{en evrointegrativen napredok. "Postoi edno lo{o iskustvo, lo{ presedan vo na{iot

region. Toa e presedanot so Makedonija. Taa dobi preporaka za po~etok na pregovori, no ne dobi datum. So {to ne postoi realen napredok vo institucionalnite odnosi so EU. Statusot na kandidat e zadovolstvo i priznanie za toa {to e sraboteno, no pregovorite se mehanizmot i ramkite za ponatamo{en napredok", izjavi \ukanovi}. \ukanovi} smeta deka Sovetot na Evropa e

od klu~no zna~ewe za re{avawe na otvorenite pra{awa vo regionot, koj gi nema samo Makedonija, tuku gi imaat i Bosna, Srbija i Kosovo. Toj za ova razgovaral so generalniot sekretar na SE, Torbjorn Jagland. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, Torbjorn Jagland, po vakvite zabele{ki, pove}e pati povtori deka ne saka da se me{a vo re{avaweto na

nat za vreme na krizite vo porane{na Jugoslavija.

problemot me|u Makedonija i Grcija, bidej}i za ovoj spor se pregovara vo OON. Spored \ukanovi} regionalnata sorabotka me|u zemjite-~lenki e od klu~no zna~ewe za zemjite od regionot na patot do NATO i EU. Spored nego, vakvata sorabotka bi bila obnovuvawe na mostot koj bil preki-

GR^KIOT PREMIER JORGOS PAPANDREU TVRDI:

DA IMAVME VREMENSKA RAMKA, SPOROT DOSEGA ]E BE[E RE[EN! Po sredbata so generalniot sekretar na OON, Ban Ki-Mun, Papandreu izleze so àlewe {to sporot so Skopje ne e zatvoren dosega direktno pora~uvaj}i deka {teta e {to ”nemalo vremenska ramka koja bi propi{ala do koga mora da se najde kompromis. Negoviot zamenik, Dimitris Drucas, pak mu pora~a na premierot Gruevski deka mora da omekne vo beskompromisnosta. Vo me|uvreme, na doma{nata politi~ka scena, premeirot Gruevski ne prestanuva da insistira liderot na opozicijata Branko Crvenkovski da kaè {to pregovara so Atina (!?). No, od toa za {to Vladata pregovara ne se otkriva ni detaq ... za da, navodno, ne se naru{ele strate{kite dràvni interesi zemji da ne se soo~i so blokada, najmalku so makedonskoto pra{awe, bidej} i toa bi go miniral celiot proekt! No, docna popladneto stigna edna ostra izjava na gr~kiot alternativen minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, koja ne dava prostor ovie preudicirawa da se smetaat za realni. „Napredok }e ima vo onoj moment koga gospodinot Gruevski ja promeni svojata beskompromisna pozicija i }e sfati deka toa e vo interes na negovata zemja i negoviot narod”, veli Drucas.

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

odeka dvete najgolemi partii, VMRO – DPMNE i SDSM ne prestanuvaat so sekojdnevni obvinuvawa – koj toa tajno pregovara so Atina i licitira so dràvnoto ime, gr~kiot premier Jorgos Papandreu izleze so interesna poraka. Papandreu veli deka gre{ka e {to sporot nema vremenska ramka i deka dokolku taa postoela dosega }e imalo i re{enie. “Ako imavme vremenska ramka za re{avawe na problemot okolu imeto, toj problem }e be{e re{en v~era, ili verojatno pred mnogu godini”, izjavi za Doj~e Vele gr~kiot premier. Toj ostanuva na tvrdiot stav – edno ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba. “So severniot sosed ne vrzuvaat tolku mnogu ne{ta, navistina e golema {teta {to sporot dosega ne e zatvoren”, veli Papandreu. Za sredbata so Ban KiMun, Papandreu soop{tuva deka stanalo zbor za gr~kite inicijativi koi napreduvale so pomo{ na medijatorot Metju Nimic. Spored pi{uvawata na gr~kiot vesnik Navtemboriki na sredbata Papandreu go uveruval generalniot sekretar deka Atina i Skopje ne vodat tajni pregovori. Pojasnuval deka Atina ima seriozna èlba da se zatvori pra{aweto i deka prezema inicijativi vo pregovorite {to se odvivaat pod pokrovitelstvo na OON, no tie inicijativi ne se tajni i se soop{teni na javnosta. Sepak, izjavata na Papandreu za vremenskata ramka, predizvika vnimanie i pokraj mnogute na~ini na koi taa moè da se tolkuva, ostava prostor, za nasetuvawe na mo`no re{enie, koe i prethodno

be{e spomenuvano! Vo tekot na v~era{niot den se pojavija informacii deka Grcija bi mo`ela da gi deblokira integraciite na Makedonija so toa {to kako uslov bi se postavila edna vremenska ramka do koga sporot treba da bide zatvoren. Ova se poklopuva so agendata na Papndreu

za integracija na celiot Balkan vo EU do 2014 godina koja vo posledno vreme do`ivuva i silna me|unarodna valorizacija. Ottuka, onie optimisti~ki pretpostavki se deka na gr~kata diplomatija vo golema merka bi bi bilo va`no ovoj integrativen proces na site balkanski

VMRO – DPMNE I SDSM : KOJ OD NIV E OVLASTEN TAEN PREGOVARA^ !? Tajnosta i misti~nosta na pregovorite {to ja nametna VMRO – DPMNE, so neotkrivaweto na apsolutno nikakvi detali, ja pravda so braneweto na strate{kite dràvni interesi. Vo vladeja~kata partija koga se zboruva za imeto i za tekot na pregovorite voop{to ne se raspoloèni za komentar (osven ve}e poznatiot stav deka imeto ne se dava i po cena na pa|awe od vlast!?) Velat deka toa e pra{awe so koe se zanimava Vladata i deka tamu treba da se baraat odgovorite (!?)... me|utoa, ako se pobaraat odgovori od lu|eto vo zgradata na “Ilindenska bb” tie upatuvaat nazad, povtorno vo partijata, oti prvo, vladinite lu|e za odnosi so javnost se maksimalno neinformirani za ova klu~no pra{awe, a vtoro jasno e deka za ova, klu~nite informacii gi imaat samo premierot i negovite najbliski sorabotnici. Iako, za ova ne sakaat oficijalno da komentiraat, vo VMRO – DPMNE ne se vozdrùvaat da si kaàt {to mislat za SDSM i za Branko Crvenkovski. Toa {to od kaj niv ne moè da se izvle~e ni najmal detaq, do kade e

dogovorot za na{eto ime, ne im pre~i da baraat Crvenkovski da gi otvori kartite i da kaè {to dogovara so Atina. Li~no premeirot Gruevski v~era povtorno go povika Crvenkovski da odgovori koj mu e planot za re{avawe na sprot ako se vrati na vlast. DPMNE go obvinuvaat najdirektno SDSM deka vo imeto na borbata za vra}awe na vlast, gi naru{uva dràvnite pozicii vo sporot so koketiraweto so gr~kite stavovi. Velat deka tie morale da gi dràt rabotite vo tajnost, za da ne na{tetat na dràvata, no ne razbiraat zo{to Crvenkovski dosega ne izlegol so stav za mo`nite imiwa {to se vrtat vo javnosta. Od SDSM imaat odgovor, so objasnuvawe ... i poraka: “SDSM e kompletno izolirana od procesot na pregovori za nadminuvawe na sporot so Grcija {to ve}e 4 godini go vodi premierot Gruevski li~no. Gruevski o~igledno sam si gi vodi pregovorite i nema namera na makedonskata javnost da i soop{tuva kakov e dosega ishodot od pregovorite. Naprotiv, edinstveno {to toj pravi e {to ja obvinuva opozicijata, deka nie gi ru{ime pregovara~kite pozicii. Toa e najgolemata laga i najgolemata glupost {to na{iot baron Minhauzen moè{e da ja smisli. Krajno e nelogi~no da se povikuva opozicijata da zazeme stav po pra{awe za koe apsolutno nema informacii. Ona {to, pak, e jasno za site gra|ani na Makedonija e deka na{ata dràva nikoga{ porano nemala poslabi pozicii na me|unarodnata scena”, veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev za “Kapital”.

FOKUS

23.06.2010

VLADATA VO ZONA TETOVO, „KAPITAL“ VO ZONA ZUBOVCE

ZA STRANCITE [TO GI NEMA CRVEN TEPIH, ZA DOMA[NITE DIV KAPITALIZAM!

Dodeka v~era vo Tetovo se otvora{e u{te edna od oficijalnite ekonomski zoni

(posle dvete vo Bunarxik i onaa vo [tip), vo gostivarsko Zubovce, pet makedonski kompanii ve}e privr{uvaat so investicijata vo svojata mini–industriska zona kade naskoro }e se vrabotat 100 lica. Tie za razlika od stranskite investitori ne dobivaat nikakvi dano~ni olesnuvawa, osven {to Vladata im prodade evtino dr`avno zemji{te.

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

~era makedonskata vlada, i li~no premierot Nikola Gruevski pridruùvan od ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, promoviraa u{te edna tehnolo{ka razvojna zona vo Tetovo. Ova e ~etvrta zona po otvoraweto na Bunarxik 1, Bunarxik 2 i zonata vo [tip. Kolku e makedonskata po{iroka javnost involvirana vo slu~uvawata, vo momentot nema informacii,odnosno za toa kolku navistina se investira vo ovie zoni, iako obrazloènieto na premierot pri otvoraweto na Bunarxik 2 be{e deka zonata se otvora, za slu~ajno da ne snema mesto vo Bunarxik 1!? Ottuka, slobodniot zaklu~ok e deka, so isklu~ok na Bunarxik 1, kade {to ve}e rabotat dve fabriki, zonite zjaat prazni. Stranskite kompanii dobivaat golem broj na povolnosti (se reklamiraat i na svetskite televiziski kanali) dokolku re{at da investiraat vo Makedonija. Na primer, osloboduvawe od danokot na profit vo prvite deset godini, dvojno ponizok danok na personalen dohod vo prvite pet godini, osloboduvawe od danokot na reinvestirana dobivka, osloboduvawe od DDV i carini, besplatna infrastruktura vo zonata, kofinansirawe na del od tro{ocite vo soglasnost so Zakonot za dràvna pomo{, kako i evtin zakup od samo deset evro centi za metar kvadraten dràvno zemji{te. No, i pokraj vakvite povolnosti ve} e deset godini zonite se ednostavno - prazni. Vo godinite nanazad se redea iljadnici pri~ini - od lo{ite strategii za privlekuvawe na investitorite, lo{oto stopanisuvawe so zonite, pa s$ do aktuelnata finansiska kriza koja {to go namalil apetitot na stranskite kompanii za investirawe vo zemjava. Vo sekoj slu~aj ve}e desetina godini sinonim – za

industriska zona vo Makedonija, ostana da bide „zelenata livada bez {arenata krava“, no i bez stranskite investitori. Vladata neodamna duri re{i da go smeni modelot na privlekuvawe na investitori so toa {to sega }e gi davala na stranski menaxeri da upravuvaat so zonite. KAKO USPEA ZUBOVCE KRAJ GOSTIVAR? Vo gostivarsko Zubovce, pet makedonski kompanii ve}e privr{uvaat so investicijata vo svojata mini – industriska zona. Krizata i vlo{enite ekonomski uslovi vo zemjava ne ja zabavija investicijata vo mini – industriskata zona. Spored planovite, zonata naskoro }e vraboti 100-tina rabotnici. Interesen e podatokot deka petminata investitori vo zonata vo Zubovce, vo prosek imaat po 35 godini. Toa zna~i deka se relativno mladi, no sekoj od niv ve}e ima sopstvena pretpriemni~ka istorija. Idejata za investirawe vo zaedni~ka industriska zona poteknala od faktot {to site pet pretpriema~i planirale da investiraat vo pro{iruvawe na kapacitetite, pa od prakti~ni pri~ini istoto re{ile da go napravat so zaedni~ki sili. So svojata ideja na mnogu lesen na~in stignale do premierot Nikola Gruevski, od kogo dobile zeleno svetlo i gi dobile dràvno zamji{te za povolna cena. No, investitorite vo Zubovce, ne baraa nikakvi dano~ni olesnuvawa, ili drugi povlastici od strana na makedonskata vlada (iako sigurno ne bi im bilo lo{o da gi dobijat). Edinstveno {to pobarale od dràvata, za vreme na sredbata so premierot Nikola Gruevski, e povolno da im se prodade dràvno zemji{te, so ras~isteni imotno pravni odnosi. Dogovorile, dràvnoto zemji{te da im se prodade za cena od tri evra po metar kvadraten, na {to premierot se soglasil, pod uslov investicijata da ja zaokruàt za

POSTAVENI TEMELI NA TEHNOLO[KO INDUSTRISKATA ZONA VO TETOVO

Nova tehnolo{ko industriska zona TIRZ Tetovo po~na da se gradi v~era. Zonata se prostira na povr{ina od 95 hektari, vo nejze se predvideni 27 bloka vo koi }e se gradat objekti za proizvodstvo, distribucija i servisni uslugi. Vo prvata faza od izgradbata e predvideno da se investiraat okolu 5,5 milioni evra. “Lokacijata na koja {to se nao|a zonata, be{e vnimatelno izbrana so cel da se ovozmo`at optimalni uslovi za brzo priklu~uvawe kon postojnata infrastruktura, a so toa i brza izgradba i operativnost na samata zona”, izjavi premierot Nikola Gruvski. Od prednostite na TIRZ Tetovo toj gi poso~i, povrzanosta so avtopatot Skopje – Tetovo, blizinata do aerodromot vo Skopje, kako i mo`nostite za povrzuvawe so sistemot za gas, ~ija izgradba isto taka e planirana. “So toa zonata }e obezbedi odli~ni uslovi za izgradba na novi fabriki {to }e zna~at otvorawe novi rabotni mesta {to sekako e od golema va`nost za tetovskiot region”, re~e premierot.

makedonski kompanii spored Sojuzot za stopanski komori, se podgotveni vedna{ da investiraat vo novi fabriki, dokolku vladata im obezbedi odredeni povolnosti

100

novi rabotni mesta }e otvori industriskata zona vo Zubovce

dve godini i vo septemvri 2011 godina, da po~nat da rabotat site pet fabriki. Rabotite se odvivaat spored planovite i zonata }e bide zavr{ena vo predvideniot rok zadaden od strana na vladata – septemvri 2011 godina. Ve}e deneska tri od objekti se pri kraj, a od neodamna zapo~naa da se gradat i poslednite dva pogoni na kompaniite Damjan stil i Elkom. Spored idejniot tvorec na proektot, i sopstvenik na kompanijata za mesni prerabotki Karne – M od Gostivar, Mihajlo Mihajlovski, pogonot na pekarnicata Amigo e ve}e zavr{ena i nejziniot sopstvenik vo momentov investira vo potrebnata tehnologija za fabrikata, a se privr{uva i izgradbata na fabrikata za kafe Interkafe, kako i na najgolemiot pogon vo industriskata zona, pogonot na Karne M. Mihajlovski veli deka najverojatno namesto prvi~no planiranite eden milion evra, investicijata }e nadmine dva milioni evra, najmnogu poradi faktot {to site od investitorite za vreme na izgradbata re{ile da ja nadminat planiranata kvadratura na pogonite. “Koga zapo~navme so investicijata, prvi~nite planovi be{e site pogoni zaedni~ki da imaat 1.500 kvadratni metri, no kako {to zapo~naa da se odvivaat grade`nite raboti re{ivme da izgradime pogolemi pogoni. Taka samo pogonot na pekarnicata Amigo, koja e ve}e zavr{ena sega ima kvadratura od 1.250 kvadratni metri, dodeka najgolemiot pogon na Karne M se gradi na 3.200 kvadrati”, objasnuva Mihajlovski. Mihajlovski ima golemi planovi so negovata kompanija. Vo momentov Karne M svoite mesni prerabotki gi plasira samo na makedonskiot pazar, odnosno niz makedonskite trgovski sinxiri, a posle izgradbata na noviot pogon, toj planira poagresivno da nastapi i na pazarite od regionov. EDNAKOV TRETMAN NA MAKEDONSKITE I STRANSKITE INVESTICII! Analizite poka`uvaat deka vo Make-

donija postojat stotici kompanii kako tie vo Gostivar, koi {to sakaat da investiraat, no od vladata baraat da dobijat povolnosti i ednakov tretman kako stranskite investitori koi }e se re{at da investiraat vo slobodnite ekonomski zoni. Mir~e êkrexi potpretsedatel na Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija, kade {to najgolem del od ~lenkite se mali i sredni pretprijatija, veli deka od nivnoto ~lenstvo vo momentov okolu 80 kompanii se spremni vedna{ da investiraat vo novi fabriki, dokolku vladata sli~no kako na biznismenite od Gostivar im obezbedi evtino grade`no zemji{te vo industriski zoni so dobra infrastruktura, no i dano~ni olesnuvawa kakvi {to se nudat vo Bunarxik. "Vo internata anketa koja {to ja napravivme me|u kompaniite, zabeleàvme deka kaj niv postoi golem interes za investirawe i golem broj od niv imaat biznisplanovi vo svoite fioki koi {to planiraat da gi ostvarat. Me|utoa za da se slu~i takov investiski ciklus, potrebno e stranskite i doma{nite investitori da imaat ednakov tretman", veli êkrexi, i dodava: "Na{eto ~lenstvo glavno se sostoi od mali i sredni pretprijatija, koi realno ne moàt da investiraat vo slobodnite zoni kako Bunarxik, kade {to najmalite parceli se okolu 20 iljadi kvadratni metri. Kompaniite~lenki na SSK imaat kapacitet za obavuvawe na investicii koi {to bi se dvièle od 500 iljadi do dva milioni evra", smeta êkrexi. Spored nego ne e fer da se davaat povolnosti za stranskite kompanii, a od druga strana za potencijalnite doma{ni investitori nema nikakva ponuda za povolni mo`nosti za investirawe.

BUNARXIK “ZABRANET GRAD” ZA MAKEDONSKITE KOMPANII? I pokraj faktot {to ne postojat barieri za vlez na makedonskite kompanii vo slobodnite ekonomski zoni, sepak, spored Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija, vo Zakonot za slobodni ekonomski zoni stoi deka dokolku nekoja makedonska kompanija se odlu~i da investira vo nekoja od slobodnite ekonomski zoni, treba da investira vo fabriika koja {to ne se zanimava so dejnosta na kompanijata. "Na toj na~in dokolku jas se odlu~am da investiram vo nekoja od slobodnite ekonomski zoni, a dejnosta na mojata kompanija e proizvodstvo na konditorski proizvodi, jas }e treba da investiram vo fabrika koja }e se zanimava so nekoja druga dejnost, {to e malku sporno", veli Tasevska. Spored nejze, dokolku ne postoi vakviot ~len vo Zakonot za slobodni ekonomski zoni, interesot kaj makedonskite kompanii tamu da investiraat, }e bide mnogu pogolem. Tasevska smeta deka glavnata pre~ka poradi koja brojot na direkni stranski investicii vo zemjava e mal, e bavnata administracija i dolgite proceduri koi se potrebni za da se obezbedi potrebnata dokumentacija za zapo~nuvawe na investicijata. "Samata procedura za da se ostvari edna investiciona namera e mnogu naporna rabota. Zapo~nuvaj} i od obezbeduvaweto na grade`no zemji{te, administrativnite procesi, izgradba na infrastruktura, pa s$ do ureduvaweto na prostorot {to e obvrska na Op{tinite. Mnogumina otko }e se soo~at so vakvite lavirniti mnogu brzo se otka`uvaat", smeta Tasevska.

8 23.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

NOV BIZNIS MODEL VO VINARSTVOTO

enovive glavna tema vo regionalnite mediumi e zgolemeniot izvoz na vino. Rusite po~nale pomasovno da pijat kvalitetno crno vino. Toa go iskoristile crnogorskite vinarnici i sega masovno go osvojuvaat ovoj ogromen pazar. Sli~no e vo Turcija. Naplivot na turisti vo ovaa zemja drasti~no ja zgolemi pobaruva~kata na vino vo ovaa zemja, tradicionalno poznata po kozumirawe na rakija. Bugarite nastapile silno na ovoj pazar i samo za tri meseci izvezle nad 40 iljadi litri bugarsko vino. Deka osvoile i novi pazari poka`uva faktot deka izvozot na bugarsko vino samo vo prviot kvartal porasnal za 46%! Makedonija iako nagolemo se reklamira i promovira kako "zemja na ve~noto makedonsko vino" ima seriozni problemi i vo lozarstvoto i vo vinarstvoto. So toa se soglasuvaat i ednite i drugite. Sekoja esen glavna tema se otkupenite koli~ini na grozje, otkupnata cena, na~inot na pla}awe na grozjeto, docneweto na isplatata... Vo ponovo vreme aktuelni temi se i zgolemenite zalihi na vino, problemite so negov plasman, namalenata pobaruva~ka na vino, novite zakonski re{enija koi nametnuvaat postrogi pravila i pri

otkupot na grozje i pri proizvodstvoto... Ona {to e definitivno jasno, ako se sudi spored izjavite na vinoproizvoditelite e deka e pove}e od neophoden nov biznis-model. Toj biznismodel treba da opfa}

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

a seopfatna strategija koja }e garantira siguren otkup na surovina, kvalitetno proizvodstvo, silna marketing-poddr{ka i rabota na teren za osvojuvawe novi pazari i potro{uva~i. Site skeptici koi }e kaàt deka vo makedonskiot ambient toa e te{ko ostvarlivo, moàt lesno da se demantiraat preku primerot na vinarnicite od drugite zemji od regionot koi "rastur pravat" so izvozot. Ako moàt tie, sigurno deka moème i nie. Ova e {ansa na povr{ina da isplivaat kvalitetot i menaxerskite sposobnosti na makedonskite vinarnici.

SE SLU[A GLASOT I NA `ENITE!

odoviot mejnstrim pretstavuva pra{awe koe zazema s$ pogolem prostor vo ovie recesiski i nekade postrecesiski vremiwa. Ednakvata zastapenost na polovite, ednakvite mo`nosti za s$ vo ìvotot vo na{ata zemja e norma koja e zagarantirana so Ustavot. @enite koi se vo vodite na biznisot ovie nekolku godini moè da se kaè deka s$ pove} e gi trpat i gi iskusuvaat posledicite i kako lideri vo kompaniite kade {to rabotat i kako lica koi istovremeno se griàt za drugite. Tie se izloèni na rizikot od gubewe na nivnite rabotni mesta, a kako {to recesijata go zema{e svojot zamav, taka bea zagrozeni i ènite so site propratni faktori, bidej} i fokusot na recesijata premina od namaluvawe na platite do zadrùvawe na rabotnite mesta. Sepak, recesijata se otslikuva samo so liceto na maòt. Nema{e èni. Pra{aweto na rodova ednakvost vo site sferi od ìvotot treba da se so~uva visoko na na{ata agenda.

Rodoviot mejnstrim istovremeno pretstavuva i napredok za op{testvoto i nudi aspiracii za prosper-

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

itet. Vo Makedonija, slikata na èni lideri vo kompaniite i vo nivnite odbori, bez razlika vo koj e{alon se nao|aat, i ne e taka lo{a, no moè da bide i podobra dokolku pove}e se posveti vnimanie na ovaa problematika. Kofi Anan za ovaa problematika ima izjaveno: “Koga ènite napreduvaat, op{testvoto ima prosperitet”. So ogled na momentalnata situacija kaj nas, jas iskreno veruvam vo negovite zborovi.

POBEDNI^KA MAKEDONIJA [to saka da kaè premierot? Uspesite na makedonskata ekonomija se samo uspesi na Vladata, samo taa e zaslu`na za niv. Poradi nejzinata ekonomska programa imalo povisoki stapki na rast na makedonskata ekonomija i na izvozot vo 2007 i 2008 godina. Toa {to drasti~no porasnaa cenite na metalite, a {to sekako ne e zasluga na Vladata, toa se razbira “nema” zna~ajno vlijanie vrz rastot na makedonskata ekonomija i na izvozot. te se zapra{ale li nekoga{ {to vsu{nost slavime nie kako makedonski narod? Koi nastani gi slavime, pobedite ili porazite? Nabquduvano istoriski, postoi vpe~atok deka sega{nava vlada najmalku ja slavi Narodnoosloboditelnata borba na Makedonija, vsu{nost najgolemata pobeda na makedonskiot narod. Pobedata koja Makedonija ja vbroi vo grupata slobodarski i progresivni sili vo svetot. Istorija od koja samo moème ve~no da se gordeeme i da im bideme blagodarni na onie {to ni ja donesoa. Namesto pobedni~ki mentalitet, na gra|anite s$ pove}e im se nametnuva gubitni~ko raspoloènie. Go pro~itavme govorot na premierot Gruevski na, bi rekol, bledata i neubedliva proslava na godi{ninata na partijata koja momentalno e na vlast. [to da kaème za ekonomskiot del od govorot? Mnogu jasno i precizno, verojatno ne sakaj} i, u{te edna{ ja pokaà matricata na razmisluvawe na ovaa vlada. [to saka da kaè premierot? Uspesite na makedonskata ekonomija se samo uspesi na vladata, samo taa e zaslu`na za niv. Poradi nejzinata ekonomska programa imalo povisoki stapki na rast na makedonskata ekonomija i na izvozot vo 2007 i 2008 godina. Toa {to drasti~no porasnaa cenite na metalite, a {to sekako ne e zasluga na vladata, toa se razbira “nema” zna~ajno vlijanie vrz rastot na makedonskata ekonomija i

na izvozot. Se pofalija deka predvreme otplatile del od dolgot na Makedonija kon stranstvo. Zaboravija da spomnat samo eden mal detaq. So koi pari go vratija dolgot? So pari {to kako vlada gi za{tedija? Ne, tuku so parite {to SDSM ne gi potro{i, a moè{e za skulpturi na “{mizli”, i gi ostavi vo dràvnata kasa. Nasproti uspesite, spored matricata na razmisluvawe na ovaa vlada, neuspesite na makedonskata ekonomija nikoga{ ne se neuspesi na Vladata. Sekoga{ e vinoven nekoj drug, svetskata ekonomska kriza, {to bilo, samo ne taa. To~no e deka krizata {to go pogodi svetot mora{e da ostavi posledici i vrz makedonskata ekonomija. Ama, ona {to ne go kaùva premierot e deka startnata osnova za da se spravuva so krizata mu be{e mnogu podobra otkolku vo drugi zemji, so re~isi izbalansiran buxet i bez golema zadolènost. Makedonskata ekonomija na krajot na mandatot na SDSM vo 2006 godina be{e postavena na patekata za zabrzan i odr`liv rast. Premierot ne kaùva, ama nie znaeme deka krizata samo pobrzo i pojasno ni gi pokaà posledicite na populisti~kite politiki na vladata. Kako i da e, Makedonija ne zasluùva vlast so vakva matrica na razmisluvawe, kade {to uspesite se nejzini, a za neuspesite e vinoven nekoj drug. Liderstvo e da ja zeme{ odgovornosta vo dvete situacii. Istiot priod go gledame i vo drugite sferi na ìvotot. Zatoa s$ posilen e

vpe~atokot deka imame s$ pomalku prijateli {irum svetot. Toa ne e onaa Makedonija {to premierot Gruevski ja nasledi vo 2006 godina, zemjata kandidat za vlez vo EU, so golema poddr{ka i bez seriozni pre~ki. Kako zemja se najdovme na slep kolosek, so celosno neizvesna idnina i seriozna opasnost taa da bide zape~atena za podolg vremenski period. Zatoa, mora da ja vratime Makedonija na pobedni~kata pateka. Mora da prestane gubitni~kiot mentalitet {to ovaa vlast im go vsaduva na gra|anite, a vo zamena im gi nudi mitovite od pred 2.000 godini. Narodot e gladen. Od mitovi ne se ìvee. Da ja napravime Makedonija pobedni~ka. Kako }e izgleda toa? Eve nekolku primeri. Pobedni~ka Makedonija e onaa vo koja gra|anite ne ìveat vo strav, vo koja slobodno zboruvaat na telefon i ne se pla{at deka i “nekoj tret” u~estvuva vo razgovorot. Pobedni~ka Makedonija e onaa vo koja firmite ne gi ~uvaat fakturite vo fioka zatoa {to znaat deka ako gi dostavat do dràvnite institucii }e mora vedna{ da platat DDV, a ne se znae koga dràvata }e im plati na firmite za napravenoto ili }e im vrati DDV. Zatoa firmite ja ~uvaat svojata likvidnost i ne gi pu{taat fakturite. Taka i deficitot vo buxetot izgleda pomal otkolku {to e navistina. Pobedni~ka Makedonija e onaa vo koja grade`nite firmi, koga }e pobedat na dràven tender za gradewe, ne razmisluvaat

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

da baraat bankarska garancija deka dràvata }e im plati za srabotenoto. Pobedni~ka Makedonija e onaa vo koja ministri ne gi komentiraat statisti~kite podatoci na Dràvniot zavod za statistika pred tie da bidat oficijalno objaveni i dostapni za celata javnost. Toa {to se slu~i so ovaa vlada e prvoklasen skandal. Pobedni~ka Makedonija e onaa vo koja se ìvee podobro zatoa {to navistina moè da se ìvee podobro. Treba samo da veruvame vo toa, da odlu~ime deka sakame toa da go napravime i da imame iskren i ~esen odnos kon rabotite. Ne e ova “kakov – takov” narod, {to bi rekol premierot Gruevski. Ova e skromen i dostoinstven, no i gord i hrabar narod, koj videl i pominal mnogu. I gi nadminal site predizvici. Vo nedela ve~er, na 27 juni, pred zgradata na Vladata na Republika Makedonija, mitingot “Nie sme za pobedni~ka Makedonija” da go napravime praznik na progresivnoto, na slobodoumnoto, na pozitivnoto vo na{ata zemja. Sega e momentot. Se gledame na 27 pred Vladata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII GASPROM: DO KRAJOT NA GODINATA ]E PO^NE IZGRADBATA NA JU@EN POTOK

uskata energetska kompanija Gasprom se nadeva deka do krajot na godinava Turcija }e ja odobri izgradbata na podvodniot del od gasovodot Ju`en potok, koj treba da pominuva pod Crno More, izjavi potpretsedatelot na Upravniot odbor na ruskiot energetski gigant, Aleksandar Medvedev. Toj istakna deka potencijalnoto vklu~uvawe na

Romanija vo Juèn potok ne zna~i otkaùvawe na rutata na gasovodot preku teritorijata na Bugarija. Spored Medvedev, s$ u{te ne se razgledani tehni~koekonomskite aspekti na romanskoto vklu~uvawe vo proektot Juèn potok. “]e se najde optimalno re{enie kako od ekonomska taka i od geolo{ka gledna to~ka”, re~e Medvedev.

Pokraj Romanija i Bugarija, i Makedonija se najde na spisokot na potencijalnite zemji kade {to }e pominuva Ju`en potok. Ovaa mo`nost be{e otvorena na sredbata pome|u generalniot direktor na Gasprom, Aleksej Miler, i vicepremierot Zoran Stavreski, koja se odr`a vikendov vo Sankt Peterburg.

23.06.2010

MAT ERVEJS SO NOVO LOGO I VEB-STRANA ZA VOZNIOT RED

ompanijata Mat ervejs koja pred dve nedeli dobi dozvola za rabota na makedonskiot pazar go promovira{e novoto logo, noviot slogan i veb-stranicata na koja }e ima detalni informacii za redot na letawe. Noviot slogan na kompanijata e Tuch the sky-Dopri go neboto, a vo nego kako {to velat od kompanijata se sodr`ani site poraki

koi {to ja simboliziraat gordosta i prepoznatlivosta me|u tur-operatorite i avioprevoznicite. Vo naredniot period, na novata veb stranica www.matairways.mk }e bide objaven vozniot red i destinaciite na koi }e leta ovaa aviokompanija. “Noviot korporativen identitet & garantira na na{ata kompanija podobra prepoznatlivost na pazarot i }e gi uveri gra|anite na

Makedonija deka sme tim na vrvni profesionalci” izjavi Darko Mila~i~, eden od investitorite na Metropoliten investment grup. Sprskata kompanija Kon- tiki, koja e del od Metropoliten investment grup formira{e nova kompanija vo Makedonija, Mat Ervejs-Skopje. Sedi{teto na kopmanijata e vo prostoriite na porane{niot makedonski nacionalen prevoznik koj se vika{e Mat.

^E[KA JA NEMA VO TOP 20 TRGOVSKI PARTNERI NA MAKEDONIJA

MAKEDONSKIOT IZVOZ VO ^E[KA SAMO 9 MILIONI DOLARI KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

akedonskiot izvoz vo ê{ka lani iznesuva{e skromni devet milioni dolari, a najmnogu se plasirani tekstil, zemjodelski proizvodi i ferosilicium. Vkupnata trgovska razmena me|u dvete zemji iznesuva{e okolu 61 milion dolari i e za 23% poniska od trgovijata ostvarena vo 2008 godina. Deficitot e na makedonska strana i vo 2009 godina iznesuva{e duri 42 milioni dolari. Vo nasoka na unapreduvawe na ekonomskata sorabotka pome|u Makedonija i ?e{ka, pretstavnicite na stopanskite komori na dvete zemji v~era potpi{aa spogodba za formirawe na Makedonsko~e{ki deloven sovet. “Nema uspe{na prikazna bez ubavo izbalansirana i golema trgovska razmena. Vzaemnata sorabotka me|u dvete dràvi vo izminatite godini doìvuva{e podemi i padovi. Objektivna posledica e deka i dvete dràvi pominaa niz bolen proces na tranzicija. No, toa {to vo vkupnata razmena, koja lani iznesuva{e 61 milion dolari, samo mizerni devet milioni se izvoz od Makedonija, e lo{o. Toa treba da go podobrime”, pora~a potpretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Antoni Pe{ev. Toj istakna deka zemjava treba da gi sledi ~e{kite iskustva od primenata na dogovorite CEFTA, vlezot vo Evropskata unija i podobruvaweto na investiciskata klima vo zemjata. RASTE DEFICITOT NA [TETA NA MAKEDONIJA Analizata na Stopanskata komora pokaùva deka vo trgovskata razmena vo periodot 2000-2009 godina me|u Makedonija i ê{ka, najgolem rast na trgovskiot deficit na makedonska strana imalo vo 2007 godina, koga iznesuva{e 53 milioni dolari, {to e rezultat na liberalizacijata na trgovijata me|u dvete zemji po vlezot na ê{ka vo EU. Minatata godina, Makedonija na ~e{kiot pazar najmnogu izvezuva{e tekstil (3,3 milioni dolari) i toa ènski i ma{ki pantaloni i rabotni kombinezoni, ferosilicium (1,1 milion dolari), vino (700.000 dolari). Od ê{ka vo zemjava najmnogu vlegle motorni vozila (10,8 milioni dolari), hemiski preparati (7,8 milioni dolari), priemni aparati za televizija (1,9 milioni dolari) i plo~i iverki (1,4 milioni dolari). Od Komorata poso~uvaat deka

Makedonskite biznismeni se razo~arani od maliot izvoz vo ^e{ka i od ogromniot makedonski trgovski deficit so ovaa zemja od duri 42 milioni dolari. ]e se baraat na~ini za zgolemuvawe, generalno, na razmenata pome|u dvete zemji HIDROPOL - NAJGOLEMA ^E[KA INVESTICIJA VO ZEMJAVA

Hidropol e najgolemiot ~e{ki investitor vo Makedonija, so vloèni okolu 28 milioni evra. Ovaa kompanija ve}e 16 godini proektira, gradi, rekonstruira i operira so mali i sredni hidrocentrali vo zemjava. Hidropol izgotvuva i fizibiliti studii, dava konsultantski uslugi pri izvedba i izgradba na ovie energetski kapaciteti. Dosega e dobiena koncesija za izvedba na sedum mali hidrocentrali. Kompanijata posledno be{e angaìrana pri modernizacijata na HEC Matka. makedonskite grade`ni kompanii ve}e podolgo vreme nemaat dogovoreni grade`ni raboti vo ê{ka. Porano Pelagonija i Beton bile osobeno prisutni na ~e{kite gradili{ta. Pretsedatelot na ~e{kata stopanska komora gi uveruva{e makedonskite biznismeni deka vladata vo Praga pravi s$ za da se razvie trgovskata sorabotka so Makedonija, no i so drugi zemji. “V~era ja posetivme i industriskata zona vo Bunarxik, a bevme i vo Regionalnata komora vo Prilep. Jas se nadevam deka naskoro }e se konkretiziraat nekoi proekti koi pred nekolku meseci gi diskutiravme vo Praga so pretstavnici na makedonskata vlada. Nie se trudime firmite koi rabotat ovde, a i tie koi sakaat da vlezat na ovoj poazar, da gi imaat najdobrite uslovi ovde. Momentalno vo Makedonija se prisutni ~e{ki firmi od pove}e industrii, kako {to se konzervnata, {e}ernata, drvnata, no i vo energetikata, nedvi`nostite i hemiskite preparati” , izjavi Jozef Cilek, pretsedatel na ~e{kata stopanska komora. Iako na Makedonsko-~e{kiot

biznis forum prisustvuvaa re~isi 60-tina biznismeni, ne se najavi nitu edna konkretna investicija vo zemjava. Site diskusii i kontakti se svedoa na nameri, èlbi i zapoznavawe na biznispotencijalite na zemjava. Ê[KIOT MINISTER VOODU[EVEN OD “SKOPSKO” “ê{kite kompanii se zainteresirani za biznis vo Makedonija, osobeno vo delot na patnata infrastruktura, industrijata i obrazovanieto. No, Makedonija za nas e interesna od aspekt na zemja-baza za Zapaden Balkan, preku koja bi se odvival tranzitot kon drugite zemji”, re~e Petar Ko{i}, direktor na konsultantskata ku}a Centrum od ê{ka. Ministerot za trgovija i industrija na ê{ka, pak, Milan Hovorka, e voodu{even od makedonskoto pivo “skopsko”. “Zav~era go probav va{eto odli~no pivo “skopsko”. Kolku {to sum informiran, toa se pravi po ~e{ki recept, pa toa moè da bide dobra mo`nost zaedno da napravime pove} e koga stanuva zbor za ovoj proizvod”, izjavi ministerot Hovorka.

Toj najavi deka za dve nedeli vo Praga biznismenite i makedonskiot ambasador }e se sretnat za da razgovaraat okolu mo`nata investicija vo Makedonija.

Pretsedatelot \orge Ivanov gi povika ~e{kite biznismeni da gi iskoristat potencijalite na zemjava. “Gi povikuvam ~e{kite biznismeni da gi iskoristat

komparativnite prednosti na Makedonija pri realizacija na biznis-planovite. O~ekuvam ovoj biznis-forum da vrodi so konkretna zdelka”, istakna Ivanov.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

10 23.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VAN^O KARGOV

DIREKTOR NA CARINSKATA UPRAVA NA MAKEDONIJA

SELAMI NEKA DADE FAKTI ZA NA[ATA KORUMPIRANOST!

u izjava, j , e izjava j protiv r site carinici, r , ne samo pror Vakvata pau{alna tiv mene mene. Carinata ve}e nekolku godini ne e na listata na me|unarod me|unarodni ili pak doma{ni anketi za korumpirani institucii. Isto taka vo site izve{tai na Evropskata komisija za progresot vo reformite na Makedonija, istite tie konstatiraat deka vo carinata e postignat najgolem razvoj na administrativniot i institucionalniot kapacitet GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

an~o Kargov, direktorot na makedonskata Carinska uprava e revoltiran od, spored nego, pau{alnite ocenki na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, za toa deka Carinskata uprava e me|u najkorumpiranite institucii vo dràvava. Smeta deka naporite {to gi pravi Carinskata uprava za spre~uvawe na korupcijata vo nejzinite redovi davaat rezultati i deka carinicite ne moè po inercija da se smetaat za najpodmitlivi slu`benici vo op{testvoto. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija izjavi deka Carinskata uprava e me|u najkorumpiranite institucii. [to }e mu odgovorite na ova? Vistina e deka postoi percepcija deka carinata kako institucija, ne samo vo Makedonija tuku, nasekade vo svetot, e izloèna na korupcija, bidej}i vo nea se vrtat mnogu pari. No, koga nekoj izjavuva deka vo carinata ima visoka korupcija, za toa treba da pokaè fakti vrz ~ija osnova toj donel takvi zaklu~oci. Za da se dade takva izjava treba da se sprovedat anketi i istraùvawa, no i duri toga{, pak, stanuva zbor za percepcija, a ne za kvalifikacija. Od izjavite na pretsedatelot na Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija, Ilmi Selami, nemam videno podatoci okolu toa vrz {to se bazira negovata konstatacija deka vo carinata ima visoka korupcija. U{te pove}e, nejasno e kako, koga nie imame potpi{ano Memorandum za sorabotka so Antikorupciskata komisija, i so koja postojano sme vo kontakt, dosega nitu edna{ ne be{e poso~eno deka vo carinata ima korupcija, tuku za toa toj izleze i vakvata informacija ja spodeli so javnosta. Duri i vo Izve{tajot

na Antikorupciskata komisija za 2009 godina ne e navedeno postoewe na korupcija vo carinata. Vakvata pau{alna izjava, e izjava protiv site carinici, ne samo protiv mene. Carinata samoinicijativno pravi anketi i izve{tai vrz osnova na koi ponatamu pravi strategii, prvo za prevencija, a potoa i sankcionirawe na korupcijata. Carinata ve}e nekolku godini ne e na listata na me|unarodni ili pak doma{ni anketi za korumpirani institucii. Isto taka vo site izve{tai na Evropskata komisija za progresot vo reformite na Makedonija, istite tie konstatiraat deka vo carinata e postignat najgolem razvoj na administrativniot i institucionalniot kapiacitet. Otkako vie ste na ~elo na Carinskata uprava, kakvi merki prezedovte za suzbivawe na korupcijata vo nea. Kakvi se rezultatite od toa? Kolku carinici dosega dobile otkaz zaradi zloupotreba na slu`bata? Vo Carinskata uprava postoi Sektor za profesionalna odgovornost koj {to vr{i vnatre{na kontrola i inspekcii. Koga dojdov tuka, toj sektor be{e prazen, a sega e ekipiran so 11 lu|e. Isto taka imame i sektor za vnatre{na revizija, koj {to od sostojba na samo dve revizii izvr{eni vo 2006 godina, samo vo poslednite pet meseci od 2010 godina ima izvr{eno 15 revizii, a minatata godina ima{e 22 revizii. Inspekciite i reviziite se tie {to treba da istra`uvaat dali i kako se carini, dali ima ne{to nepravilno ili ne. Ovie sektori se dobro ekipirani, a imaat definirano i posebni to~ki za koi se smeta deka se osobeno izlo`eni na rizik od zloupotreba. Za da ja prevenirame korupcijata, isto taka, gi zgolemivme platite na carinskite slu`benici za re~isi 60%, a voveden im e i benificiran sta`. Ponatamu, definiravme 180 biznis procesi i istite se kompjuterizirani, a ve}e rabotime i so elektronski menaxment- istem,

koj {to pretpostavuva ne samo menaxment na dokumentite tuku i na procesite. Imame definirani rokovi i standardni dokumenti, voveden e i elektronski potpis i seto ova sluì i da se izbegne duri i kriewe na dokumenti fakturi. Bidej}i najgolemite zloupotrebi se vr{at so dokumentite, odnosno pri carineweto so cel da se izbegne pla}aweto na dava~kite. Otkako jas sum dojden vo Carinskata uprava, okolu 10% od vrabotenite imaat dobieno otkazno re{enie zaradi zloupotrebi na slu`benata dol`nost. Normalno toj procent se namaluva, a najgolem broj ima{e vo 2007 godina. Vo momentov imame nad 200 aktivni krivi~ni prijavi protiv vraboteni vo carinska uprava, koi napravile zloupotreba na slu`benata dol`nost. I sega nekoj da kaè deka nie s$ u{te sme najkorumpirani?! Selami veli deka ocenkata za korumpiranost vo carinata ja donele vrz osnova na isprateni pretstavki do niv od strana na kompanii i gra|ani. Toa {to DKSK gi donela vakvite zaklu~oci vrz osnova na prestavki i predmeti dostaveni do niv e malku neseriozno, bidej}i pretstavki imate na site strani. Nie imame otvorena carinska telefonska linija 197 i tamu sekojdnevno primame dojavi za korupcija ili zloupotreba na dol`nosta od strana na carinski slu`benik. No, dali sekoe javuvawe, sekoja pretstavka zna~i deka ima korupcija? Toa mora da se istraì i da se dokaè. Nie sme edinstvena institucija {to soglasno zakonot, gi imame prezemeno site anketni listovi i listovite za imotna sostojba na vrabotenite vo carinska uprava kaj nas, imame vovedeno i elektronski sistem za evidencija na imotnata sostojba {to treba da se prijavi, i isto taka pravime postojano obnovuvawe so podatoci na imotnata sostojba na vrabotenite i zatoa imame sozdadeno posebni proceduri.

Vo momentov imame nad 200 aktivni krivi~ni prijavi protiv vraboteni vo Carinskata uprava, koi napravile zloupotreba na slu`bena dol`nost. Otkako jas sum dojden vo Carinskata uprava, okolu 10% od vrabotenite imaat dobieno otkazno re{enie zaradi zloupotrebi na slu`benata dol`nost. I sega nekoj da ka`e deka nie s$ u{te sme najkorumpirani?!

Nie sme edinstvena institucija {to soglasno zakonot, gi imame prezemeno site anketni listovi i listovite za imotna sostojba na vrabotenite vo carinska uprava, kaj nas. Vovedovme i elektronski sistem za evidencija na imotnata sostojba {to treba da se prijavi, a isto taka pravime postojano obnovuvawe so podatoci na imotnata sostojba na vrabotenite.

Dali e zgolemen ili namalen {vercot otkako vie ja vodite Carinata? Te{ko e da se utvrdi takviot podatok. Bidej}i tuka povtorno stanuva zbor samo za percepcija. Tie rezultati bi gi bazirale samo na ulovenata stoka, a pritoa nikoj ne znae kolku predmeti bile pro{vercuvani i ne bile detektirani na nitu edna granica. Za uspesite na carinskata uprava vo odnos na namaluvawe na {vercot, bi ve upatil da go pra{ate biznissektorot, stopanskite komori i tie da izrazat eventualno zadovolstvo ili nezadovosltvo po odnos na ova pra{awe. Sakam da istaknam deka Svetskata carinska organizacija-SCO minatata godina, na makedonskata Carinska slu`ba &dodeli nagrada za najdobri rezultati vo borbata protiv falsifikatite, me|u 174 zemji-~lenki. Isto taka minatata godina, SCO, vo Skopje organizira{e regionalen treningcentar za obuki na carinskite slu`benici, a kaj nas vo mart godinava se odr`a i godi{na konferencija na evropsko nivo, kade {to bea prisutni 35 direktori na evropski carini.

Posle vakvi priznanija, mislam deka te{ko moè da se konstatira deka makedonskata carina e visoko korumpirana. Kon krajot na 2008 godina, go vovedovte edno{alterskiot sistem za procesuirawe izvozno-uvozni dozvoli. Kakov e efektot dosega? Od septemvri minatata godina, Vladata donese odluka deka Carinata ne smee pove}e da prima hartieni licenci i dozvoli, tuku tie treba da bidat elektronski. I ottoga{, do sega site tie odat elektronski i nemame nikakov problem so toa. Vo najgolem del, registriranite se {pedicii koi {to gi vr{at ovie uslugi za svoite komitenti i toa dobro funkcionira, a takov sistem moàm da kaàm deka nema vovedeno nitu edna zemja vo regionot. Taka, edinstveno Makedonija e pokaneta i raboti vo rabotna grupa na Evropskata unija za razvoj na edno{alterskiot sistem za uvoz i izvoz kon Evropskata unija. Edna evropska zemja bara od nas da im pomogneme vo razvojot na edno{alterskiot sistem. Toga{ se postavuva pra{aweto, dali moè vaka dobro da rabotime, ako tuka cveta korupcijata i dozvoluvame s$ i se{to da se slu~uva.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

23.06.2010

KAKOV E KVALITETOT NA TAKSI-USLUGITE VO REGIONOT

MAKEDONCITE NAJMALKU SE VOZAT VO TAKSI Spored kvalitetot na taksi-uslugite, makedonskite taksisti se vtori vo regionot, vedna{ posle Hrvatska, a sporedeno so drugite zemji vo regionot, Makedoncite najmalku se vozat vo taksi

ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

akedoncite, sporedeno so site zemji od porane{na Jugoslavija, najmalku koristat taksi-uslugi. Spored kvalitetot na taksi-uslugite sme vtori, vedna{ posle Slovenija. Do vakvi podatoci dojde hrvatskata kompanija Heraklea koja vo sorabotka so regionalnata agencija Misteri {oping sprovede istraùvawe na iskustvata za vozewe vo taksi vo {este porane{ni republiki na Jugoslavija. Spored anketirnite potro{uva~i, slovene~kite taksi vozila se najudobni, dodeka, pak, na najneudobni taksi-uslugi se àlat potro{uva~ite vo Srbija. Vo istraùvaweto se obrnuva posebno vnimanie na ispravnosta, urednosta i ~istotata na avtomobilite, izgledot na voza~ite, nivnata qubeznost i uslu`livost, davaweto na fiskalni smetki i sistemot na naplata. Najinteresen opis na iskustvata, agencijata

na{la kaj gra|anite na Bosna i Hercegovina i Srbija kade {to nekoi od kupuva~ite koi gi komentirale svoite iskustva vo vozewe so taksi vo drugite zemji vo Evropa sporedeno so lokalnite. Na dano~nite upravi vo site dràvi }e im bide interesna informacijata od istraùvaweto deka najgolem broj od taksistite ne izdavaat fiskalni smetki. Na primer, vo Srbija se slu~ilo duri i na barawe na patnikot da mu bide izdadena fiskalna smetka da bide izbrkan od voziloto. Vo Bosna i Hercegovina na tajniot kupuva~ duri mu bila iskinata i banknota od 10 konvertibilni marki koga se poàlil deka toa e preskapo za relacija koja e dve ulici podaleku. Vo Slovenija duri 80% od taksistite samoinicijativno izdavaat fiskalni smetki, vo Hrvatska toa go pravi sekoj tret taksist, isto tolkav broj na taksisti }e izdadat smetka, ako fino go zamolite. Spored pobaruva~kata na taksi-uslugi Makedonija e na dnoto na listata, odnosno 58,8%

[TIP

od ispitanicite odgovorile deka koristat taksiuslugite, {to e najmalku vo regionot. Vo Hrvatska koja e prva na listata, visoki 83,8% od gra|anite koristat taksi-uslugi.

Vtora e Crna Gora so 77%. Vo odnos na kvalitetot na uslugata, spored rangiraweto, Makedonija e na vtoro mesto, vedna{ posle Slovenija. Srbija e posledna vo

regionot koja mo`e da se pofali so kvalitetni taksi-uslugi. Rezultatite na gra|anite vo odredeni zemji se zemeni bez ogled na toa dali tie gra|ani se vozele

so taksi vo nekoja druga zemja. Istra`uvaweto gi opfa}a iskustvata na 170 ispitanici od Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija, Slovenija i Srbija.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

„BAROVO - MUSKAT OTONEL” – NOVO VINO NA TIKVE[

inarnicata Tikve{ v~era go promovira{e svojot najnov proizvod “Barovo – Muskat Ot-

onel”. Novoto vino na Tikve{ e aromati~no belo vino koe e proizvedeno od lozjata na padinite na planinata Ko`uv. Plasiraweto na novo vino na doma{niot i stranskite pazari e del od biznisstrategijata na vinarnicata Tikve{, protiv svetskata ekonomska kriza da se bori so novi proizvodi, so cel da se podobri pozicijata na kompanijata. “Vinskata industrija vo svetot se nao|a vo stagnacija, kako rezultat na {to kompaniite od ovoj biznis se soo~uvaat so seriozni predizvici. Nie odlu~ivme negativnite trendovi na pazarite da gi pobedime so hrabra strate-

gija, i kako rezultat na toa go plasiravme novoto vino „barovo - muskat otonel” na pazarite. Ubedeni sme deka toa }e go zgolemi brojot na onie {to uìvaat vo vinoto i }e gi zajakne pozicii na Tikve{ na pazarot”, izjavi \or|i Petru{ev, izvr{en direktor na VV Tikve{. Vinoto „ barovo - muskat otonel “ e proizvedeno od sopstveni kontrolirani lozovi nasadi stari pove}e od 35 godini, koi se nao|aat vo retko naselena oblast Barovo na planinata Koùv. Na ovaa planinska lokacija osven {to ima ~ist vozduh, visokite planinski karpi ovozmoùvaat me{awe na kontinetalnata i mediteranskata klima, kako rezultat na {to vinoto „barovo muskat otonel” ima poseben vkus. „Prirodnite uslovi i speci-

fikite na ovoj region davaat odli~ni uslovi za odgleduvawe na vinova loza. Lozovite nasadi vo oblasta Barovo na planinata Ko`uv se nao|aat na nadmorska viso~ina od 550 do 700 metri, {to ovozmo`uva poniski temperaturi vo letniot period i vla`nost na po~vata. Vakvite prirodni uslovi rezultiraat so soodvetna izbalansiranost na sostojki na grozjeto kako {to e {e} erot, vinskite kiselini i minerali, {to na krajniot proizvod mu dava svojstvo na istaknati aromatizirani vkusovi”, istakna Gligor Ristov, rakovoditel na lozovite nasadi vo mesnosta Barovo. Vinoto „barovo - muskat otonel” zasega e dostapno samo na makedonskiot i na pazarot vo R. Srbija vo ograni~eni koli~ini od 13.000 {i{iwa.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 23.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

OSIGURITELNIOT PAZAR NE GO RAZMRDA NITU LETNATA [EMA

SLAB INTERESOT ZA DOMA]INSKO OSIGURUVAWE Makedonskite osiguritelni kompanii velat deka nema nekoj pozna~itelen porast na pobaruva~kata za doma}insko osiguruvawe zatoa {to se letni odmori, pa e zgolemen rizikot od provalni kra`bi IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

siguruvaweto na domot za vreme na letnite odmori stanuva poaktuelno zatoa {to raste i rizikot od provali vo stanovite i ku}ite na gra|anite. Me|utoa, makedonskite osiguritelni kompanii velat deka nema nekoj pozna~itelen porast na pobaruva~kata za doma} insko osiguruvawe zatoa {to se letni odmori, pa lu|eto bi sakale da si gi osiguraat domovite dodeka se na odmor. Ottamu velat deka vo vkupnata premija za osiguruvawe na imot na nivo na cel osiguritelen sektor, mnogu mal del pripa|a na doma}inskoto osiguruvawe na stanovi i ku}i. Gra|anite o~igledno ne se s$ u{te dovolno informirani za toa kolku vsu{nost ne e skapo osiguruvaweto na prostorot vo koj {to `iveat, vo pogled na sigurnosta {to ja dobivaat. “Za suma od 3-4.000 denari godi{no navistina e neodgovorno da ostavite s$ na stihijata”, velat osiguritelite. Kompaniite nudat i osiguruvawe na doma}instvata za pokratok vremenski period od edna godina, za kolku {to voobi~aeno se sklu~uva polisa za osiguruvawe. Toa zna~i deka mo`e da se osigura domot i samo za vreme na letnite meseci, dodeka postoi zgolemen rizik od provalni kra`bi. “Vo princip ne go ek-

sponirame marketin{ki osiguruvaweto na pokratok vremenski period, iako go nudime, zatoa {to vo interes na gra|anite e da go osiguraat svojot imot za cela godina. Kra`ba ili poàr moè da se slu~i koga bilo, ne samo vo leto”, veli Sneàna Komnenovi} od Kjubi osiguruvawe. Sli~no ne{to pravat i kompaniite vo regionot, kade {to vo Hrvatska, na primer, Xenerali nudi kratkoro~ni polisi na osiguruvawe doma}instva samo vo tekot na letnite meseci, a pokritieto na polisata {to trae tri meseci vo slu~aj na provala ili poàr gi nadomestuva tro{ocite za predvremeno vra}awe od godi{en odmor od mestoto na odmor do mestoto na osiguruvawe. Nivnite kolegi od Unika, pak, nudat paket {to pokriva i tro{oci na zloupotreba na telefonot pri provalna kra`ba, nabavka na softver i stan na zamena do {est meseci. SE SMISLUVAAT RAZLI^NI VRZANI PAKETI Vo Eurolink osiguruvawe od Skopje, isto taka imaat stimulativni paketi za osiguruvawe, kade {to ako kupite osiguruvawe od avtoodgovornost ili kasko, dobivate gratis doma} insko, ili patni~ko. Se pravat razni napori da se stimulira pobaruva~kata za osiguritelni produkti. Me|utoa, spored direktorkata Aleksandra Na}evaRuìn, pazarot e vo te{ka agonija i potrebna e mnogu pogolema edukacija na gra|anite za pridobivkite

od osiguruvaweto. Zoran Nara{anov, direktor na Viner osiguruvawe, koga se raboti za kreativni re{enija za osigurutelni paketi, veli deka ne sakaat mnogu da “zabeguvaat”. Vo momentov so edna banka ja dogovaraat mo`nosta za poddr{ka i promocija na kreditite za turisti~ko patuvawe i soodvetnoto patni~ko osiguruvawe, {to spored nego }e pretstavuva unikatno integrirano re{enie za bezbeden i kvaliteten leten odmor. Sli~na takva opcija se razgleduva i za stanbenite krediti, so cel gra|anite poednostavno i poevtino da go re{at stanbenoto pra{awe. Toj smeta deka vo uslovi na kriza, najpametno e biznisot da se dr`i do osnovnite principi, back to basics, {to bi se reklo na Zapad. “Mislam deka iracionalnata kreativnost sega treba da bide vo vtor plan. Pobitno e da se gradi seriozno portfolio, dinami~na usluga i {tetite navreme i kvalitetno da se ispla}aat. Na{iot koncept e toj. Smetam deka sega ne treba da bidat primarni nekoi "fensi re{enija", za smetka na tradicionalniot pristap na sigurnost, stabilnost i doverlivost {to treba da ja nudat osiguritelnite ku}i”, veli Nara{anov. Spored Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, osiguruvawata na imotot od po`ar i drugi opasnosti vo Makedonija bilo dvojno pogolemo vo odnos na istiot period lani. Ako za prvite tri meseci od 2009 godina

NEMA PARI ZA AMBASADORITE VO QUBQANA, VIENA I TIRANA?!

ladata go skrati populisti~ki buxetot, no ne predvide pari za ambasadorite na Makedonija vo nekolku evropski zemji, obvini v~era pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, na raspravata za rebalansot na buxetot vo Sobranieto. “Sramno e za edna dr`ava da nema pari vo buxetot za smestuvawe na ambasadorite. Noviot ambasador vo Qubqana, Igor Petrov, koj treba{e da zamine godinava, }e po~eka do januari slednata godina bidej} i nema pari vo buxetot za smestuvawe. Ist e slu~ajot i so ambasadorite vo Viena, Tirana i Atina, a verojatno i vo NATO i Brisel”, izjavi Bu~kovski. Spored nego, Vladata pravi populisti~ki potezi so namaluvawe na platite na ministrite, a vo isto vreme stavkata za plati i nadomestoci raste. Opozicijata povtorno ja obvini vlasta deka go uni{tuva stopanstvoto so toa {to ne gi podmiruva navreme obvrskite kon privatniot sektor.

“Od 62 milioni evra, kolku {to vredi izgradbata na stadionot, na kompanijata Beton dosega ste & platile samo 9,5 milioni, {to zna~i deka ste vo dupka od 50 milioni evra. Druga e prikaznata {to istata taa investicija vo lanskiot buxet be{e planirana da bide 40 milioni evra. Im dolìte na site, stopanstvoto }e kolabira. Docnat platite, buxetarite za {est meseci imaat zemeno samo ~etiri plati, docnat porodilnoto i drugite boleduvawa, socijalnata pomo{, stipendiite, povratot na DDV. Najgolem dol`nik vo dràvava vo momentov e tokmu dràvata“, izjavi Bu~kovski. Ministerot za finansii Zoran Stavreski ne ja negira{e informacijata na pratenikot Bu~kovski deka e odloèno zaminuvaweto na ambasadorite vo nekolku evropski zemji i se brane{e deka Vladata vodi odgovorna politika i ne docni so isplatata na obvrskite. Na obvinuvawe-

to na opozicijata deka krateweto od 76 milioni evra ne e dovolno i deka treba da se skratat 200 milioni evra, Stavreski odgovori: “Tolkavo kratewe bi bilo {tetno za makedonskata ekonomija. Toa bi vlijaelo lo{o na dinamikata na nekoi procesi. Ume{nost e da se utvrdi kade i kolku da se skrati, a skrateno e sekade, kaj site ministerstva”, izjavi Stavreski.

bruto- polisiranata premija vo ovaa klasa na osiguruvawa iznesuvala 65,9 milioni denari, istiot period godinava taa e 138 milioni denari. Isto e i kaj ostanatite osiguruvawa na imoti, kaj {to se zabele`uva zgolemuvawe na premijata vo prv kvartal od 92,2 na 181 K

milion denari. Sepak, da ne se raduvame prerano: ovoj porast ne se dol`i na drasti~no zgolemenata pobaruva~ka za imotnite osiguruvawa kaj gra|anite, tuku pri~inata e vo drugo, kakoi {to n$ informiraa od osigurtelnite krugovi. Lani vleze golema stranska kompanija na pazarot, C

turski TAV, {to }e gi rekonstruira aerodromite vo Skopje i Ohrid, pa uplatena e golema polisa za osiguruvawe. Vtoriot nastan {to ja zgolemi vkupnata premija za osiguruvawe, e pristigaweto na noviot bager vo REK Bitola i visokata polisa za negovo osiguruvawe. O

KOMPANII PAZARI I FINANSII

23.06.2010

KAKO DA SE POSTIGNE RODOVA RAMNOPRAVNOST VO MENAXERSTVOTO

IMA @ENI DIREKTORKI, AMA MALKU SE

Od kompaniite koi kotiraat na Makedonskata berza, ènite vo korporativnite odbori se zastapeni so 23,7%, odnosno od 308 ~lenovi, 73 se èni. Vo upravnite odbori ènite se zastapeni so 30%, a vo nadzornite slikata e ne{to poslaba bidej}i ènite se zastapeni so 23%. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

enite se najverojatno najneiskoristeniot ekonomski resurs, e re~enicata koja e napi{ana vo eden tekst na poznatiot magazin Ekonomist, a so koja se soglasuvaat mnogumina. Po~nuvaj}i od ovaa pojdovna misla, koja na nekoj na~in e pokazatel na globalnata ekonomska neiskoristenost na ~ove~kite resursi i kreirawe na podobri ~ove~ki i ekonomski potencijali, v~era vo organizacija na Programata za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), poddràna od Dràvniot sekretarijat za ekonomski pra{awa na [vajcarija (SEKO ) i Institutot na direktori na Makedonija, se odrà raboten ru~ek na tema “Novata uloga na ènite direktori”, kade {to se diskutira{e za zgolemuvawe na u~estvoto na ènite vo odborite na kompaniite. Istraùvaweto na Evropskata unija, nasloveno “@enite i maìte vo odlu~uvaweto 2007”, pokaà deka postojat mnogu primeri deka kompaniite koi imaat podiverzificirani korporativni, upravni i nadzorni odbori postignuvaat pogolem uspeh za razlika od onie kade vo odborite na kompaniite

vo pomal broj se zastapeni ènite. Vo Makedonija, brojkite ne se taka lo{i. Od kompaniite koi kotiraat na Makedonskata berza, ènite vo korporativnite odbori se zastapeni so 23,7%, odnosno od 308 ~lenovi, 73 se èni. Vo upravnite odbori ènite se zastapeni so 30%, a vo nadzornite slikata e ne{to poslaba bidej}i ènite se zastapeni so 23%. Spored istraùvaweto na Institutot na direktori, globalno vo strukturata na kompaniskite odbori vo Makedonija vo prosek ima po edna do dve èni. Samo vo 13 odbori na kompanii ne se zastapeni voop{to ènite, dodeka vo pet, mnozinstvoto se èni, i toa vo ~etiri upravni i vo eden nadzoren. Vo 19 odbori ima po edna èna, vo 18 po dve, vo dva odbori tri od ~lenovite se èni, dodeka vo tri odbori ima po ~etiri èni. Po dejnost, vo trgovijata najmalo e prisustvoto na ènite, i toa so 6,3%, dodeka vo farmacijata se zabeleùva najgolema zastapenost na ènite vo korporativnite odbori na kompaniite, i toa so 53%. Vo drugite dejnosti, ènite vo korporativnite odbori se zastapeni so 35% vo prehranbenata industrija, 33% vo vinarnicite, 16,5% vo te{kata industrija i 16% vo bankite. “Sostojbata na zastapenosta na ènite vo odborite na kompaniite ne e taka zastra{uva~ka,

23,7%

od ~lenovite vo odborite vo kompniite koi kotiraat na Makedonskata berza se `eni

no vo ova istraùvawe se zastapeni samo kompaniite koi kotiraat na Berzata”, smeta Verica Haxi VasilevaMarkovska, koja e ~len na upravniot odbor na Institutot za direktori. Spored istraùvaweto, vo vreme na ekonomska recesija rodoviot mejnstrim e potkopan, pa zatoa e potrebno istovremeno zalagawe za ednakvo vklu~uvawe na rodovite vo odborite na kompaniite. @enite ne se dovolno pretstaveni na site pozicii na mo} vo najgolemiot broj na zemji~lenki na EU i vo nejzinite institucii. Vo nego e napravena sporedba pome|u u~estvoto na ènite vo parlamentite, biznisot i vo centralnite banki. Iako ènite pretstavuvaat 44% od vkupnata rabotna sila vo EU, zastapeni se samo so 32% vo poziciite koi moè da se nare~at liderski vo kompaniite. Vo eden prose~en odbor na direktori vo kompanija kotirana na berza vo EU samo 12% od ~lenovite se èni. Vo Germanija, samo 2,5% od ~lenovite na odborite na direktori vo kompaniite koi go so~inuvaat DAX indeksot se èni, a samo 1% od generalnite direktori.

Vo Velika Britanija, vo poslednive 10 godini samo za 5% e zgolemeno u~estvoto na ènite vo odborite na direktori. Vo [panija, od 127 kotirani kompanii, samo 6,1% se èni vo upravnite odbori. Za da se podobrat ovie sostojbi, evropskite dràvi prezedoa razli~ni merki, od zakonski, kako vo Norve{ka, kade so zakon se predviduva 40% prisustvo na ènite vo kompaniite i nivnite odbori, do davawe prednost na tenderi na kompaniite koi vo svojot sostav imaat ednakva rodova zastapenost. Vo 2006, vo [panija so zakon e uredeno prisustvoto na ènite vo odborite na kompaniite, no ovoj zakon ne bil prifaten od ènskiot pol bidej}i smetale deka so ovaa norma na niv }e se gleda samo kako na li~nosti koi popolnuvaat kvoti, a ne na seriozni biznis-lideri. @enite smetaat deka za da se pottikne nivnoto u~estvo vo odborite, ne e potrebna zakonska ramka, no taa moè da bide i pojdovna osnova. Vo taa nasoka se predlaga mentorstvo od postarite i poiskusnite èni lideri, prednost vo u~estvoto na tenderi ili namaluvawe na

dano~nite stapki za kompaniite koi vo svojot sostav ednakvo go zastapuvaat ma{kiot i ènskiot pol i voveduvawe stavki vo kodeksite na kompaniite za zastapuvawe na ènite vo odborite. “Smetam deka donesuvaweto zakon od vakov vid e degradira~ki bidej}i sekoja li~nost treba da se bori i da dokaè deka e sposobna da gi izvr{uva zadadenite zada~iapuvaat i ènskiot pol i voveduvawe na stavki vo kodeksite na kompaniite za zastapuvawee na ènite vo odborite.we na da”, veli Sneàna Slavkova, koja vo svojata 35 godi{na kariera vo Skopska pivara, Koka Kola i momentalno vo Tikve{, ne bila diskriminirana, osven

na po~etokot od svojata karierata, koga i bila ponudena pozicija na tehni~ki direktor, no ne & bila dodelena zatoa {to bila majka, a toa vo toj moment noselo dopolnitelni obvrski. Savka Dimitrova, generalna direktorka na Evropa, isto taka smeta deka ne treba da se nosi zakon za ovaa problematika. “Diskriminacijata vo kompaniite e svedena na nivo na balkanski mentalitet. No, dobro e da se najde na~in na spisokot na odborite vo kompaniite da se najdat pove}e `eniteo donesuvawe na zakonska norma za ovaa problematika. "odbor na ovaa kompanija isto taka go poddr`uva misleweto de”, veli taa.

14 23.06.2010 2.460

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.705

MBID

2.440

107,50

2.655

2.420

107,40

2.400

2.605

2.380

107,30 2.555

2.360

107,20

2.340

2.505

107,10

2.320 2.300 16/06/10

OMB

107,60

2.455 17/06/10

18/06/10

19/06/10

20/06/10

21/06/10

16/06/10

22/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

107,00 17/06/10

18/06/10

19/06/10

20/06/10

21/06/10

22/06/10

16/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/06/10

18/06/10

19/06/10

20/06/10

21/06/10

22/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KAKO DO ZA@IVUVAWE NA PAZAROT NA KAPITAL?

MAKEDONSKI KOMPANII NA STRANSKI BERZI I OBRATNO

Potencijalnite partnerstva pome|u na{ite brokerski ku}i i stranskite berzi kako i pome|u Makedonskata berza i stranskite brokerski ku} i bi go vratile interesot kaj investitorite za pazarot na kapital

kerskite ku}i. Isto taka korist }e ima i za gra|anite koi bi trebalo, spored novite izmeni, slobodno da kupuvaat hartii od vrednost na stranskite berzi. PRIDOBIVKI I ZA KOMPANIITE So vakviot stav na Mitev e soglasen i Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status od Skopje koj smeta deka potencijalnite partnerstva pome|u na{ite brokerski ku}i i stranskite berzi kako i pome|u Makedonskata berza i stranskite brokerski ku}i se za pozdravuvawe i deka istite se od ogromno zna~ewe za vra}awe na interesot kaj investitorite za pazarot na kapital. Spored nego, osobeno bi bilo dobro dokolku preku vakva ili sli~na inicijativa vo ramkite na na{ata berza zapo~nat da kotiraat stranski kompanii. Toa bi zna~elo pogolema likvidnost za na{ata berza predizvikana od interesot za ovie kompanii kaj investitorite. Od Makedonskata berza, vo vrska so ovaa problematika, n$ informiraa deka soglasno momentalnata regulativa ne postoi mo`nost za kotacija na stranska kompanija na na{ata berza, no izmenite i usoglasuvaweto na na{ata so evropskata regulativa

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

~esnicite na makedonskiot pazar na kapital netrpelivo gi o~ekuvaat promenite na Zakonot za devizno rabotewe {to treba da go za`iveat pazarot. Kapital vo nekolku navrati dosega pi{uva{e deka na izmenite na ovoj zakon ve}e podolgo vreme rabotat grupi od Ministerstvoto za finansii i NBRM, i tie treba da stapat na sila do krajot na godinava. Vakviot optimizam kaj brokerite i ostanatite u~esnici na pazarot, se javuva gledaj}i gi iskustvata na nivnite kolegi od Hrvatska na pri-mer, vedna{ po liberalizacijata na tamo{noto zakonodavstvo. Tamo{noto zakonodavstvo im ovozmo`uva na hrvatskite brokerski ku}i da sklu~uvaat dogovori so stranskite berzi za da bidat partneri pri primarni javni ponudi na akcii (IPO ) na hrvatski kompanii kaj tie berzi. Na{ite brokerski ku}i vo toj pogled zakonski s$ u{te se ograni~eni. Spored Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku} a Ilirika Investments od Skopje, vakvite partnerstva so stranski berzi se odli~na mo`nost za razvojot na bro-

KAKVA E IDNINATA NA PAZAROT NA KAPITAL VO REGIONOT?!

Regionalnite berzi kade {to zakonodavstvoto e poliberalno ve}e podolgo vreme se vo akcija za privlekuvawe na stranski kompanii da kotiraat kaj niv. Neodamna partnerski dogovor potpi{aa Var{avskata berza i brokerskata ku}a Inter Kapital od Hrvatska. Toa be{e napraveno so cel da se privle~at novi izdava~i na hartii od vrednost na polskiot pazar na kapital so {to }e & se ovozmo`i na Var{ava da stane regionalen finansiski centar, osobeno za akcii na kompaniite od centralna i isto~na Evropa. Momentalno duri 508 kompanii kotiraat na Var{avskata berza od koi 23 se so sedi{te nadvor od Polska. }e odi vo pravec na davawe na takva mo`nost. Tuka }e se otvorat i pra{awata za me|usebno priznavawe na izdadenite prospekti na stranskite kompanii i realizacija na procesot na poramnuvawe. Vo pogled na toa, Mitev smeta deka stranskite kompanii ne bi imale interes da kotiraat na makedonskata berza poradi nejzinata slaba

likvidnost. Toj smeta deka pogolem benefit od liberalizacijata, sepak, bi imalo vo obratna nasoka odnosno na{i kompanii da kotiraat na stranski berzi. Vakviot benefit za kompaniite toj go gleda ne samo vo pogled na pribiraweto na kapital i podobruvawe na bilansnata sostojba kaj kompanijata, tuku i zaradi gradeweto na nejziniot imix.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.06.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

31.837.680,36

1,62%

-4,60%

0,44%

0,13%

2,67%

21.06.2010

433.950

Илирика ГРП

20.554.017,36

2,42%

0,77%

7,12%

4,85%

10,36%

21.06.2010

2,52

175.880

Иново Статус Акции

18.152.384,06

-0,55%

-8,06%

-9,74%

-10,98%

-8,33%

21.06.2010

206,17

1,72

1.053.960

КД Брик

21.956.105,15

6,81%

5,36%

11,08%

9,19%

29,46%

21.06.2010

778,07

1,31

274.658

КД Јужен Балкан

21.418.439,53

-1,61%

-3,79%

-2,54%

-3,47%

10,39%

21.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.321.114,68

0,51%

-4,20%

-0,15%

-0,37%

21.06.2010

300,00

200

243.900

1.650,00

9,85

РЖ Услуги Скопје

240,93

Макстил Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата МЗТ Пумпи Скопје

22.06.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Макпетрол Скопје ЗК Пелагонија Битола Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Износ (МКД)

370

-17,78

10.360

146

-3,95

29.200

27429,69

-2,09

438.875

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

P/E

P/B

4.053,58

390,18

10,39

0,93

54.562

8.037,50

341,43

23,54

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

686,43

105,83

6,49

0,68

2.014.067

3.002,77

533,81

5,63

0,87

-2,08

23.500

ХВ

-2,08

74.100

ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.06.2010

1.431.353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

22.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

2350 148,20

Вкупно издадени акции

22.06.2010

Нето добивка по акција

BESK (2009) Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112.382

27.429,69

0,76

Алкалоид Скопје

4053,58

-0,24

2.265.950

REPL (2009)

25.920

36.600,00

5.625,12

6,51

0,73

Топлификација Скопје

3762,71

-1,25

1.200.304

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

Комерцијална банка Скопје

3002,77

0,06

1.159.071

STIL (2009)

14.622.943

206,17

0,11

1.864,45

2,88

Макстил Скопје

206,17

1,72

1.053.960

TPLF (2009)

450.000

3.762,71

61,42

61,27

1,10

Македонски Телеком Скопје

518,90

0,65

939.206

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

Име на компанијата

OMB v~era na Makedonskata berza be{e ostvaren promet od okolu 1,5 milioni denari. Vo pogled na indeksite, MBI10 po trendot na rast vo izminatite nekolku dena v~era zabele`a pad. Dene{noto trguvawe po padot od 0,37% v~era, ovoj indeks }e go otpo~ne od pozicija na 2425,38 indeksni poeni. Za razlika od nego MBID indeksot povtorno porasna za 0,49% a kone~no rast od 0,09% zabele`a i indeksot na obvrznicite OMB. Dene{noto trguvawe ovie dva indeksa }e go zapo~nat od nivo na 2684,09 indeksni poeni i 107,15 indeksni poeni. Padot na osnovniot berzanski indeks najavi deka na berzata povtorno }e gledame pove}e gubitnici otkolku dobitnici. V~era duri 11 hartii od vrednost go zavr{ija trguvaweto so pad na cenata, dodeka kaj 8 hartii od vrednost ima{e rast na cenata. Kako najgolem gubitnik so najgolem pad na cenata v~era be{e akcijata na javuva MZT Pumpi od Skopje so pad od 17,78%. Na vtoro mesto so daleku pomal pad od 3,95% e akcijata na Arcelormittal od Skopje. Kaj dobitnicite najgolem dobitnik e akcijata na Tekstil Elma od Prilep.

22.06.2010

Илирика ЈИЕ

Раде Кончар Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Текстил Елма Прилеп

akedonskata berza v~era vo ramkite na celodnevnoto trguvawe realizirala promet vo iznos od okolu 11,3 milioni denari. Vakviot promet kako i prethodnite denovi be{e realiziran vo ramkite na 166 ostvareni transakcii na oficijalniot i na redovniot pazar. Blok-transakciite povtorno izostanaa. Kaj pazarnite segmenti za odbeleùvawe e prometot koj be{e realiziran vo ramkite na redovniot pazar vo iznos od 2,2 milioni denari. Ovoj promet e skoro identi~en kako onoj od prethodniot den {to pokaùva deka investitorite i ponatamu se zainteresirani za akciite na kompaniite koi se trguvaat vo ramkite na ovoj pazar. Na oficijalniot pazar v~era be{e ostvaren promet od okolu 9,1 milion denari. So akciite na kompaniite od indeksot MBI-10 i v~era se trguva{e najmnogu, pri {to be{e ostvaren promet od okolu 6,9 milioni denari. Kone~no ima pozitivno dvièwe i kaj prometot so akciite na kompaniite od MBID indeksot. Na v~era{niot berzanski den se istrguvaa akcii vo vrednost od 1,9 milioni denari. Pri trguvaweto so obvrznicite koi se del od indeksot

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

PROMETOT NA BERZATA POGOLEM ZA 8%

обврзници

% на промена

25.294

-40,19

123.243

118

32,58

148.537

130

9,83

обични акции

36.337

9,76

Вкупно Редовен пазар

36.337

7,04

184.874

166

9,27

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 22.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII PREKU UNI BANKA I MONEYGRAM TRANSFER NA PARI NIZ CELIOT SVET

NI banka, kako agent na MoneyGram, ja nudi uslugata za brz transfer na pari vo celiot svet. MoneyGram soop{ti deka uspe{no ja pro{iri svojata globalna mreà so lokacii na agenti vo 190 dràvi i teritorii niz celiot svet i potpi{a dogovor so 200.000 klienti. “Preku UNI banka i MoneyGram klientite bezbedno moè da ispra}aat i da primaat pari niz celiot svet i toa za pomalku od 10 minuti.

Prednostite na koristewe na uslugata MoneyGram se sigurnost, ekspresen priem na pari vo visina do 5.000 evra dnevno, odnosno ekspresno ispra}awe na pari do 2.500 evra mese~no. Nema potreba od otvorawe smetka vo banka i so transferot na pari mo`e da se isprati besplatna li~na poraka do prima~ot (do 10 zborovi)”, informiraat od UNI banka. Pove}e od 200 milioni lu|e `iveat nadvor od svojata mati~na zemja. Od

23.06.2010

DO 4.000 EVRA KAZNA ZA ZA[TITA NA PRIVATNOSTA

UNI banka istaknuvaat deka so MoneyGram im ovozmo`uvaat siguren i evtin na~in da ispra}aat pari doma, kaj najbliskite. “Toa e od osobena va`nost za na{ite klienti bilo da se vo zemjata ili vo stranstvo. Brzina, dostapnost sekomu, ednostavno i lesno pove}e pari vo racete na klientite”, objasnuvaat vo bankata. Uslugata za brz transfer na pari mo`e da se koristi vo site ekspozituri na UNI banka vo Makedonija.

d 500 do 4.000 evra kazna mo`e da zarabotat pravnite subjekti koi na kakov bilo na~in gi zloupotrebile li~nite podatoci na gra|anite. Prekr{o~na prijava za vakvi dela mo`e da dobijat od Direkcijata za za{tita na li~ni podatoci. Ottamu istaknuvaat deka vo poslednite dve godini se zajaknati inspekciskite nadzori, no deka se podiga i javnata svest kaj gra|anite za potrebata za za{tita na privatnosta.

“Vo minatata godina ima za tri pati pogolem broj pretstavki od gra|anite, {to e dokaz deka tie s$ pove}e stanuvaat svesni za pravoto na privatnost. Lani imavme 40 barawa za utvrduvawe na prekr{eno pravo na privatnost vo postapki i 120 barawa za povredi na ova pravo na Internet. Bea podneseni i barawa za povreda na privatnosta vo telekomunikaciskiot sektor, vo oblasta na osiguruvaweto. Site se povrzani so

zloupotreba ili nepotrebna vidlivost na mati~niot broj”, izjavi Elena Stojanovska, portparol na Direkcijata za za{tita na li~ni podatoci, koja v~era odbele`a petgodi{en jubilej od svoeto postoewe. Taa dodade deka po barawata za za{tita na privatnosta na Internet mnogu pote{ko se postapuva, so ogled na toa {to stanuva zbor za stranici ili socijalni mre`i koi se osnovani nadvor od zem[TIP java.

KREDITNOTO PORTFOLIO NA BANKITE STANUVA SÉ PORIZI^NO

17.03.2010 15

9,7% OD VKUPNITE KREDITI SE NENAPLATLIVI!

Te{kata sostojba vo koja zapadna ekonomijata, nelikvidnosta na kompaniite i zagrozeniot `ivoten standard na gra|anite dovedoa do rapiden porast na nenaplatlivite krediti vo zemjava. Se o~ekuva negativniot trend da prodol`i do krajot na godinata

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

e vlo{uva kreditnoto portfolio na bankite, odnosno kreditite {to se ocenuvaat kako nefunkcionalni, a bankite ne moàt da si gi naplatat rapidno, rastat i godinava. Spored poslednite podatoci od Kreditniot registar za dvièwata vo bankarskiot sektor vo prviot kvartal od 2010 godina, trendot na porast na lo{ite bankarski plasmani prodolùva. Duri 9,7% od vkupnite krediti se klasificirani kako nenaplatlivi, odnosno okolu 100 milioni evra od kreditite kon privatniot sektor se somnitelni i sporni za naplata. Alarmantno e {to samo vo prvite tri meseci

nivoto na nefunkcionalni krediti se zgolemi za re~isi eden procenten poen. Ekspertite i bankarite komentiraat deka ekonomijata e vo dlaboka kriza i kako posledica na toa, gra|anite i firmite ne moàt da si gi podmirat obvrskite kon bankite. “Docneweto na otplatata na kreditite e generalen problem i trendot na vlo{uvawe na kreditnoto portfolio prodolùva i godinava. Glavna pri~ina za toa pred s$ e te{kata sostojba vo koja se nao|a ekonomijata, kompaniite stradaat od nelikvidnost, ne moàt da si gi naplatat sopstvenite pobaruvawa i poradi toa ne moàt nitu navreme da gi servisiraat obvrskite. Nie nastojuvame vo takov slu~aj da imame proaktiven pristap, {to

podrazbira razgovor so klienti za iznao|awe mo`nost za nadminuvawe na ovie problemi, kako na primer reprogramirawe na dolgovite. Dokolku se iscrpat site mo`ni alternativi za naplata na kreditot, toga{ kako krajna merka se aktivira obezbeduvaweto na kreditot odnosno hipotekata”, komentiraat bankarite. MALITE BANKI NAJZASEGNATI Analizata po grupi na banki poka`uva deka najgolem del od nefunkcionalnite krediti doa|aat od malite banki. Duri 22,1% od nivnite krediti se nenaplatlivi. Grupata na sredni banki u~estvuva so 10,8% lo{i plasmani, a golemata bankarska trojka ima najdobar rezultat koga se vo pra{awe nefunkcionalnite krediti, odnosno 8,9% od nivnata kreditna izlo`enost se ocenuva

kako nenaplatliva. Ekspertite komentiraat deka te{kata sostojba vo ekonomijata }e se zadr`i i do krajot na godinava i predupreduvaat deka bankarite }e imaat seriozni problemi da si gi naplatat kreditite. No, spored niv, i pokraj rastot na vrednosta na problemati~ni krediti, ne mo`e da se o~ekuvaat seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija, bidej}i tuka bankite se za{titeni kako vo niedna druga zemja. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite tren-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,35%

4,84%

5,35%

6,41%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5081

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,6393

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,7419

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,7722

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,8121

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8342

61,7

50,5

45,2

Извор: НБРМ

dovi vo ekonomijata, a od ovoj trend moè da nastradaat najmnogu pomalite banki. “Zgolemuvaweto na lo{ite bankarski plasmani e o~ekuvano. Postoi opasnost za bankarskiot sektor, osobeno za pomalite banki, koi moè da imaat poseriozni problemi so naplatata na somnitelnite i sporni pobaruvawa. Tie vo zemjava pove}e rabotat so biznis-sektorot, a toj te{ko izleguva od krizata. Ovoj trend verojatno }e prodolì do krajot na godinata bidej}i periodot {to

sleduva ne vetuva brzo zakrepnuvawe i podobruvawe na sostojbite vo ekonomijata”, komentiraat ekonomskite analiti~ari. NAPLATATA TE[KO ODI I VO REGIONOT Nepovolnite promeni vo ekonomskoto opkru`uvawe zaedno so ekspanzivniot krediten rast vo minatite godini sozdadoa preduslovi za zgolemuvawe na u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti vo re~isi site zemji. Pritoa, zemjite koi bea najpogodeni od globalnata finansiska kriza imaat i najizrazen rast na u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti. Makedonija se nao|a vo gorniot del na listata na analiziranite zemji, kade {to u~estvoto na nenaplatlivite pobaruvawa vo vkupnite krediti e najvisoko. Najgolemi problemi so naplatata imaat bankarite vo Romanija, kade {to duri 13,8% od izdadenite krediti se sporni za naplata. Polo{a od na{ata e i sostojbata vo Litvanija, Letonija i Srbija. Makedonija so udel na nefunkcionalnite krediti vo vkupnata aktiva na bankite od 9% do krajot na minatata godina be{e vo dru{tvo na Moldavija i Crna Gora, koi imaat seriozni problemi da gi naplatat pobaruvawata od gra|anite i od kompaniite.

16 23.06.2010

MARKETING

PERCEPCIJATA NA KLIENTOT E SÉ oga Nikolina vleze vo ordinacijata, prvo ne{to {to zabeleà be{e nered. Listovi od hartija na edno mesto, papki na drugo, otvoreni registri, maram~e pod stolicata. “Se nadevam deka ne bi bile tolku nemarni i so moeto zdravje!” si kaà samata na sebe. Vrabotenata na info {alterot be{e pove}e zagrièna za svojot kompjuter. Sekoja sekunda dodeka Nikolina ~eka{e izgleda{e kako cela ve~nost. Dodeka nejzinite misli lutaa, taa be{e presretnata so suvoparno “DA?”. Koga go pogledna liceto na vrabotenata, toa oddava{e vpe~atok kako da saka da kaè: “I, {to saka{? Te ~ekam, kaì!” “Jas sum Nikolina Minevska, i imam zakaàno...” Vrabotenata povtorno se fokusira{e na svojot kompjuter, a potoa kaà: “Sednete. Malku }e zadocnime.” Nikolina zapra{a: “Kolku }e docnime?” “Ne znam to~no”, be{e nezainteresiraniot odgovor na vrabotenata. Nikolina negoduva{e “No, jas imam zakaàno i drug sostanok po ovoj, koj e na drugata strana na gradot... a dobro znaete kakov e soobra}ajot vo ova vreme od denot.” Bez da ja pogledne, vrabotenata

ednostavno kaà: “Sednete. ]e ve povikame.” Nikolina sedna, i ja obleta bura na misli: “Moèbi zgre{iv {to dojdov ovde, i ako otkaàm sega duri moè da me nateraat da platam.” Pola ~as podocna, taa s$ u{te ~eka{e, naluteno. Siot va{ odnos so klientot se sveduva na zbir na momenti na vistina od koi zavisi {to }e bide. Pretpostavuvate li {to e moment na vistinata? Toa e sekoj moment {to sozdava impresija. Momentot koga gi pozdravuvate klientite, bez razlika dali li~no ili preku telefon, momentot koga tie gi kaùvaat nivnite potrebi, griì ili problemi, momentot koga vie odgovarate na toa {to tie vi go kaàle, do momentot koga go zavr{uvate razgovorot i gi ispra}ate, vo ovie momenti tie sozdavaat vpe~atok i nosat zaklu~oci za vas, va{ata kompanija, kvalitetot na uslugata {to ja dobivaat. I vo tie momenti, vie ili dodavate ili odzemate “qubov” vo odnosot so klientot, olesnuvaj}i go ili ote`nuvaj}i go slednoto viduvawe. Ironi~no, no va{iot odnos so klientite ne se sveduva na realnosta. Relacijata so klientot se soz-

dava, proizleguva ili evoluira na osnova na percepcijata. îja percepcija? Na klientot! Vie moè da si mislite deka dobivate - a da gubite, i da mislite deka gubite - a vsu{nost zna~ajno da dobivate. Moè da mislite deka s$ pravite pravilno, a vsu{nost s$ da se odviva pogre{no, no moè i da veruvate deka s$ {to kaùvate i pravite e pogre{no, a da otkriete deka klientot e blagodaren na va{ata izvonredna usluga. Dokolku imate namera da go “sakate” klientot, toga{ edinstveno negovata percepcija e va`na. Percepcijata na klientot e realnosta za vas. Neverojatno e kolku percepcijata na klientot vo ovie momenti na vistina vlijae na negovoto odnesuvawe. Negativnite momenti sozdavaat potrajni impresii otkolku pozitivnite. Tokmu zatoa se veli deka percepcijata e ona {to se broi. NADMINETE GI OÊKUVAWATA O~ekuvawata igraat va`na uloga za percepcijata na klientot vo odnos na va{ata usluga. Nadminuvaweto na o~ekuvawata na klientot e sli~no kako skokaweto so stap na olimpijada. So tek na vreme, letvata koja treba da se preskokne se posta-

vuva s$ povisoko i povisoko. Da se preskokne poniska letva ednostavno pretstavuva prvi~en uslov za da se prodol`i da se igra. Zadovolen klient e niska letva so koja ne se osvojuva nagradata, bidej}i dokolku ja postavite letvata na nivo na zadovolen klient i ne uspeete, duri i za malku, }e dobiete nezadovolen klient. Vie ja gubite negovata doverba i najverojatno sorabotkata so nego. Postavete ja letvata povisoko na nivo na voodu{evuvawe na klientot, namesto na nivo na zadovoluvawe na klientot. Sega, dokolku se obidete da gi nadminete o~ekuvawata na klientot, i ako proma{ite duri i za malku, vie sepak bi dobile zadovolen klient, za{to minimum ste gi presretnale negovite o~ekuvawa. Bidej}i odnapred ne gi znaete specifi~nite o~ekuvawa na klientot, logi~no e sekoga{ da ja postavuvate letvata visoko - za da gi zgolemite {ansite da sozdadete pozitivna percepcija. Za da istkaete takov vid usluga koja gi voodu{evuva klientite, mora da gi nadminete nivnite o~ekuvawa vo momentite na vistina koga percepcijata se formira. Sledstveno, nadminuvawe na o~ekuvanoto pretstavuva krucijalna cel vo uslugata koja ne bi smeele da ja proma{ite.

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www www.TSL.mk .TSSLL.m .TS L.mk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

PRODA@BA

KAKO POTRO[UVA^OT RE[AVA ZA KUPUVAWETO?

Marketing-ekspertite gi interesira konkretniot izbor na potro{uva~ot. Zna~i, koi proizvodi i marki na proizvodi }e se najdat vo negovata ko{nica, ili, pak, koe proda`no mesto }e go izbere potro{uva~ot za da go izvr{i kupuvaweto

rocesot na kupuvawe kaj krajniot potro{uva~ e isklu~itelno sloèn i podrazbira niza odluki koi najposle rezultiraat so sakanata akcija. Za potro{uva~ot voop{to da moè da odlu~i, uslov {to se javuva e postoeweto izbor me|u dve ili pove}e re{enija so koi potro{uva~ot }e ja zadovoli nastanatata potreba ili èlba. Pa taka, potro{uva~ot odlu~uva dali ve~erta }e ja iskoristi za odewe vo kino ili na teatar, za druèwe so prijateli i za prestojuvawe doma, dali }e kupi kniga, parfem, CD ili sli~no. Potro{uva~ot vsu{nost bira me|u razli~ni ponudi, dodeka marketin{kite eksperti gi interesira konkretniot izbor na potro{uva~ot. Zna~i, koi proizvodi i marki na proizvodi }e se najdat vo negovata ko{nica ili, pak, koe proda`no mesto potro{uva~ot }e go izbere za da go izvr{i kupuvaweto. Procesot na odlu~uvawe za kupuvaweto se sostoi od nekolku specifi~ni fazi koi vo literaturata gi vovedoa i gi razrabotija Engel, Kolat i Blekvel u{te vo 1968 godina. Stanuva zbor za pet fazi koi voedno moè da

se prikaàt i kako tri vidovi procesi. Prepoznavaweto na problemot, baraweto na informacii i alternativi koi se ponudeni na pazarot pretstavuvaat procesi pred kupuvaweto, po koi sledi procesot na samoto kupuvawe. Najposle se javuvaat procesi po kupuvaweto koi ja ~inat potro{uva~kata i dodatnoto vrednuvawe na odbraniot proizvod, kako i idnite odluki za kupuvawe. Sekoja od navedenite fazi moè da go pottikne ili zapre procesot na odlukata na potro{uva~ot za kupuvaweto. Procesot na kupuvawe moè da go zapre duri i poslednata faza na vrednuvawe po kupuvaweto, bidej}i potro{uva~ot, zavisno od stepenot na zadovolstvo so kupeniot i koristeniot proizvod, }e go povtori ili ne kupuvaweto. Prepoznavaweto na problemot, odnosno na potrebata, e inicijalna faza na procesot na odlu~uvawe na potro{uva~ot za kupuvaweto. Vedna{ treba da se naglasi deka izrazot problem ne mora nu`no da ima negativna konotacija, bidej}i neretko istiot }e pretstavuva cel {to potro{uva~ot }e nastojuva da ja ostvari, bidej}i na toj na~in }e spre~i nekoi nesakani sostojbi ili so

odbranite proizvodi }e gi ubla`i takvite sostojbi (na primer, so kupuvaweto i koristeweto na odredeni vitamini potro{uva~ot e vo mo`nost da spre~i pojava na nekoi bolesti ili voop{to da ja podobri zdravstvenata sostojba na organizmot). Problemite koi potro{uva~ot K

gi prepoznava mo`at da bidat aktivni i neaktivni. Aktivni se onie za koi potro{uva~ot e svesen ili }e bide svesen za niv vo dogledno vreme, a tokmu tie se zaslu`ni za razvoj na novi proizvodi. Neaktivni se narekuvaat onie problemi za koi potro{uva~ot ne e svesen, no toa ne zna~i

deka po odredeno vreme nema da gi spoznae. Naprotiv, ovde va`na uloga }e odigra marketin{kata komunikacija koja za potro{uva~ot pretstavuva nadvore{na drazba, informacija od pazarot, i koja mo`e da go pottikne potro{uva~ot na prepoznavawe na problemot. O

JAVNA OBJAVA

I.br.5/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

POVIKUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

18 23.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BOJKO BORISOV SE SOO^UVA SO BROJNI OBVINUVAWA

OMILENIOT BALKANSKI LIDER NA MERKEL GI RAZO^ARA BUGARITE

Izvor: www.euobzerver.com

oj e bugarskiot milenik na germanskiot kancelar Angela Merkel. Taa i pretsedatelot na Evropskata komisija, Hoze Manuel Baroso, se nadevaat deka toj }e gi opravda site kontroverzni situacii koi se slu~ija me|u negovata zemja i Evropskata unija. Od nego se o~ekuva{e da go prevenira kriminalot i korupcijata, da ja modernizira ekonomijata i instituciite i da go podigne ìvotniot standard. No, namesto toa, bugarskiot premier postojano se soo~uva so obvinuvawa za voveduvawe na, kako {to mnogumina smetaat, policiska dràva. Nekoi kriti~ari go opi{aa 51godi{niot Bojko Borisov, porane{eniot policiski general so strast kon uniformi i ma~o-maniri, kako pretstavnik na banana-dràva. Brutalen i paternalisti~en kon svojot narod i pokoren pred svoite mo}ni stranski mentori. Slabata ekonomija na Bugarija i ponekoga{ bizarnite manevri na me|unarodna scena nikako ne go podobruvaat izgledot na Bugarija. "Bugarskata demokratija s$ u{te ne e dovolno kvalitetna. Ne stanuva zbor za stabilna demokratija", veli profesorot po istorija Dragomir Draganov. "Evropskata unija sfati deka napravi seriozna gre{ka {to n$ primi vo januari

Evropa od nego o~ekuva{e da go prevenira kriminalot i korupcijata, da ja modernizira ekonomijata i instituciite i da go podigne ìvotniot standard. Borisov doma s$ po~esto e obvinuvan deka voveduva policiska dràva i pravi golemo vlijanie vo bugarskite mediumi 2007 godina. Sega, toa {to sme ~lenki e samo od interes na EU-birokratite i nivnite enormni plati koi sakaat da gi izmamat evropskite dano~nici deka Bugarija e na vistinskata pateka i deka tie rabotat dobro". VLADEEWE NA PRAVOTO ILI POLICISKA DR@AVA? Vladata na Borisov lansira{e masovna kampawa za apsewa, koja be{e nagolemo emituvana vo site mediumi. Ministerot za vnatre{ni raboti, Cvetan Cvetanov, e re~isi sekojdneven gostin vo televiziski {ou-emisii kade {to gi objavuva poslednite "specijalni policiski operacii" so vozbudlivi kod-imiwa. Profesorot Draganov veli deka pretpostavkite deka Bugarija se pretvora vo policiska dràva e rezultat na prekumernoto pokaùvawe na operaciite koi gi pravi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Vladata nekolku pati prati te{ko vooruèni policajci vo antiteroristi~ki vojni za da pravat apsewe na nevooruèni somnitelni lica koi voop{to ne se krijat ili, pak, davaat otpor. Policiskite videosnimki so neprijatnite sceni se pu{taat vo mediumite na dnevna baza i vedna{ se objavuvaat. Taka, na 31 mart vo {est ~asot nautro policijata prisilno vleze vo ku}ata na Borislav Gustanov, politi~ar od opozicijata, koj pretsedava so op{tinskiot sovet na pristani{teto Varna vo Crnoto More, so vpereni pi{toli koi nego i negovite ispla{eni èna i deca. Gustanov, koj se tovari za korupcija, re~e deka toj dobrovolno bi se predal na policijata dokolku bil gonet po normalna legalna

procedura. Toj ve}e ja tuì Bugarija vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur. Vo sli~na akcija maskirani policajci go uapsija porane{niot minister za odbrana, Nikolaj Conev, dodeka toj bil vo bolnica na sistematski pregled. Videoto na policijata koe cirkulira{e po mediumite pokaùva kako dodeka policiskite oficeri dràt pi{toli vpereni vo glavata na Conev, javniot obvinitel glasno izvikuva: "So ogled na toa {to si apsoluten kriminalec, spu{ti se na kolena!" Conev e obvinet za obid da go podmiti sudijata za da ja zapre postapkata koja be{e zapo~nata protiv nego za kontroverzniot dogovor za javno snabduvawe. Taka, sudijata soop{til deka policiskite dokazi protiv Conev ne se dovolni za da se pokrene postapkata. Ekimexiev veli deka policiskata propaganda ~estopati ilegalno gi etiketira osomni~enite kako "kriminalci" pred tie da bidat ispra{ani ili pred da im bide dozvoleno da se povikaat na advokat. "Edinstvenoto opravduvawe za ovie policiski metodi e propagandata koja ministerot za vnatre{ni raboti ja pravi na cena na ~ovekovite prava", veli Ekimexiev. "Ova e sprotivno na najmalku dve odredbi od Ustavot i odredbite na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava - prezumpcija na nevinost i zabranata da se snimaat lu|e bez nivna prethodna soglasnost". "Potrebata za pravda mnogu brzo se razvi vo èd za odmazda", veli Ekimaxiev. "Mnogu e opasno da se sozdade takov vid pritisok vo op{testvoto". "Izvr{nite vlasti vo Bugarija o~igledno ne gi po~ituvaat ~ovekovite prava" veli Draganov. "Od druga strana, pove}eto gra|ani se tolku nezapoznaeni so svoite prava {to tie se skloni da prifa}aat nizok kvalitet na demokratija". Draganov, ekspert za fa{isti~kite reìmi vo [panija i Italija od dvaesetti vek, veruva deka samo EU-~lenstvoto stoi me|u Bugarija i presvrtot kon celosna diktatura. Tradicionalnite politi~ki partii na zemjata nagolemo ja izgubija doverbata na svoite glasa~i poradi toa {to ne uspeaja da gi preveniraat hroni~nite bolesti na zemjata kako siroma{tijata i nevladeeweto na pravoto. Demonstriraweto sila od strana na policijata, smeta Ekimaxiev, ne uspea da pridonese za pogolemi sudski presudi i za poseriozno prevenirawe

Bojko Borisov vo uniforma na policiski general na kriminalot vo zemjata. "Nema presudi bidej}i policijata i izvr{itelite ja vr{at svojata rabota mnogu siroma{no", veli Ekimaxiev. DALI SE ÛVSTVUVA[ ZAPLA[ENO? Mnogu ~esto moàt da se ~ujat komentari vo privatni razgovori deka lu|eto se ~uvstvuvaat zapla{eno, no takvite komentari retko gi ima po mediumite. Tink tenk organizacijata na SAD, Fridom Haus, ja rangira Bugarija zaedno so Italija i Slova~ka kako edinstvenite EU-dràvi so "parcijalno slobodni" mediumi. Kritikata za vladata e vo golema mera otsutna vo mediumite i migrira samo vo nekolku zabavni TV-{oua, kade {to politi~kata satira cveta. Borisov vo edno televizisko intervju za vakvite {oua veli deka mnogu lesno moè "da gi isklu~i", no ne go napravi toa poradi mo`ni komplikacii so Unijata. Na kritikata na pretsedatelot \or|i Parvanov deka postoi golem pritisok vrz mediumite, Borisov isprati pra{alnik do site glavni urednici vo koi gi pra{uva dali se ~uvstvuvaat zapla{eno od nego. Toj vedna{ dobi konsenzualen dogovor "ne". "Ova e provokacija kon mediumite i zloupotreba na samata ideja za sloboda

na mediumite", veli Velislava Dareva, popularna levoorientirana kolumnistka. "Vladata stoi kako reketar so bejzbol palka vo svoite race, a mediumite si dozvoluvaat sebesi da bidat ponièni. Zamislete volk da pra{uva stado ovci: "Dali se pla{ite deka }e ve izedam?". A, tie odgovaraat: "Neeee, nikako!"." Naj~esto citiraniot primer za toa deka mediumite se pod politi~ki pritisok e takanare~enata Nova Bugarska Mediumska Grupa, koja vklu~uva ~etiri nacionalni top-proda`ni tabloidi, nedelni i lokalni dnevni vesnici i televiziski programi. Tie preku no} se svrtea od silno kriti~ni kon Borisov kon negovo veli~ewe otkako gi dobi izborite vo juli minatata godina. Vesnicite se prodavaat za o~igledno poniski ceni, so {to ja stavaat konkurencijata pod silen pritisok so toa {to ~itanosta na vesnicite se stava vo pra{awe bidej}i postoi ekonomska kriza. Upravata za za{tita na konkurencijata ostana tivka na vakvata politika. "Bugarskite mediumi se zalaùvaat sebesi deka tie se ~etvrtata vlast vo dràvata. No, ne se. Tie se ili vo sobata za posluga na vistinskata vlast ili me|u nivnite dami za zadovolstvo" veli Dareva.

"Objavuvaweto ne e sekoga{ osnoviot biznis na gazdite na vesnici. Tie gi upotrebuvaat mediumite za da gi proturkaat svoite osnovni interesi -ekonomski, finansiski, politi~ki". "Oligarhijata vklu~uva politi~ari, sidi, kriminalci i mediumi so zaedni~ki interesi. Sopstvenicite na mediumite se del od ovaa kombinacija - vo mnogu slu~ai poslednite se pomo{en personal", veli taa. "Ne sum videla takva samocenzura duri i za vreme na komunizmot. Toa e rezultat na strav i zavisnost". Unijata na bugarski novinari e slaba. Sovetot na elektronskite mediumi e delumno izbran od parlamentot i delumno e nazna~en od pretsedatelot i go reflektira momentalniot balans na mo}. I pokraj vakvata situacija i niskiot ìvoten standard vo EU i s$ polo{ata ekonomska situacija, 42% od Bugarite smetaat deka vladeeweto na Bojko Borisov e uspe{no, a okolu 45% go smetaat za neuspeh, pokaùva poslednata anketa na agencijata Sova Haris. Vo golem del oponentite na Borisov ne glasaat, objasnuva {efot na ovaa agencija, Vasil Ton~ev. "Ne postoi politi~ki proekt koj pokaùva podobar prosperitet zasega", veli toj.

SVET BIZNIS POLITIKA MUNDIJALOT JA ZGOLEMI PRODA@BATA NA ADIDAS

ermanskiot proizvoditel na sportska oprema, Adidas gi zgolemi prognozite za prometot ostvaren od proda`ba na fudbalska oprema od prvobitnite 1,3 milijardi na 1,5 milijardi evra. Herbert Hajner, izvr{en direktor na kompanijata, koja e vtor po golemina proizvoditel na sportska oprema vo svetot po amerikanskiot Najk, soop{ti deka za ras-

tot na prometot e zaslu`no Svetskoto fudbalsko prvenstvo koe e vo tek vo Ju`na Afrika. Adidas e proizvoditel na oficijalnata topka na prvenstvoto i na dresovite na sudiite i na 12 fudbalski reprezentacii. Najk e sponzor na 10 reprezentacii, a tretiot po golemina proizvoditel na sportska oprema, germanskata kompanija Puma, na tri nacionalni

23.06.2010

EU SE PODGOTVUVA ZA GASNA KRIZA

selekcii. Spored Hajner, brendot Ribok, koj e del od Adidas zna~itelno gi nadminal prvobitnite progonozi na prometot. Ekspertite procenuvaat deka zgolemuvaweto na vrednosta na kineskiot juan, koj dostigna najvisoko nivo od devalvacijata vo 2005 godina, }e ima pozitivni rezultati vrz delovnoto rabotewe na Adidas.

vropskata unija gi aktivira mehanizmite za planirawe vo slu~aj na energetska kriza, otkako Litvanija, Polska i Germanija se soo~ija so mo`nosta za namaluvawe na isporakata na ruskiot gas, zaradi sporot pome|u Moskva i Belorusija, okolu pla}aweto na ovoj energens. Podpretsedatelot na ruskata vlada, Igor Se~in, slu`beno mu pi{al na komesarot na EU za energetika, Gunter Oetinger, za da go iz-

vesti deka Rusija ja namalila isporakata na priroden gas kon Belorusija, otkako Minsk ne go podmiril dolgot od 160 milioni evra. So toa, EU po vtor pat go aktivirala tkanare~eniot sistem za blagovremeno predupreduvawe, so koj analiti~arite predupreduvaat na mo`nosta za nova gasna vojna, zaradi problemot {to go imaat Rusija i Belorusija. “O~ekuvame deka ovoj spor nema da vlijae na tranzi-

tot na gas od Rusija preku Belorusija, kon EU”, izjavi portparolkata na Evropskata komisija vo Brisel.

KON BRZORASTE^KA POTRO[UVA^KA EKONOMIJA Ekonomistite o~ekuvaat deka jakneweto na juanot }e ja pottikne kupovnata mo}, }e ja namali inflacijata i }e go namali preteranoto potpirawe na kineskiot izvoz, kako glaven dvigatel na ekonomijata

17.03.2010 19

JAKNEWETO NA JUANOT ]E JA ZGOLEMI KUPOVNATA MO] NA KINEZITE

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ineskite najavi za voveduvawe fleksibilen kurs na juanot se o~ekuva da dovedat do zajaknuvawe na doma{nata pobaruva~ka, kako glaven izvor na kineskata ekonomija. Izminatitot vikend Kina najavi deka }e ja zgolemi fleksibilnosta na kursot na svojata valuta, o~igledno pravej}i otstapka od

amerikanskiot pritisok vrz Peking za zajaknuvawe j na jjuanot. VVo izjavata od Kineskata centralna banka stoi deka nema osnova za “zna~itelna aprecijacija na valutata”, no se ~ini deka so devizniot re`im na juanot, isto taka poznat kako renminbi (RMB), }e se dozvoli prodol`uvawe na bavnata aprecijacija vo zadadenite ramki. Ekonomistite o~ekuvaat deka jakneweto na juanot }e ja pottikne pazarnata mo} na kinsekite doma}instva, }e

REJTINGOT NA OBAMA PA\A

nozinstvoto Amerikanci ne bi sakale pretsedatelot Barak Obama da bide reizbran za vtor mandat, poka`uvaat rezultatite od sociolo{koto istra`uvawe na institutot Galup. 51% od anketiranite gra|ani izjavile deka ne

bi sakale da go vidat Obama kako pobednik na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Sprotivno mislewe imale 46% od anketiranite iljada lica. Rezultatot na drugo istra`uvawe, sprovedeno od sociolo{kiot institut Rasmusen riports,

}e zajakne juanot vo odnos na dolarot vo nerednite nekolku godini

ja namali inflacijata, kako i preteranata zavisnost na ekonomijata od izvozot, prenesuva Blumberg. “Posle dolg vremenski period, najavata na centralnata banka }e gi otvori vratite za rast na apre-

poka`uva deka rejtingot na amerikanskiot pretsedatel e namalen do rekordno nisko nivo. Samo 41% od anketiranite 1.500 gra|ani na SAD vo momentov ja odobruvaat rabotata na Obama kako pretsedatel, a 58% imaat negativno mislewe.

SLOVAK TELEKOM SE SPOJUVA SO T-MOBILE

onrednoto sobranie na slova~kata telekomunikaciska kompanija Slovak Telekom, ja potvrdi odlukata za spojuvawe so pretprijatieto T-mobile Slova~ka od 1 juli. Pravniot naslednik na firmata T-mobile

Slova~ka }e bide Slovak Telekom. Slovak Telekom e del od me|unarodnata grupa firmi Doj~e Telekom grup, koja ja so~inuvaat mati~nata firma Slovak Telekom i nejzinite }erkifirmi T-mobile Slova~ka, PosAm, Telekom Sek,

Zoznam i Zoznam mobajl. Mnozinski akcioner na Slovak Telekom e Doj~e Telekom AG, so udel od 51% akcii. Slova~koto Ministerstvo za stopanstvo ima 34% akcii, a Fondot na na-rodniot imot ima 15% akcii.

cijacijata na juanot i }e ja pottikne Kina da stane edna od najbrzoraste~kite jb k potro{uva~ki ekonomii vo svetot”, procenuva Ma Jun, glaven ekonomist na Doj~e Bank vo Hong Kong. Vo soop{tenieto na Kineskata centralna banka, stoi deka fleksibilniot kurs na junaot }e “vlijae na rastot na doma{nata pobaruva~ka vo oddelni sektori kako {to se uslugite”. Toa zna~i deka banakarite o~ekuvaat zajaknuvawe na kineskata valuta.

“Ov “Ova pretstavua klu~en kat katalizator za promena, bbidej}i izvoznicite }e bidat prisileni na zgolemuvawe na produktivnosta, dodeka zgolemuvaweto na prihodite }e go pottiknat rast na maloproda`ba”, izjavi za Blumberg, Xing Ulrih, rakovoditel na oddelot za hartii od vrednost vo kineskata filijala na JP Morgan ^ejs (JP Morgan Chase). Toj procenuva deka od aprecijacijata na juanot }e profitiraat akciite na golemite kompanii kako

Li Ning, proizveduva~ot na sportska orema, kako i sportskiot trgovski sinxir ^ajna Dongksijang i trgovskiot sinxir Parkson Ritejl grup. Inaku, pred da bide zamrznat kursot na juanot vo juli 2008 godina, toga{nata vlada za period od tri godini dozvoli jaknewe na kineskata valuta vo odnos na dolarot za 21%. Vo minatite dve godini, Peking go odr`uv{e trendot na devizniot kurs na juanot vo mnogu potesen opseg, vo visina od 6,83 juani za dolar. Po najavata na centralnata banka za fleksibilnosta na kursot, analiti~arite na investiciskite banki od Goldman Saks do Rojal Bank of Skotland, predviduvaat deka juanot vo slednite nekolku godini vo odnos na amerikanskata valuta }e raste do 6%. Analiti~arite na Blumberg procenuvaat deka junanot }e zajakne za 6,7% do krajot na ovaa godina. “Pobavnoto jaknewe na juanot vo slednite nekolku meseci, }e zna~i deka fleksibilnosta na kursot }e ima kratkoro~no ograni~eno vlijanie vrz ekonomijata”, smeta Ma Jun od Doj~e bank.

20 23.06.2010

FEQTON

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

PROROKOT OD OMAHA STANA ROBIN HUD IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

dno od najnovite branuvawa na javnosta {to go predizvika Voren Bafet, investitor, milijarder i filantrop, e zaedni~kiot apel {to go upati zaedno so drugar mu i partner vo brix, Bil Gejts, do ostanatite svetski milijarderi. Bafet i Gejts, koi {to ve}e otstapija golem del od svoite pari vo humanitarnite fondacii {to gi osnovaa, gi povikaa i svoite “kolegi” da potpi{at nekoj vid obvrznici so koi vetuvaat

deka }e se otka`at od polovina svoe bogatstvo. Vol strit `urnal pi{uva deka ovoj niven povik sledel po nekolku sostanoci, odnosno ve~eri {to ovie dvajca gi imale vo izmina siroma{nite. Poznatite milijarderi kako Dejvid Rokfeler, Xorx Soros i Geri Lenfest, ve}e se odzvaa na povikot i se obvrzaa deka }e go odvrzat }eseto za da im dadat pomo{ na onie na koi {to im e potrebna. Rokfeler veti deka po svojata smrt pove}e od edna milijarda dolari }e ostavi vo dobrotvorni celi, vklu~itelno

i donaciite vredni 100 milioni dolari na razli~ni muzei, univerziteti, fondacii... Lenfest pak, tvrdi deka ve}e podelil okolu 70% od svoeto bogatstvo vo dobrotvorni celi, taka {to “vetuvaweto deka }e podeli 50% od svoeto bogatstvo bi bilo kako da ka`e deka }e ja zatvori vratata od {talata otkako kowot ve}e pobegnal od nea”. Za da im ja olesnat rabotata na milijarderite, Bafet i Gejts, koristej}i se so podatocite od magazinot Forbs, koj {to redovno ja objavuva listata na najbogati lu|e na svetot, presmetale za sekoj od niv kolku bi iznesuvalo polovina od bogatstvoto. Na niv ostanuva samo da “brcnat vo pari~nikot”.

SOVR[EN BIZNIS - INSTINKT Voren Bafet, eden od najgolemite investitori vo svetot, otsekoga{ veruval deka }e bide bogat i smeta deka razlikata od toa da se bide bogat ili ne e samo sostojba na umot. Prvite nekolku centi gi zarabotil na {est godini prodavaj} i gumi za xvakawe. Na sedum godini prodaval “koka-kola” i vesnici. Koga imal 10 godini, xeparlakot go zarabotuval prodavaj}i topki za golf i toga{ bil uapsen od policijata. Negovite roditeli ne bile zagrièni zatoa {to go pottiknuvale trgovskiot duh kaj svojot inteligenten sin. Voren Bafet prvite milion dolari gi zarabotil vo 1962 godina koga imal 32 godini, a denes na 80 godini, imotot mu se procenuva na 47 milijardi dolari, {to go pravi tret najbogat ~ovek na svetot, zad meksikanskiot “kral na telekomot”, Karlos Slim, i Bil Gejts, osnova~ot na Majkrosoft. Vo amerikanskite i svetskite investitorski krugovi Voren Bafet e poznat kako ikona na investiraweto, a negovite dolgoro~ni prihodi od vloùvawata vo razni biznisi se narekuvaat nedostièn biznis -ideal. Kako rezultat na dobrite procenki koi gi pravi koga investira gi dobiva prekarite “Prorokot od Omaha” ili “Mudrecot od Omaha”. Bafet vo celiot ìvot go sledi re~isi sovr{en biznis - instinkt i sekoga{ kupuva akcii na kompanii po niski, odnosno “razumni ceni”. Otsekoga{ bil strpliv i baral ~esni menaxeri, a koga kompaniite rastea, toj gi prodava{e akciite. Toj e voedno i najgolem akcioner i ~elnik vo Berk{ir Hetvej. No, iako e vtor najbogat Amerikanec, Bafet ìvee skromen ìvot, {to se dokaùva so faktot deka toj se u{te ìvee vo istata ku}a koja ja kupi vo 1958 godina za 31,5 dolari, a koja denes e vrednuvana na 700 iljadi dolari. Kako pretsedatel na upravata na svojata kompanija Berk{ir Hetavej, godi{no prima plata od 100.000 dolari, kolku {to prose~no zarabotuva broker na Vol strit. Bidej}i toj e eden od najbogatite lu|e na svetot i moèbi najdobriot investitor, Kapital vi prenesuva nekolku tajni od Voren Bafet koi moè da vi pomognat da

Po~ituvani ~itateli, Kapital od denes po~nuva so serijal nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, od istoimenata kniga na Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavisni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital. go zgolemite va{eto bogatstvo: BOGATSTVOTO E SOSTOJBA NA UMOT “Otsekoga{ znaev deka }e bidam bogat. Mislam deka nikoga{ ne se posomnevav vo toa, pa duri ni za minuta”, izjavi edna{ Voren Bafet. Razlikata pome|u toa da se bide siroma{en ili bogat, e samo sostojba na umot. Na siroma{nite im se vrtat misli za siroma{tija, dodeka na bogatite im se vrtat misli za izoblistvo i prosperitet. Spored Bafet, va{ite veruvawa vlijaat na na~inot na koj go sogleduvate bogatstvoto, odlukite koi gi nosite i na~inot na koj

PRIKAZNI OD WALL STRE Mardok rd e poznat kako golem zagovornik r za naplatata na sodrìni r objjaveni na Internet, r , taka {to vo negovata kompanija postojako noo se istraùvaat modeli mo`nosti o`nosti i mod za naplata. Medid uumskoto oto carstvo c r na n Mardok rd pome|uu ostanatoto gi vklu~uva vklu lu~uva u u i vesnikot “Vol “Vool strit r ùrnal”, ur , izdava~kata izdava~kat d va~kata kompanija j D Dauu X Xoons,, Xons, televiziskata mreà mre` reà Foks TV,i , socijalnata socijalna j ata mreà MajSpejs.

MARDOK SAKA

kciite na britanskata mediumska ku}a BSkyB posledniov period porasnaa najmnogu vo poslednive deset godini otkako kompanijata go odbi obidot na svojot mnozinski akcioner, Wuz Korporej{n (News Corporation), koj {to ponudi 11,5 milijardi dolari za otkup na preostanatite 61% od akciite na Britancite. BskyB vo svoeto portfolio ima nekoi mnogu popularni televiziski programi {to mo`e da se sledat isklu~ivo so pretplata. Ponudata na News Corp, vo sopstvenost na mediumskiot mogul Rupert Mardok, vo BSkyB ja smetaat za nedovolno visoka zatoa {to ja potcenuva vistinskata vrednost na kompanijata i baraat barem

14% pogolem iznos. Menaxmentot na BSkyB pora~uva deka e podgotveno povtorno da ja razgleda ponudata, no ako e pogolema od osum funti za akcija. Kompanijata vo poslednite nekolku kvartali ostvari dobri rezultati, blagodarenie na rastot na brojot na pretplatnici {to sledat sportski natprevari i emituvawe na programa vo visoka definicija. Wuz korporacijata napravi novi ~ekori za razvoj na biznis-modeli {to se baziraat na naplatuvawe na internetsodr`inata. Rupert Mardok neodamna objavi deka od grupacijata Herst korporej{n (Hearst Corporation) kupil softverska platform Skif (Skiff), kreirana za plasirawe

FEQTON

23.06.2010

KAKO KUPUVAL “PROROKOT OD OMAHA”

RU^EK SO BAFET ^INI 2,63 MILIONI DOLARI

NAJDOBRITE INVESTICII NA VOREN BAFET

Ru~ekot so Voren Bafet na dobrotvornata aukcija na eBay prodaden e za 2,63 milioni dolari. Nepoznata li~nost go sru{i rekordot {to pred dve godini go postavi investitorot od Hong-Kong, @ao Dajang. Toj go plati ru~ekot so Bafet 2,11 milioni dolari. Minatata godina ova zadovolstvo ~ine{e “samo” 1,68 milioni dolari. Aukciite {to gi organizira{e Bafet dosega sobraa 8,56 milioni dolari. So ovaa humanitarna aktivnost na Bafet se sobiraat sredstva za fondacijata Glajd (Glide) koja {to se gri`i za besku}nicite i siroma{nite vo San Francisko.

Bafet so hongko{kiot investitor @ao Dajang, koj {to pred dve godini plati 2,11 milioni dolari za da ru~a so nego vo wujor{kiot restoran Smith & Wollensky

deluvate za da go ostvarite bogatstvoto. REINVESTIRAJ JA ZARABOTUVA^KATA Pove}emina bi ja potro{ile zarabotuva~kata, {to e pogre{no zatoa {to treba da se reinvestira. Bafet kako sredno{kolec so svojot partner kupil fliper i go postavil vo berbernica. Od zarabotuva~kata kupuvale novi fliperi, koi na krajot gi prodale i po~nale da investiraat na berzata. USPEHOT E POVE]E OTKOLKU SALDOTO NA TVOJATA SMETKA Koga be{e zapra{an od CNBC koja e tajnata

na negoviot uspeh, Bafet replicira{e: “koga }e gi imate moite godini, uspe{ni ste tolku kolku {to ve sakaat lu|eto okolu vas za koi vi e gri`a”. Toga{ navistina ne postoi razlika ako imate samo iljada dolari na bankarskata smetka ili milijarda dolari... Uspehot se sostoi vo toa da go rabotite ona {to go sakate i da go pravite toa na najdobar na~in. Ednostavno e kolku i samata konstatacija. Nikoga{ ne sum sretnal nekoj {to go raboti toa {to go saka, a ne se ~uvstvuva kako uspe{en. A sum sretnal mnogumina koi go rabotat toa {to ne go sakaat i nivnite `ivoti se mizerni”.

Vo amerikanskite i svetskite investitorski krugovi Voren Bafet e poznat kako ikona na investiraweto, a negovite dolgoro~ni prihodi od vloùvawata vo razni biznisi se narekuvaat nedostièn biznis -ideal. Otkako postigna s$ {to moè da se postigne vo biznisot, Bafet veti deka polovina od svoeto bogatstvo }e go dade vo dobrotvorni celi, {to ve} e po~na da go pravi, a neodamna apelira{e toa da go storat i ostanatite svetski milijarderi. SORABOTUVAJTE SO LU\E KOI SE PODOBRI OD VAS “Najdobro e da sorabotuvate so lu|e koi se podobri od vas. Odberete sorabotnici ~ie {to odnesuvawe e podobro od va{eto, pa taka i vie }e se naso~ite vo taa nasoka”, veli Bafet. Ako sakate da uspeete finansiski, toga{ treba da sorabotuvate so lu|e koi } e ve poddrùvaat dodeka gi izvr{uvate va{ite finansiski zada~i. Dokolku lu|eto so koi sorabotuvate gledaat na parite kako zlo, kako proizvod na kapitalizmot i ako bogatsvoto im e nepoznat koncept, toga{ i va{eto finansisko zdravje i blagosostojba }e bidat pod vlijanie na nivnite sogleduvawa. Bez razlika na toa dali sakame ili ne, nie sme pod vlijanie na lu|eto so

koi go pominuvame najgolemiot del od vremeto. Ako sakate da postignete nekoja finansiska sigurnost, toga{ treba da vklu~ite genijalci vo va{iot `ivot, da gi ohrabruvate i da si pomagate me|usebno. NIKOGA[ NE SE KOCKAJTE PRAVILO BROJ 1 : Nikoga{ ne gubete pari PRAVILO BROJ 2: Nikoga{ ne go zaboravaj prvoto pravilo, veli Voren Bafet. Obidot da zarabotite ekstremno mnogu pari, a za kratko vreme, e gubitni~ka opcija so dolgoro~ni posledici. Dokolku barate investicii koi nudat golema stapka na povrat, mora isto taka da pretpostavite deka so toa imate pogolema stapka na rizik.

Holdingot Berk{ir Hatavej e mestoto kade {to Bafet gi “~uva” kompaniite vo koi {to investiral i kade {to moè da se ima najdobar uvid zo{to se odlu~il tokmu za tie kompanii BERK[IR HATAVEJ (1965) Koga Voren Bafet po~nal da kupuva akcii vo Berk{ir Hatavej, vo 1962 godina, taa bila kompanija sostavena od 15 tekstilni fabriki i vrabotuvala 12.000 lu|e. Do 1965 godina Bafet steknal mnozinski udel, no vo 1985 godina, borej}i se so konkurencijata od evtinata rabotna sila vo fabrikite vo stranstvo, toj re{ava da gi zatvori tekstilnite fabriki, no go zadrùva imeto na kompanijata, pod ~ija kapa vo me|uvreme vleguvaat pove}e kompanii {to }e gi kupi Bafet. Toj so nasmevka priznava deka Berk{ir Hatavej ne be{e eden od negovite najdobri investiciski odluki. No, cenata na nejzinite akcii raskaùva poinakva prikazna: Bafet zapo~na so kupuvawe na akcii vo Berk{ir Hatavej po cena od 7,6 dolari. Denes sekoja akcija ima vrednost okolu 100.000 dolari. GAJKO (GEICO) (1951-1996) Inspiriran od svojot mentor, Benxamin Gream, Bafet kupil nekolku akcii vo ovaa osiguritelna kompanija od Va{ington u{te vo 1951 godina. Uspehot na Gajko prodolìl vo tekot na 50-tite i 60-tite godini, no vo sredinata na 70-tite kompanijata vlegla vo nevolja. Vo 1976 godina Bafet preku Berk{ir Hatavej kupil polovina milion akcii vo kompanijata, i samo za {est meseci da ja zgolemi nivnata vrednost za ~etiri pati. Dvaeset godini podocna, biznis-ciklusot povtorno odi vo nadolna linija, nudej}i mu na Bafet {ansa celosno da ja kupi kompanijata za 2,3 miljardi dolari. Ovaa investicija, zaedno so drugite osiguritelni kompanii na Berk{ir Hatavej mu obezbeduvaat ke{ na Bafet i negoviot partner ârli Munger da investiraat bez da mora da pozajmuvaat pari. KOKA-KOLA (1988) Bafet veli deka saka biznisi koi moè da gi razbere. “Koka-kola” e biznis-model {to ne e tolku ednostaven kako {to moèbi zamisluvate – proizvodstvoto podrazbira oddelna podgotovka na sirupot i postrojki za polnewe na {i{iwata – no, sepak ne e ni nau~na fantastika. Vo tekot na 80-tite, Bafet smeta{e deka cenata na akciite na Koka-Kola ne go odrazuva silniot brend, stabilnite profiti i mo`nostite za razvoj, pa zatoa po~nal da gi kupuva nejzinite akcii. Sega so 8,6% udel vo kompnijata posvetenosta na Berk{ir Hatavej na ovaa nekoga{ potceneta kompanija se isplati - sega udelot na Bafet vredi pove}e od 10 miljardi dolari. GOLDMAN SAKS (2008) Voren Bafet moèbi e najpoznat kako “prorokot od Omaha”, no toj stana “vitezot na Goldman saks” za vreme na finansiskata kriza {to go pogodi Vol strit, minatata godina. Na 23 septemvri 2008 godina, Berk{ir Hatavej investira{e pove}e od pet milijardi dolari vo kompanijata. Za nekolku ~asa akciite na Goldman saks porasnaa za 6%. Bafet ja zajakna doverbata na Goldman i istovremeno obezbedi povolna zdelka za Berk{ir so toa {to Goldman se soglasil da mu pla}a 10% godi{na dividenda na prioritetnite akcii, bez ogled na regularnata cena na akcijata na Goldman saks.

EET

DA JA [IRI IMPERIJATA vesti na tablet kompjuteri, smart telefoni, elektronski ~ita~i i mali prenosni kompjuteri. Inaku, Skif e i imeto na e-~ita~ot koj s$ u{te ne e pu{ten vo proda`ba, no Wuz Korp go kupi samo softverot, dodeka uredot ostana vo sopstvenost na Herst. Kompanijata na Mardok izvesti i za vlo`uvawata vo kompanijata Xurnalizam onlajn (Journalism Online), koja se bavi so pronao|awe na na~ini za naplata na sodr`inata na Internet. Finansiskite detali za ovoj dogovor ne se otkrivaat.

Mardok e poznat kako golem zagovornik za naplatata na sodrìni objaveni na Internet, taka {to vo negovata kompanija postojano se istraùvaat mo`nosti i modeli za naplata. Mediumskoto carstvo na Mardok pome|u ostanatoto gi vklu~uva i vesnikot Vol strit ùrnal, izdava~kata kompanija Dau Xons, televiziskata mreà Foks TV, i socijalnata mreà MajSpejs. Samo za potsetuvawe, Wuz Korp vo posledniot kvartal ostvari netoprofit od 839 milioni dolari, dodeka godinata prethodno rabote{e so dobivka od 2,73 milijardi

dolari. Operativnata dobivka porasna za 55% na 1,25 milijardi dolari, dodeka prihodite padnaa za 19% na 8,79 milijardi dolari. Mardok zapo~na so samo eden vesnik vo Adelaid, Avstralija. Denes e mediumski magnat koj poseduva televizii, filmsko studio, vesnici, izdava~ki ku}i... Negovata globalna mediumska kompanija raboti vo desetina segmenti: filmska industrija, televizija, kablovska i satelitska televizija, magazini, vesnici i informacioni servisi, izdava{tvo na knigi i sl. Mardok denes e eden od najbogatite lu|e

vo svetot. Spored najnovata listata na Forbs, toj se nao|a na 117 mesto, so neto - vrednost na negovoto bogatstvo od ~etiri milijardi dolari. Negovata imperija ja pokriva skoro celata planeta, odnosno toj poseduva biznisi koi gi opslu`uvaat skoro site kontinenti, osven Antartikot, za {to mnogumina znaat da se po{eguvaat i da ka`at deka ako i tamu se napravi komunikaciski pristap, Mardok }e bide prviot magnat koj }e vleze vo toj region. Uspehot na Mardok nikoga{ ne be{e sigurna rabota.

Lu|eto go smetaa za mrzliv alkoholi~ar, so strast za ni{to drugo osven za zabava. Kako toj ja smeni reputacijata i stana eden od najpoznatite, iako kontraverzen, mediumski vlijatelni lu|e vo svetot denes? Toj uspea taka {to rabote{e naporno, nikoga{ ne zastanuva{e i postojano gleda{e da napravi nekoi promeni spored koi }e se istakne pred konkurencijata, a negoviot stav e deka vo dene{noto vreme na promeni mora da se bide inovativen za da se izdr`i vo trkata.

Mardok neo damna objavi deka od grupacijata Herst korporej{n (Hearst Corporation) ja kupil softverskata platforma Skif (Skiff), kreirana za plasirawe vesti na tablet kompjuteri, smart telefoni, elektronski ~ita~i i mali prenosni kompjuteri ekonomija.

22 23.06.2010

ART-BIZNIS

MUZEJOT GUGENHAJM

GRADOVI OSUDENI NA ISTORIJA Muzejot Gugenhajm e otvoren vo Wujork vo 1959 godina, deset godini posle smrtta na Solomon i {est meseci posle smrtta na arhitektot-proektant Frenk Lojd Rajt, koj prognozira{e deka posle negovoto remek delo, sosedniot Metropoliten }e izgleda kako “protestantska {tala” ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

eodamne{nata najava za mo`na amerikanska investicija vo vrednost od 1 milijarda dolari vo vid na objekt od sinxirot muzei Gugenhajm vo Pula, Hrvatska, kolku i da izgleda vo ovoj moment realna, sepak, go digna na noze celiot region. G2 Investment Grup (G2 Investment Group) e imeto na t.n. spin aut (spin out) divizijata na kompanijata Gugenhajm partners, koja stoi zad funkcioniraweto na sinxirot muzei Gugenhajm vo svetot. Izborot na gradot koj bi im se priklu~il na Wujork, Venecija, Berlin i Bilbao so nov muzej e ne{to sli~no na izborot za graddoma}in na Olimpiskite igri. Ili, moèbi, i pove}e: Olimpiskite igri }e pominat, po 4 godini drug grad }e bide povtorno olimpiski, no gradot so muzej Gugenhajm e “osuden” na istorija. No, ne samo na istorija na umetnosta. êlnicite na gradot Pula, Istra i cela Hrvatska dobro go znaat toa. Zatoa pretstojnata neformalna, no mnogu neizvesna bitka so konkurentite Rio De @aneiro i [angaj }e bide ispolneta so mnogu nadeì vo trite gradovi. [panska serija od @ivotot na klanot Gugenhajm Familijata Gugenhajm pred eden vek naumi i otvori muzej koj go nadmina i slavniot Metropoliten. Denes ovoj muzej koj go nosi familijarnoto ime e edna od najgolemite svetski ikoni. “Umetnosta me tera da izlezam od komforot na sekojdnevieto, i da ìveam so ispolneti gradi”, izjavi Fransoa Pino, otkako se povle~e od modnoto carstvo koj go ostavi vo nasledstvo na svojot sin i celosno se posveti na kolekcionirawe umetni~ki dela. Istoto go misle{e i Solomon R. Gugenhajm, eden vek porano, koga go napu{ti ogromniot biznis na svojot tatko Mejer Gugenhajm. Studiral vo Cirih, rabotel vo nekolku filijali od familijarniot biznis, me|u koi i onaa na Aljaska, a od nego se povlekuva vo 1919 godina i vo celost se posvetuva na modnata umetnost. Muzejot Gugenhajm e otvoren vo Wujork vo 1959 godina, deset godini posle smrtta na Solomon i {est meseci posle smrtta na arhitektotproektant Frenk Lojd Rajt, koj prognozira{e deka posle negovoto remek delo, sosedniot Metropoliten }e izgleda kako “protestantska {tala”. Sepak ne stanuva zbor za zdanie koe dotolku go zasenilo slavniot Metropoliten, me|utoa sepak stanuva zbor za edna od najgolemite svetski ikoni. Solomonovata vizija se pokaà kako ispravna. KAKO ZAPO^NA SÉ? Solomon bil edno od osumte deca na eden od najbogatite lu|e na svetot, Mejer, koi se rodile vo brakot so negovata sakana Barbara pri krajot

na 19 vek i po~etokot na 20 vek. Imal “nos “za biznis, pa Mejer po~nal da vloùva vo èleznicata, potoa vo metalurgijata, pa rudnicite i vo nekoi drugi industriski granki. Kade i da vloùvale, zabeleùvale profit. Posle Prvata svetska vojna prodale del od rudnicite koi bile vo nivna sopstvenost, me|utoa sepak ostanele br. 2 na listata na Forbs za najbogati lu|e vo Amerika vo 1918 godina. Solomon po~nal d pokaùva èlba za sobirawe na “duhovni dela so apstraktna dimenzija”, a s$ {to kupuval prezentiral vo svojot stan. Kandinski, Mondrijan, Pikaso, Diloni itn, bile samo del od imiwata vo koi Solomon prepoznal ne{to specifi~no. A oboàval i da se druì so avtorite na tie denes skapoceni platna. Kako {to rastela kolekcijata, taka rastela i èlbata za otvorawe na prostor kade {to }e bidat izloèni. Taka se zarodila i prvi~nata ideja za nivniot muzej. Go povikale slavniot arhitekt Frenk Lojd Rajt, na koj mu bile potrebni 15 godini, 700 skici i 600 crteì do finalniot oblik. So prvata zamisla muzejot trebalo da se najde na Pettata avenija, me|utoa denes se nao|a na Aper Ist Sajd, na Menheten, koj e nezamisliv bez ovaa spiralna gradba. Va`na uloga vo formiraweto na vkusot kaj Solomon odigrala germanskata baronica Hildegard Ana Avgusta Elizabet Frelin Ribej fon Erenvajzen, koja vo po~etokot na 20 vek se preseluva od Berlin vo Amerika. Me|utoa i pokraj svojata nerazdelnost od Solomon, ostatokot od semejstvoto Gugenhajm, posebno negovata vnuka od brat, Pegi, ne ja podnesuvalo. Posle smrtta na Solomon, familijata ja isfrla od odborot na muzejot, pa taka ne bila povikana nitu na otvoraweto na ovoj proekt. Vsu{nost nikoga{ ne go pominala pragot na zdanieto koe samata go inicirala i pomognala da se ostvari. Nejzinata umetnost i darba isto taka bile marginalizirani, pa svetot za nea razbra duri vo 2005 godina so izlo`bata koja, prili~no ironi~no, ja otvori tokmu muzejot Gugenhajm. Kako se tro[ele parite na gigantot Mejer Gugenhajm? Iako bil pomalku poznat od Solomon, negoviot brat Daniel, isto taka bil golem filantrop koj otvoril nekolku svoi pretprijatija. Sepak, od klanot Gugenhajm imalo i takvi koi gi rasfrlale parite po drugi sporedni raboti. Benxamin Gugenhajm imal nekolku propadnati investicii so ogled na toa deka ne go nasledil “nosot” za biznis od svojot tatko. Se svrtel kon polesen ìvot. Doma imal èna i tri }erki, me|utoa toa ne go spre~ilo da se ka~i na legendarniot Titanik zaednoso svojata qubovnica madam Leontin Obar i so svojata

godini, 700 skici i 600 crte`i mu bile potrebni na arhitektot Rajt do finalniot oblik

posluga. Toj vaì za eden od poistaknatite gosti koi ne ja preìveale stra{nata tragedija. Se misli deka ovoj gospodin ne ja sfatil trevogata za brodolomot, pa del od golemata panika ja pominal vo spiewe, a koga kone~no sfatil deka nema izlez go oblekol svojot nаjskap kostum i se podgotvil za smrtta kako vistinski xentlmen. Ostavil poraka vo koja & se obra}a na svojata sopruga: “Kaète & na mojata èna deka se trudev najdobro {to moàm da gi ispolnam moite dol`nosti”. Negovata }erka koja prethodno ja spomenavme isto taka gi nasledila genite na svojot “razvraten” tatko. QUBOVNICA I MUZA Pegi bila qubovnica na Semjuel Beket, muza na Men Rej, sopruga na Lorens Vali, potoa na pisatelot Kajl Bojl, pa na slikarot Maks Ernst. Koga napolnila 21 godina nasledila 2, 5 milioni dolari (so dene{na vrednost od 20 milioni). Iako ovaa suma bila pomala od onaa na svoite bra}a i sestri, sepak, & bila dovolna za lagoden ìvot. Ovaa dama imala navika da otsedne vo najskapite hoteli vo Pariz, vozela najskapi avtomobili, sekoga{ bila besprekorno doterana, so svojot prepoznatliv znak - {arenite o~ila. Najverni drugari & bile siroma{nite umetnici, me|utoa nikoj ne ja tretiral kako bogata nasledni~ka. Vo svetot na najpoznatite pariski avtori ja vovel Marsel Di{am. Pegi Gugenhajm e prvata koja go prepoznala genijot na apstraktniot slikar Xekson Polok, i tokmu od nego poseduva najmnogu dela. Otkako go otvorila muzjeot vo Venecija, bila vo minus vo

Gugenhajm Gugenhajm vo Wujork - Duri i Menheten e nezamisliv bez ovaa ovaa spiralna spiralna gradba gradba

Deloto na Frenk Geri za muzejot na Gugenhajm vo Bilbao

Veneciskiot Gugenhajm - Muzej kako ve~nost vo bukvalna smisla na zborot

bankite, me|utoa prodol`ila da go sledi sonot na svojot vujko Solomon. Vo 1939 zapi{ala: “ Imaj}i dovolno vreme i site muzei na raspolagawe, po~nav da kupuvam po edna slika dnevno”. Kupila 10 sliki od Pikaso, 40 od Ernst (od svojot podocne`en

BILBAO

Otvoren e vo 1997 godina i e smesten vo zgrada koja ja proektiral slavniot arhitekt Frenk Geri. Gugenhajm go postavil Bilbao na kulturnata karta na svetot. Godi{no nosi pove}e od milion turisti, 1,8 milijardi evra vo {panski BDP i 312 milioni evra vo buxetot na pokrainata Baskija.

WUJORK

Otvoren e vo 1959 godina na Menhetn i sodr`i pove}e od 2.500 dela od sovremenite slikari i skulptori od zbirkata na Solomon Gugenhajm. Muzejot se nao|a vo zgrada od armiran beton vo spiralen oblik, koj vo 1943 godina ja proektiral Frenk Lojd Rajt. Ovaa zgrada se smeta za ikona na pop – kulturata. Od 2005 do 2008 muzejot e renoviran, a samo minatata godina go posetile pove}e od milion i sto iljadi posetiteli.

VENECIJA

Muzejot na Pegi Gugenhajm e smesten vo Palatata Venier dei Leoni na kanalot Grande. Ovde se nao|aat delata od kolekcijata na slavniot Solomon me|u koi i delatata na Pikaso, Dali, Ernst, Polok i mnogu drugi. Muzejot vo koj se nao|a i ve~noto po~ivali{te na Pegi Gugenhajm, godi{no go posetuvaat okolu milion lu|e.

soprug), 8 od Huan Miro, 3 od Men Rej, 3 od Salvador Dali... Nejziniot muzej e smesten na fantasti~na mestopolo`ba vo Venecija, me|utoa ja nema dozvolata za “ekscentri~nost”, kako objektot, na primer, na Rajt vo Wujork i Frenk Geri vo Bilbao, ~ija slava na

deloto ja nadminala kolekcijata koja se nao|a vnatre. Svite dela Pegi gi vdomila vo klasicisti~kata gradba na Palatata Venier dei Leoni, ~ij glaven adut e parkot koj gleda kon Grande kanal. Tamu e i pogrebana zaedno so svite ku~iwa.

SPORT

23.06.2010

SPORT EVROPSKI KUPOVI

DOBRA @DREPKA ZA MAKEDONSKITE EKIPI

akedonskite pretstavnici vo fudbalska Evropa mo`at da bidat relativno zadovolni od dobienite protivnici vo kvalifikaciite od Ligata na evropskite {ampioni i ligata Evropa. Makedonskiot {ampion Renova, za protivnik go ima timot na Omoni, koj po pauza od sedum godini uspea da ja povrati {ampionskata titula vo kiparskoto prvenstvo. Prviot natprevar }e se igra na 13. juli na Kipar, dodeka revan{ot e sedum dena podocna. Trite makedonski ekipi vo najmosovnoto evropsko natprevaruvawe, ligata Evropa, spored kvalitetot na izvle~enite protivnici se so realni {ansi za prodol`uvawe na svojot evropski prestoj. Vo najizgledna situacija e osvojuva~ot na nacionalniot kup, ekipata Teteks koja {to e slobodna na startot od kalifikaciite, dodeka vo vtoroto kolo

[ampionot Renova go zapo~nuva evropskoto debi od Kipar silite }e gi odmeri so timot na Ventspils od Letonija. Metalurg }e igra so Karabag od Azerbejxan, dodeka timot na Rabotni~ki go dobi golemiot autsajder od Andora, ekipata na Lusitans. No, i pokraj relativno lesnite protivnici, fudbalkata javnost vo Makedonija sepak, stravuva za nastapot na na{ite ekipi vo evropskite kupovi. Glavna pri~ina za zagri`enosta e sekako neiskustvoto na makedonskite klubovi. Od ~etirite ekipi edinstveno timot na Rabotni~ki e so iskustvo od evropskata scena, dodeka preostanatite timovi se vo uloga na debitanti.

SP JAR

TV-BLAMA@A ZA “GOLEMIOT LIDER” SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

everna Kore-ja e edna od poslednite komunisti~ki totalitarni dràvi, kade {to i fudbalot podleì na cenzura. Pred po~etokot na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, vlasta na ovaa zemja objavi deka nema da emituva direktni prenosi od {ampionatot, tuku skrateni reportaì kade {to isklu~ivo }e bidat vmetnati momentite koga selekcijata na Sevrna Koreja igra dobro. Interesno no nacionalnata televizija voop{to nema{e namera da gi otkupi pravata za prenos na natprevarite, tuku o~ekuva{e do slika da dojde so dobro izve`bniot na~in na “kradewe” slika od sosedot, Ju`na Koreja. No, Ju`nkorejcite na eden den pred po~etokot na Mundijalot vo upotreba go pu{tija noviot sistem za kodirawe na satelitskata trasa, po {to nivnite ideolo{ki “neistomislenici” od Severot ne bea vo mo`nost navremeno da go probijat kodot. Seto ova pridonese Severna Koreja kone~no legalno da gi plati TV-pravata, no pokraj dobieniot “diskaunt”, severnokorejskata televizija se obvrza deka natprevarite od svetskoto prvenstvo

Istoriskiot moment na Severna Koreja te{ko deka }e bide vpi{an vo nekoi od oficijalnite istoriski u~ebnici. Porazot od 7:0 vo duelot so Portugalija neadekvatno ja potkrepuva doktrinata za komunisti~kiot nad~ovek i negovata superiornost vo odnos na ugnetenata rabotni~ka klasa na “truliot” kapitalizam

Severnokorejcite go prosledija prviot televiziski prenos od eden fudbalski natprevar od svetskite prvenstva. }e gi emituva vo direkten prenos. Istoriskiot moment na Severna Koreja te{ko deka }e bide vpi{an vo nekoi od oficijalnite istoriski u~ebnici. Porazot od 7:0 vo duelot so Portugalija adekvatno ja potkrepuva doktrinata za komunisti~kiot nad~ovek i negovota superiornost vo odnos na ugnetenata rabotni~ka klasa na “truliot” kapitalizam.

“Na{ata igra mu se dopa|a na na{iot golem lider. Toj go odobri stilot na igra na na{ite fudbaleri”, izjavi pred desetina dena selektorot na Severna Koreja Kim Jong-Hun. Na prvata sredba so Brazil, reprezentativcite na ovaa zemja zagubija so 2:1, no voop{to ne se posramotija. Sozdadoa nekolku {ansi, odigraa odli~no vo odbranata i postignaa efekten gol. No, od

ovaa sredba nema{e prenos, a “golemiot lider” pretsedatelot Kim Il-Sun te{ko deka }e ja odobri igrata na svoite fudbaleri, po katasrofalniot poraz od Portugalija. “Po vtoriot gol ja zagubivme igrata i ne uspeavme da spre~ime nitu edna {ansa na protivnikot”, izjavi po natprevarot severnokorejskiot selektor, ovoj pat bez pompa i normalno nitu eden zbor za “golemiot lider”.

FRANCUSKA REPREZENTACIJA

KAPELO GO BLOKIRA SOTANOKOT SO FUDBALERITE

odeka svetot se zabavuva so raspadot na francuskata reprezentacija, kade {to po verbalnite navredi,zapo~naa i so fizi~ki presmetki, sli~no scenario e na povidok i vo timot na Anglija. Tamu po lo{ite rezultati vo prvite dve kola, fudbalerite pobarale sostanok so selektorot Fabio Kapelo, na koj }e moàt da razmenat mislewa za lo{ata igra na timot, koj s$ u{te nema ostvareno pobeda na Mundijalot. No, na golemo iznenaduvawe na javnosta Kapelo ne im dozvolil na fudbalerite da mu se obratat, nitu pak go interesiralo nivnoto mislewe po pra{awe na taktikata. Ova predizvika golema revoltiranost kaj igra~ite, koi velat deka vakvite sostanoci se mnogu prkti~ni i vo isto vreme se redovna praktika vo klubovite od Premier- ligata. “Na sostanokot so trenerot nie planiravme da mu go soop{time na{eto mielewe za taktikata, a ako toa go voznemiri, pa {to toga{, tuka sme Anglija da pobeduva i ni{to drugo ne e va`no. Vakvite sostanoci vroduvaa so plod vo êlzi i ne znam zo{to ne bi bile polezni i vo reprezentacijata, a ako ne moème da bideme iskreni edni so drugi, toga{ {to barame tuka”, izjavi Teri, koj be{e odbran od fudbalerite da gi prezentira nivnite

Na sostanokot so trenerot, nie planiravme da mu go soop{time na{eto mislewe za taktikata, a ako toa go voznemiri, pa {to toga{? Tuka sme Anglija da pobeduva i ni{to drugo ne e va`no. Vakvite sostanoci vroduvaa so plod vo ^elzi i ne znam zo{to ne bi bile polezni i vo reprezentacijata, a ako ne mo`eme da bideme iskreni edni so drugi, toga{ {to barame tuka

viduvawa pred selektorot. Informaciite velat deka pokraj Teri vo t.n. “inicijativen obor” se nao|ale u{te i Vejn Runi, Stiven Xerard, Frenk Lampard, Piter Krau~, Dejvid Xejms, Glen Xonson i Aron Lenon. Ovaa grupa od osum fudbaleri vo angliskite mediumi be{e poso~ena kako sposobna da organizira bunt vo angliskata reprezentacija, po primerot vo francuskata, kade {to reprezentativcite ve}e dva dena po red odbivaat da treniraat. Iako nikoj ne go opravduva Kapelo za toa {o ne sakal da se sretne so reprezentativcite, del od mediumite komentiraa deka so takvata odluka toj ja uni{til vo koren mnogu verojatnata pobuna na fudbalerite,

koja se o~ekuva vo presret na posledniot natprevar od grupnata faza so Slovenija. Inaku po nere{enite ishodi so SAD i Al`ir, fudbalerite na Aglija ne samo {to se simnati od favoritskata lista na svetskoto prvenstvo, tuku stanaa i predmet za potsmev pome|u nivnite sonarodnici. Angli~anite koi {to postojano se trudat da mu objasnat na svetot deka se “kolevka” na fudbalot, na vtorata titula od svetskite prvenstva ~ekaat od dale~nata 1966 godina, koga kako doma}ini uspeaja da go izgraviraat imeto na svojata zemja na zlatniot pehar na FIFA, zaedno so ostana-

tite {ampioni. Godinava angliskite reprezentativci gi

imaat site preduslovi za pobeda vo Ju`na Afrika. Imaat iskusen i kvaliteten tim, predvoden od odli~niot fudbalski stru~wak Fabio Kapelo. Odigraa odli~no vo kvalifikaciite kade {to osvoija najmnogu boda od site reprezentaci {to mina niz evropskiot filter, vo presret na Mundijalot.

Italijanecot ne dozvoluva demokratija vo redovite na svojata reprezentacija