BR.69_kapital_petok 25 juni 2010 by Kapital Media Group

STAND BY QUP^O ZIKOV

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON:

ZO[TO NEMA DA IMA IZBORI I ZO[TO GRUEVSKI NEMA DA PADNE!?

WEEKEND EKE KEND EN ND D

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

5 MINUTI STRANA 8

STRANA 20

SKANDAL ILI REDOVNA PRAKTIKA!?

HAIER SE LIKVIDIRA I SE PRAVI NOVA FIRMA ZA NOV TENDER ZA UVOZ NA KOMPJUTERI!? KOMPANIJATA HAIER MAKEDONIJA KOJA TREBA[E DA INVESTIRA DEVET MILIONI EVRA ZA IZGRADBA NA FABRIKA ZA MONITORI, I TELEVIZORI VO MAKEDONIJA, I PREKU KOJA VLADATA NABAVI 100.000 KOMPJUTERI ZA 24 MILIONI EVRA, MINATATA NEDELA JA LIKVIDIRALA FIRMATA!? KAPITAL DOZNAVA DEKA KINEZITE OSNOVAAT NOVA, SO KOJA PLANIRAAT DA KONKURIRAAT NA NOV VLADIN TENDER ZA KOMPJUTERI!?

I POKRAJ KRIZATA VO NIVNATA ZEMJA PRODOL@UVAAT INVESTICIITE NA GR^KITE KOMPANII KAJ NAS STRANA 3

AGROKOR OSVOJUVA NOVI PAZARI

TODORI] INVESTIRA[E 100 MILIONI EVRA VO SRBIJA STRANA 4

REGIONALNIOT SAMIT NA JUGOISTO^NA EVROPA GO POKRENA PRA[AWETO IMA LI MESTO ZA ZAPADEN BALKAN VO EVROPSKATA UNIJA? STRANA 7

NA ZATVORAWE,, ^ETVRTOK,, 24.06 24.06.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,22% 0,46% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,1 2 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,85 775 1,30%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D B BERZA (24.06)

2.420 2.410 2.400 2.390 2.380 18.6

20.6

22.6

DENES VO

UVODNIK IGOR PETROVSKI DOL@NI^KA KRIZA STRANA 2

OD RAZGOVOROT SO PAPANDREU - GRUEVSKI NA PRATENI^KI PRA[AWA

IMAM VOLJA, ]E IMAM I HRABROST KOGA ]E DOJDE VREME! STRANA 6

KOLUMNA KOLUMNA

DEN DON^EV KRIZATA VO EVROZONATA E DALEKU OD NADMINATA STRANA 9

24.6

2 25.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 25 JUNI 2010

DOLЖNIЧKA KRIZA ~era eden moj kolega zboruva{e so nekolku gr~ki kompanii {to imaat investirano vo zemjava. Sakavme da vidime kakva e nivnata kondicija vo kontekst na krizata {to besnee vo nivnata mati~na zemja, {to planiraat so svojot biznis ovde i sl. Interesno be{e {to site kaàa deka ne ni pomisluvaat da si gi povle~at svoite investicii od Makedonija, tuku naprotiv, planiraat i da gi pro{irat. No, site kaàa i u{te edna rabota. Deka niv ne gi pla{i dol`ni~kata kriza vo tatkovinata, tuku “dol`ni~kata kriza” {to vladee tokmu tamu kade {to go vloìle svojot kapital, na sever. Nim im dolàt kupuva~ite, tie im dolàt na svoite dobavuva~i, dràvata im dolì i na ednite i na drugite, site & dolàt na dràvata, site im dolàt na bankite i na krajot site si dolàt na site. Zatvoreni vo magi~niot krug na nelikvidnosta, site se prpelkaat, di{ej}i na àbri. Interesno e i {to nikoja od ovie kompanii ne saka{e javno da bide spomenata vo vesnik, da kaè kolku to~no im dolì dràvata za povrat na DDV, pa duri ne sakaa ni da se pofalat javno za investiciite {to gi planiraat doprva. Stravot od toa deka moèbi nikoga{ nema da gi vidat svoite pari dokolku mnogu zboruvaat, nadvladea na

krajot. Edno skore{no istraùvawe pokaà deka re~isi polovina od anketiranite firmi se poàlile oti dràvata ne im platila za javna nabavka {to ja dobile, no im bilo strav da se poàlat za toa, od istata pri~ina – deka nikoga{ pove} e nema da dobijat nekoj tender. Kompaniite preku svoite komorski zdruènija nekolku pati dosega se àlea deka dràvata im dolì golemi sumi za povrat na DDV, pa reteriraa so izjavite, pa povtorno go istaknuvaat istiot problem, i taka vo nedogled. A, vo me|uvreme, nelikvidnosta raste i raste... Vo zemjava nikoj ne moè da go kaè to~niot podatok kolku e vnatre{nata zadolènost, iako najekstremnite procenki odat i do neverojatnite dve milijardi evra. Kolku pak dràvata im dolì na firmite po razni osnovi, isto taka nikoj dosega ne izleze javno i precizno da kaè. Nelikvidnosta e najopasnata rabota vo vreme na kriza, toa go znaat i vo vladata, i vo kompaniite. Potrebna e finansiska injekcija za da go otko~i procesot. Za po~etok, rabotata treba da trgne od moèbi najgolemiot poedine~en dol`nik – dràvata. Taa da pobrza so ispla}aweto na svoite obvrski. Sega e potrebno da se dejstvuva brzo, za da se namali opasnosta polovina od firmite da otidat vo bankrot. Oti ve}e nema

OFFICE MANAGER I FINANSII:

tira devet milioni evra za izgradba na fabrika za monitori, i televizori vo Makedonija, i preku koja Vladata nabavi 100.000 kompjuteri za 24 milioni evra, minatata nedela ja likvidirala firmata!? Kapital doznava deka Kinezite osnovaat nova, so koja planiraat da konkuriraat na nov vladin tender za kompjuteri!?

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk g @ p

kaj da se bega. Kreditite te{ko se vra}aat, rezervite se istro{eni, a novi krediti te{ko se dobivaat. Bankite se izjasnija deka nemaat namera da pravat kreditna ekspanzija kako pred 3-4 godini, bez ogled kolku }e se namali kamatnata stapka na NBRM. Ne e problem vo kamatata, firmite ednostavno ne moàt da gi vra}aat kreditite. Nemaat pari. Drug e sega problemot {to nie sme stanale ekonomija kade {to kompaniite zavisat vo golema mera od biznisite {to }e im gi nafrli vladata. [to pokomtno im e da se zaka~at za dràvni jasli i da cicaat ottamu so godini, ne ma~ej}i se so barawe pazari, trka po kupuva~i, ne daj Boè izvoz... No, za toa vo druga prilika.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

SKANDAL ILI REDOVNA PRAKTIKA!?

HAIER SE LIKVIDIRA, I SE PRAVI NOVA FIRMI ZA NOV TENDER ZA UVOZ NA KOMPJUTERI!? Kompanijata Haier Makedonija koja treba{e da inves-

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

П 40

rekr{o~ni prijavi se podneseni protiv dr`avni funkcioneri koi s$ u{te nemaat podneseno prijava za sudir na interesi. Me|u slu`benicite koi ne ja ispo~ituvale ovaa obvrska najmnogubrojni se ~lenovite na op{tinskite soveti, sudiite i gradona~alnicite. 569 sovetnici na op{tini, 26 sudii i 13 gradona~alnici nemaat podneseno izjavi za sudir na interesi. Globata koja treba da ja platat slu`benite lica protiv koi e pokrenata prekr{i~na prijava iznesuva od 1.000 do 3.000 evra, a parite legnuvaat na smetka na Buxetot.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA SPASEVSKA deka zavr{il dogovorot koj go spasevska@kapital.com.mk imale so Vladata za tenderot za nabavka na kompjuteri, no aier Makedonija, deka }e prodolàt da rabotat kompanija preku vo Makedonija, so {to }e koja Vladata nabavi osnovaat nova kompanija. 100.000 kompjuteri Bidej}i ni zavr{ija obvrskite za sekoe dete (za 24 koi gi imavme od dogovorot milioni evra) minatata ne- so Vladata za nabavka na dela e likvidirana. Kinezi- kompjuteri, kompanijata Haier te otvoraat nova kompanija Makedonija odi vo likviso koja isto taka planiraat dacija. Sega }e otvorime nova da konkuriraat na tender na kompanija vo Makedonija, so Vladata za nabavka na novi koja }e konkurirame na drug kompjuteri. tender koj }e go raspi{e Spored informaciite objave- Vladata za istata namena ni na Centralniot registar, izjavi sogovornikot. kompanijata Haier Make- Ne saka{e da dade infordonija Trejd DOOEL, od 8 macii za imeto na novata juni godinava proglasi likvi- kompanija koja }e ja otvorat. dacija, i ja zatvora firmata Samo odgovori deka novata koja ja otvori pred ~etri firma ne e povrzana so godini! Postapkata ja pokre- zaedni~kata kompanija so nal i ja zavr{il, ûan Li ju`nokorejski Trivju koja od Peking. treba{e da gradi fabrika za Kapital se obide da doznae proizvodstvo na televizori, zo{to i koja e pri~inata za i monitori, za kompjuteri zatvorawe na firmata koja vo vo Bunarxik. 2007 godina be{e na listata Ispla{en za informaciite na 100 najgolemi kompanii koi ni gi dade, pra{a od vo Makedonija (!) so vkupen kade i kako sme go na{le prihod od 13, 6 milioni kontaktot na sedi{teto, i deka evra. Spored adresata koja ja ako sakame da pi{uvame za dobivme od objavata vo Cen- planovite na kompanijata vo tralen registar, sedi{teto na Makedonija, treba da pobafirmata se nao|a na ulica rame informacii vo nivnoto Georgi Skrèvski 25A vo cen- sedi{te vo Koreja. tarot na Skopje. Od slu`bata Kapital, v~era pobara inza informacii ni kaàa deka formacii od Vladata dali se na taa adresa nema sedi{te informirani deka kineskata na kompanija, tuku stanot e kompanija so koja sklu~ija na ime na privatno lice. No, dogovor se likvidira, i zo{to na kontakt-telefonot koj ni go se pravi toa... Portparodadoa, sepak, se potvrdi deka lot Martin Martinovski ne na ovaa adresa e sedi{teto preprati vo Ministerstvoto na Haier Makedonija (!?). za informati~ko op{testvo. Sogovornikot koj ne saka{e Od Ministerstvoto isto taka da ni go otkrie identitetot, nemaa informacii za zati koj zboruva{e na neraz- voraweto na kompanijata. birliv angliski jazik, koj FABRIKATA NA HAER nalikuva{e i na kineski, ni I TRIVJU SЕ UШTE potvrdi deka na ovaa adresa NE E IZGRADENA e sedi{teto na kineskata kompanija Haier Makedonija. Vo me|uvreme nema ni{to ôvekot isto taka potvrdi i nitu od fabrikata na Haier deka ja zatvoraat firmata. koja zaedno so ju`nokorejski Negovoto objasnuvawe be{e Trivju treba{e da ja izgra-

dat vo Bunarxik i koja treba{e od maj godinava da po~ne so proizvodstvo na LCD monitori i televizori. Vo septemvri minatata godina koga premierot ja ise~e lentata za po~etok na grade`nite raboti, najavi deka vo maj 2010 godina vo Bunarxik }e po~ne proizvodstvoto na kompjuteri. Vkupnata investicija na zaedni~kata kompanija Trivju HIT be{e proceneta na devet milioni evra. So Vladata potpi{aa dogovor za zakup na parcela vo zonata vo Bunarxik na 99 godini, na povr{ina od 2,5 hektari. Spored toga{nata najava kompanijata na po~etokot treba{e da vraboti 100 lica, a vo slednite ~etri godini taa brojka da dostigne 300 lica. Od kabinetot na ministerot za stranski investicii za odgovor Vele Samak ne upatija vo Agencijata za stranski investicii. Detalen odgovor za ovoj proekt ima Viktor Mizo i Agencijata za stranski investicii, bidej}i tie rakovodat so impelemntacijata na najavenite proekti be{e odgovorot na Samak. Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo nema informacija za planovite na Haer i Trivju, i za realizacija na investicijata vo Makedonija. Mizo ni dade kontakt od kompanijata vo Koreja... tamu da barame detalnite informacii za investicijata vo Bunarxik. Do zatvarawe na vesnikot ne dobivme odgovor nitu od kompanijata. Zasega fabrikata postoi samo virtuelno objavena na internet stranicata na Trivju.

NAVIGATOR

25.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POVAЖNO OD PROTOKOL

S DEJVID LIDINGTON

XULIA GILARD

VELE SAMAK

BARAK OBAMA

ritanskiot minister za odobro mu odi na Ivo prvata `ena prea prvpat, pove}e od anSimatana mier na Avstralija, koja BEvropa, gi prenese vo Lon- PIvanovski so nabavkite Zketiranite gra|ani ne se obvrska da ja vrati don impresiite od Makedonija od Haer, otkolku na Samak soglasuvaat so politikata na doverbata na gra|anite vo vladata

za potrebata i frustracijata od nevleguvaweto vo EU

so investiciite na ovaa kineska firma

amerikanskiot pretsedatel od tie {to go poddr`uvaat

I POKRAJ KRIZATA VO NIVNATA ZEMJA

PRODOLЖUVAAT INVESTICIITE NA GRЧKITE KOMPANII KAJ NAS Kako pottik za novi investicii, gr~kite kompanii gi poso~uvaat poevtinata rabotna sila, niskite ceni na resursite, bliskosta na mati~nite kompanii, i finansiskite olesnuvawa koi gi obezbedi dr`avata

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

konomskata kriza so koja se soo~uva Grcija ne gi pokoleba tamo{nite firmi da prodolàt, no i da gi zasilat svoite biznisaktivnosti vo zemjava. Spored analizite {to gi napravila Stopanskata komora na Makedonija, zabeleàn e pozitiven trend na otvorawe na novi kompanii so gr~ki kapital, a del od niv {to ve}e rabotat vo zemjava duri najavuvaat i dopolnitelni investicii. Otvorawe na novi i najavi za pro{iruvawe na gr~kite investicii zasega ima kaj kompaniite koi prete`no gi smestile svoite fabriki vo gevgelisko i dojransko. Spored istraùvaweto na Komorata, najavi za novi investicii ima kaj kompanijata Stil Tehnoloxis, koja se zanimava so proizvodstvo na oprema za pe~ewe lu{pesti proizvodi. Evrobalkanija, koja proizveduva ~eli~ni konstrukcii, najavuva ne samo pro{iruvawe na svoite kapaciteti tuku i dopolnitelni investicii, a sli~ni planovi imaat i kompanijata za proizvodstvo na mali gasni boci i gasni re{oa, Rapid Gas, kako i kompanijata P i D. Site ovie kompanii imaat svoi fabriki vo gevgelisko. Od dojranskiot kraj vakva najava ima od kompanijata Dojran Stil koja isto taka

MAJA IVA IVANOVA ANO NOVA VA infuziomati za Klinikata. Sigurno deka prvata dama Maja Ivanova ne e osamena vo ovaa humanitarna akcija: tuka se golem broj èni od politikata, javniot ìvot, mediumite... No, sigurno e i toa deka vakvite humanitarni akcii dobivaat na pogolemo zna~ewe koga vo prvite “borbeni” redovi }e bide zabeleàna i soprugata na {efot na dràvata. Toga{ i op{testveniot i politi~kiot fidbek na humanitarnite akcii dobiva na “teìna”. Za vakvi animacii i ne treba protokol, Ustav ili Zakon...

GUBITNIK

JAZIЧNI DUPKI

Kompanijata PiD e edna od gr~kite kompanii vo Gevgelija koja {to najavuva dopolnitelni investicii vo zemjava

najavuva svoe pro{iruvawe i novi investicii. Kako pottik za novi investicii, ovie kompanii gi poso~uvaaat poevtinata rabotna sila, niskite ceni na resursite, bliskosta na mati~nite kompanii, i finansiskite olesnuvawa koi gi obezbedi dr`avata.

KRIZATA SAMO GI ZABAVI, A NE GI STOPIRAШE INVESTICIITE “Kapital” razgovara{e so nekoi od nabroenite firmi, koi {to ni pojasnija deka dokolku ne be{e ekonomskata kriza, vakvite investicii

3 FAKTI ZA...

56,9% 24,9% 14,2%

ekako deka nema us-tavni i zakonski pro-pi{ani pravila i normi za soprugata na pre-o, tsedatelot, ili popularno, prvata dama, na nekojaa dr`ava, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. No, sekako dekaa postojat nepi{ani pravila i normi koi ne ja isklu~uvaatt nivnata, na prvite dami,, vklu~enost vo op{testvenitee tekovi. Naprotiv: tokmu odd niv, na primer, se o~ekuvaa da bidat promoteri na hu-manitarnite vrednosti na edno op{testvo. Denovive, Maja Ivanova, soprugata na pretsedatelot \orge Ivanov, u~estvuva{e vo humanitarnata akcija na kompanijata Avon, preku koja na pacinetkite operirani od rak na dojka koi se hospitalizirani na Klinikata za radioterapija i onkologija vo Skopje im bea podareni ~anti, koi pred edna nedela bea prodadeni na donatorskiot koktel organiziran od strana na kompanijata. Sredstvata sobrani na toj koktel }e bidat iskoristeni za kupuvawe na sovremeni

E PROSEЧNATA ISKORISTENOST NA KAPACITETITE NA FIRMITE VO MAJ GODINAVA, VO SPOREDBA SO NORMALNOTO ISKORISTUVAWE VO OGRANIЧUVAWETO NA OBEMOT NA PROIZVODSTVOTO VLIJAE NEDOVOLNATA STRANSKA POBARUVAЧKA VLIJANIE VRZ OGRANIЧUVAWETO NA OBEMOT NA PROIZVODSTVOTO IMAAT FINANSISKITE PROBLEMI NA KOMPANIITE

bi gi realizirale mnogu pobrzo od planiranoto. Vo prvata firma ne sakaa oficijalno da se citiraat nivnite izjavi. Se raboti za investicija vredna okolu dvesta iljadi evra koja }e bila ve}e pu{tena vo funkcija dokolku ne be{e krizata. Sepak, ona {to niv najmnogu gi zagri`uva, se ekonomskite problemi so koi se soo~uvaat kompaniite vo zemjava, kako i dr`avata, poradi {to se javija mnogu problemi me|u koi i zadocnetiot povrat na DDV. I od Stil tehnoloxis od Gevgelija neoficijalno ni

gi potvrdija namerite na gr~kite sopstvenici za pro{iruvawe na kapacitetite. Za taa cel ve}e se obezbedeni markici kako i zemji{te kade {to }e se gradi noviot proizvoden pogon. Stanuva zbor za kapacitet za proizvodstvo na pe~ki ~ija namena }e bide pe~ewe na lu{pesti proizvodi, kako kafe, kikiriki i sl. Goleminata na investicijata, periodot na realizacijata na istata kako i toa kolku rabotni mesta }e otvori istata, od kompanijata do ovoj moment ne mo`ea da ni potvrdat.

PROCENKI...

dna stara pogovorka veli: i: Raskata vo tu|oto oko jaa gledame, a gredata vo sop-stvenoto ne ja gledame. Takaa na sednicata za prateni~kii pra{awa pretsedatelot naa Nova demokratija Imer Selmani, mo`nosta, da postavuva pra{awa, ja iskoristi da go zapra{a vicepremierot Abduulakim Ademi, zo{to dozvolill na otvoraweto na Slobodnataa ekonomska zona vo Tetovo i na sportskata sala vo istiott grad, da ne se po~ituva Zakonott za upotreba na jazicite naa malcinstvata i istite da se odvivaat samo na makedonski jazik? O~igledno “makedonskiot Obama”, so vakvite tehni~ki pra{awa, se obiduva da sobere nekoj poen kaj glasa~ite od albanskata, namesto od govornicata da gi istakne su{tinskite problemi koi {to gi ma~ai gra|anita vo zemjava. Do koga vo ovaa dràva politi~arite }e gi gledaat i najmalite detali, so koi moàt da ja razni{aat i onaka krevkata me|uetni~ka doverba i so koi najlesno moàt da sobiraat politi~ki poeni, namesto da tro{at energija na tehni~ki pra{awa. Na krajot na krai{tata koga stanuva zbor konkretno za proektite, ekonomski zoni i

IMER SELMANI SELM MAN ANI I sportski sali, najmalku va`no e na koj jazik se odvivala sve~enosta. Mnogu e pova`no e opozicionerot Selmani da se zainteresira dali vakvite proekti }e go podobrat ìvotot na negovite gra|ani, dali na tetov~ani im e potrebna sportska sala ili poprioritetni im se nekoi drugi proekti. Da se zainteresira dali Ekonomskata zona vo Tetovo }e uspee da privle~e investitori ili }e ostane prazna? Toa treba da pra{uva Selmani dokolku navistina se griì za gra|anite, a jazikot na koj {to se odvivale sve~enostite e najmalku vaèn vo slu~ajov, osven ako nekoj namesto razvoj ima zacrtano da turka politika na etni~ka netrpelivost.

MISLA NA DENOT

NIKOLA GRUEVSKI premier na RM

MAKEDONIJA ЌE ISPRATI AMBASADORI SEKADE!

akedonija }e gi zadrì site ambasadi, iako pove}eto zemji vr{at zatvorawe na del od svoite pretstavni{tva poradi svetskata ekonomska kriza. Istovremeno ne treba da ima stravuvawa deka }e ostaneme neme bez pretstavnici vo ambasadite. Vo tek se redovni ni promeni vo nekolku ambasadi koi }e bidat zavr{eni, r{eni, {to e mo`no pobrzo - najavi premierot ot Nikola Gruevski vo odgovor na prateni~ko pra{awe od Vlado Bu~kovski, dali dràvata voo klu~ni momenti za re{avawe na sporot za imeto eto so rebalansot na Buxetot ne moè da obezbedi di pari za klu~nite ambasadi. Bu~kovski pobara konkreten odgovor od Vladata, dali Makedonija }ee ostane bez ambasador vo Atina pove}e od eden den mesec i vo drugi zna~ajni mesta kako {to see Turcija, Slovenija i NATO. Premierot najavi dekaa noviot ambasador vo Brisel }e zamine vo tekot ekot na juli, sli~no kako i noviot ambasador sador vo NATO i deka i drugite ambasambasadori, isto taka, }e zaminatt vo naredniot period.

NA POЧETOKOT, LUЃETO VELEA DEKA NE MOЖETE DA NAPRAVITE RELACIONI BAZI NA PODATOCI DOVOLNO BRZI ZA DA BIDAT KOMERCIJALNO BIDA ISPLATLIVI. JAS MISISPL MOЖEME, I LEV DEKA D NIE PRVI GO STORIVME TOA. NO, SE IZMAЧIVME KAKO GREШNI ЃAVOLI DODEKA IBM NE REЧE DODE NAVISTINA OVA E - EJ N DOBRA RABOTA DOBR

LARI ELISON LAR MILIJ MILIJARDER, OSNOVAЧ I GLAVEN DIREKTOR NA SOFTVERSKATA KOMPANIJA ORAKL SOFTV

4 25.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...EVAKUACIJA

...SIZIFOVA RABOTA

...PORAKI OD VAШINGTON

Kako da se is~isti naftata

Namalete gi danocite i po~nete da {tedite Kina se bori so poplavite

vo SAD.

i po~nete da {tedite”.

ojnici gi evakuiraat `itelite na selata vo jugoisto~nata kirvatskata premierka Jadranka Kosor i ministerot za finizifova rabota e da se is~isti bregot na Meksikanskiot H ansii Ivan [uker dobija neo~ekuvana poraka od MMF vo Vneska provincija Fuxian poradi nadojdenite reki i poplavite. S Zaliv od naftata {to se izlea od platformata na Briti{ pregovorite so sindikatot. Porakata e “namalete gi danocite Zagrozenite `iteli gi nosat na sigurno mesto vo u~ili{tata petroleum. So meseci nema re{enie za ekolo{kata katastrofa vo seloto Dajuan.

DVA, TRI ZBORA

AGROKOR OSVOJUVA NOVI PAZARI

TODORIЌ INVESTIRAШE 100 MILIONI EVRA VO SRBIJA Ivica Todori} ve}e realizira{e dve krupni investicii vo Srbija. Farmata za govedsko i otkupniot centar za ovo{je i zelen~uk vredat 100 milioni evra. Proektot za izgradba na otkupen centar vo Strumica vo vrednost od 20 milioni evra s$ u{te e samo ideja nerazvienoto sto~arstvo Vrednosno site otkupi ovaa bi trebalo da se prostira na VERICA JORDANOVA poradi godina }e bidat na nivo lokacija od 50 hektari. ne mo`e da go ispolni.

jordanova@kapital.com.mk

rvatskata kompanija Agrokor preku svojata kompanija Dijamant Agrar, koja raboti vo sostav na fabrikata za maslo za jadewe Dijamant vo Zrewanin, otvori sovremena fabrika za goewe goveda vo Futog i otkupen centar za ovo{je i zelen~uk vo Bege~, Vojvodina. Dvete investicii se vredni 9,7 milioni evra. Investicijata vredna pove}e od 10 milioni evra na grupacijata na Ivica Todori} }e ovozmo`i zajaknuvawe na pozicijata na srpskiot zemjodelski i sto~arski pazar. Farmata za goewe na goveda se prostira na 5,5 hektari i godi{no }e ovozmo`i goewe na 2.000 goveda. Odgleduvaweto na stoka i proizvodstvoto na sto~na hrana vo potpolnost se opremeni so sovremena mehanizacija i ispolnuvawe na svetski standardi Global G.A.P. i ISO. Osven meso nameneto za srpskiot pazar, Agrokor planira del od proizvedenite koli~ini da se izvezuvaat i vo stranstvo. Planot na hrvatskiot koncern e da gi iskoristi visokite kvoti koi Srbija gi ima za izvoz na govedsko meso na pazarot na Evropskata unija, no

Agrokor intenzivno investira i vo proizvodstvo i otkup na ovo{je i zelen~uk na srpskiot pazar, a koe }e bide nameneto za srpskiot i stranskiot pazar. Dolgoro~no }e dogovara proizvodstvo i otkup vo cela Vojvodina. Se procenuva deka vo prvata godina }e bidat otkupeni 25.000 toni ovo{je i zelen~uk, vo vrednost od 20 milioni evra. Srbija e na vtoroto mesto na zemji vo koi {to investiraat hrvatskite kompanii. Se procenuva deka pove}e od 200 kompanii imaat svoi pretstavni{tva vo Srbija. Spored podatocite na srpskoto Ministerstvo za ekonomija od 1993 godina do 2009 godina hrvatskite kompanii investirale 520 milioni evra, odnosno 13% od vkupnite hrvatski investicii vo stranstvo. INVESTICIJAТА VO MAKEDONIJA UШTE ЧEKA REALIZACIJA Pri neodamne{nata poseta na ekipa na Kapital vo koncernot Agrokor, prviot ~ovek Ivica Todori} najavi deka realizacijata na proektot vo Makedonija e pri kraj. Dosega{noto odlo`uvawe, spored Todiri}, bilo poradi golemite operacii na Agrokor na me|unarodnite pazari, vo Rusija, Slovenija i Turcija. “Vo Makedonija i Bosna i Hrcegovina godi{no trguvame so okolu 150.000 toni ovo{je i zelen~uk. Lideri sme na pazarite vo ovoj region. Vsu{nost nie sme najgolemi na Balkanot.

od okolu 500 milioni evra {to definitivno n$ pravi balkanski lideri. Okolu 30% od vkupnoto proizvodstvo i operacii na Agrokor e izvoz, ostatokot e pokrivawe na milioni evra e godi{niot doma{niot hrvatski pazar. otkup na zelen~uk i ovo{je Nie sme lideri vo jabolkata, od celiot Balkan mandarinata, kromidot i komvame, proizvedupirot. Otkupuvame, vame, pakuvame me i prodavame! ie. Toa e na{ata S$ pravime nie. eduvame 100% mo}. Proizveduvame kromid, 60% jabolka, 40% a, a s$ drugo e do 50% repka, anot”, objasnuva otkup na Balkanot”, Ante Todori},, sin na Ivica Todori}. avi deka ovaa Agrokor najavi prolet }e po~ne ~ne izgradbata avuvaniot disna dolgo najavuvaniot ntar za otkup i tributiven centar plasman na zelen~uk elen~uk i drugi zemjodelski proizvodi vo Strumica, no toj s$ u{te ne e gobor tov. Stanuva zbor ja za investicija vredna 20 miliiaoni evra. Vladi data gi obezbedi site pravni i eekonomski preduslovi i muu dade celosnaa poddr{ka na proektot, a op{tina Strumica ja izgradi potrebnata komunalna infrastruktura. Distribu-tivniot centarr

500

“Ako s$ odi po planot i ako imam poddr{ka od narodot, mo`no e povtorno da se kandidiram vo 2012 godina. Da si pretsedatel e mnogu slo`eno. Ako nekoj tvrdi, u{te za vreme na prviot mandate, deka e podgotven da ostane na funkcijata dva i tri mandati, toa e ~ovek koj ne znae vo {to se vpu{ta” DMITRIJ MEDVEDEV pretsedatel na Rusija

“Srbija do krajot na godinata }e bide prinudena da re{i dali }e prodol`i po svojot evropski pat ili saka da ostane zalo`nik na svoite iluzorni ambicii za vra}awe na Kosovo pod nejzin suverenitet” SKENDER HISENI minister za nadvore{ni raboti na Kosovo

“Turcija izvr{i nekoi impresivni reformi, no }e ima potreba od posilen impuls koga pregovorite za prisoedinuvawe }e navlezat vo pointenziven period. Veruvame deka Turcija treba da prezeme seriozni ~ekori za iznao|awe re{enie za kiparskoto pra{awe” [TEFAN FILE evrokomesar za pro{iruvawe

GADGETS

NOKIA-POLNAЧ PREKU VELOSIPED

okia go objavi Bicycle Charger Kit paketot, koj sodrì polna~ za baterii i dinamo, {to e elektri~en generator zaka~en za trkalo, i drà~ za da se zacvrsti mobilniot za velosipedot. Za da go napolnite mobilniot }e treba da odrùvate brzina od okolu {est kilometri na ~as.

Od Nokia, informiraat deka ova e odli~no re{enie za vistinski predizvik, koe mo`e da se koristi pri nedostig na elektri~na energija ili od ekolo{ki celi. Ako vozite pobrzo od {est kilometri, za 10 minuti }e imate baterija za 28 minuti razgovor. Velosipedskoto paket~e }e se pojavi na pazarot pri krajot na godinata.

6 25.06.2010

POLITIKA

RIKER: SAKAME DA JA VIDIME MAKEDONIJA VO NATO

akame da ja vidime Makedonija vo NATO, no neznam dali toa }e se slu~i do Samitot vo noemvri, izjavi amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker, po dene{nata sredba so makedonskiot minister za odbrana, Zoran Kowanovski vo Skopje. „Nie bi sakale da ja vidime Makedonija vo NATO, no dali toa }e se slu~i do samitot vo noemvri,

neznam, bidej}i znaete deka toa ne e Samit za pro{iruvawe”, izjavi Riker. Riker apelira{e deka re{avaweto na sporot za imeto me|u Skopje i Atina, }e pridonese za mo`nosta Republika Makedonija da se priklu~i na NATO, eventualno u{te na prestojniot Samit vo noemvri ovaa godina i izrazi nade` za {to poskoro re{avawe na pra{aweto

za imeto me|u Makedonija i Grcija. “Se raduvam na sredbite koi {to gi imaat premierite na dvete zemji, vo izminatiot period i se nadevam deka toa pra{awe }e bide naskoro re{eno. Toa e od golema korist, ne samo za dvete zemji, tuku i za celokupniot region, a se razbira i za Alijansata”, re~e amerikanskiot ambasador vo Makedonija Filip Riker.

SDSM E ZA “POBEDNI^KA MAKEDONIJA”!

rotestniot miting na SDSM koj }e se odr`i ovaa nedela e miting protiv katastrofalnite politiki na Vladata koi vo momentot ja nosat Makedonija vo edna gubitni~ka pozicija na sekoe pole, i ne se odnesuva na pregovorite za sporot so imeto, velat od SDSM. Mitingot pod mototo "Nie sme za pobedni~ka Makedonija" }e se odr`i na 27 juni vo 20 ~asot na ulicata Ilindenska, pred Vla-

data. Mitingot e poddr`an od site opoziciski partii vo zemjava, NSDP, Nova demokratija i Nova alternativa, osven od Libaraldemokratskata partija na Jovan Manasi-evski. Ottamu objasnuvaat deka vakviot miting ne go podr`uvaat bidej}i, kako {to velat "tie ne sakale da vleguvaat vo vakvite {emi na opozicijata i ne sakaat da zastanat pome|u prepirkite na SDSM i VMRO-DPMNE".

Za mitingot, od SDSM ne najavuvaat ognomet, bidej}i spored niv, ovoj miting ne e proslava, tuku krevawe glas i revolt protiv vladeeweto na VMRO-DPMNE i za razlika od nivnite politi~ki oponenti, vo partijata na Crvenkovski velat deka sigurno }e platele patarina. Od Biha~ka velat deka so MVR zsega imaat odli~na sorabotka i se nadevaat deka taka }e bide i vo nedela.

OD RAZGOVOROT SO PAPANDREU - GRUEVSKI NA PRATENI^KI PRA[AWA

“IMAM VOLJA, ]E IMAM I HRABROST KOGA ]E DOJDE VREME!”

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

ere{avaweto na sporot za imeto ne mora da zna~i deka e zaludno tro{ewe na vreme. Od druga strana gledano, gledano momentnite zagubi od nezatvoraweto na sporot, moè da zna~at spre~uvawe na pogolema {teta. Ako po sekoja cena vo daden moment se odi da se prifati re{enie, moè da ne bide zaguba na Samitot, tuku pogolema {teta, poseriozna {teta za dràvata i za narodot, pred s$ za makedonskiot narod koj{to e direktno zasegnat vo ovoj problem”. Vaka premierot Nikola Gruevski odgovori na pra{aweto od liderot na Nova demokratija, Imer Selmani na sednicata za prateni~ki pra{awa – dali e podgotven i dali ima volja i smelost za prifa}awe na kompromisno re{enie so Grcija. Pritoa, Selmani jasno potencira{e deka ve} e site vo dràvata se i treba da bidat svesni

Po {estata sredba r so gr~kiot r kolega,, Jorgos Papandreu, makedonskiot premier Nikola Gruevski intenzivno bara re{enie za sporot za imeto. No, u{te podeciden tvrdi r deka e posveten i deka intenziv e deka vo nikoj slu~aj, nema da dozvol dozvoli toa da bide izbrzano i da napravi u{te pogolema {teta vo odnosite na dvete zemji oti koga se zboruva za kompromis se misli na imeto do promena na imeto, koja e neminovno da dojde bez razlika dali taa }e bide za bilateralna ili seop{ta upotreba. Gruevski na ova odgovori deka imal volja, a }e imal i hrabrost da stavi kraj na sporot, koga }e do{lo vreme za toa, odnosno koga so negoviot gr~ki kolega }e uspeele da izdogovorat ime, {to }e bide zaedni~ki prifatlivo i koe nema krupno i seriozno da na{teti na dr`avnite makedonski interesi, no i na gr~kite isto taka, oti se raboti za kompleksen problem, kade {to dvete strani treba da bidat isto tretirani. “Interes na Makedonija e da se najde kompromis, da se normaliziraat odnosite so Grcija, da bideme deblokirani od EU i od NATO, da odime napred.

Nie sme vo potraga po takvo re{enie. Zatoa i Metju Nimic e aktiven aktiven, vr{i konsultacii, bara na~ini, idei i }e prodolìme da bideme posveteni, no ne o~ekuvajte da re{ime ne{to nabrzina i dolgoro~no da si napravime {teta. So takvo izbrzano re{enie, moèbi }e zatvorime eden problem, a }e otvorime moèbi drug mnogu pogolem. Pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski vo svoeto pra{awe reagira{e na izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, deka “koga nema i carot ne jade” so koja toj so finansiskata kriza go obrazloì nemaweto na ambasadori vo klu~ni ambasadi (Grcija, NATO, Bugarija, Slovenija, Turcija). Bu~kovski veli deka vo klu~en period, osobeno koga sporot za imeto vleguva vo svojata

zzavr{nica, nedozvolivo e dda se nemaat pretstavnici nna dràvata na vakvi zna~ajni mesta. “Premierot so negovata sopruga ne pie tolku ~esto kafe, kako so Papandreu. V~era izlegoa i dvajcata so izjavi polni so optimizam i najavija novi inicijativi. Za da ne gi naru{ime dràvnite interesi, nema da pra{am kakvi se tie inicijativi, no o~igledno e deka ova se klu~ni momenti. Pa neli e popametno, da se otkaète od nekoj spomenik, i po nekoja reklama za da imame pari za ambasadori”, pra{a Bu~kovski. Premierot Gruevski na ova odgovori so relativizirawe na zna~eweto na ambasadorskata funkcija i so komentar deka ambasadorot ne go re{ava sporot za imeto na primer. Veli deka e normalno i e

praktika vo me|unarodnata politika, da ima vremenski vakuum od povlekuvaweto na starite do postavuvaweto na novite ambassadori. “Na SDSM ne moè da im se ugodi. Ako ne se sre}avam so Papandreu, pra{uvaat zo{to ne se sre}avam. Ako se sre}avam, pak im smeta”, se poàli premierot. Vakvata sobraniska rasparava sleduva samo den po {estata, od (sega ve} e) serijalot sredbi na relacija Gruevski – Papandreu, {to se odrà zav~era vo Istanbul. Za prv pat dosega, po ovoj iako kratok (15 minuten) razgovor, dvajcata premieri izlegoa so najoptimisti~ki izjavi dosega, deka se zalagaat za najbrzo mo`no re{enie i baraat novi na~ini preku novi inicijativi za stavawe na kraj na sporot.

Dodeka za optimistite ova e odli~en signal i znak deka noemvri e mo`ebi i predaleku i deka pra{awe na nedeli e zatvoraweto na sporot, skepticite velat deka nerealno e da se gaat vakvi nade`i predvreme, oti mo`no e da se raboti samo za zatopluvawe na odnosite. Osobeno, ako se ima predvid faktot deka i gr~kiot premier e pod ogromen pritisok na doma{en teren da ne popu{ta pred stegite na me|unarodnata zaednica. Taka, Papandreu, sigurno e deka mora da vnimava kako }e odigra, a pritoa da ne padne na sopkata {to na prviot ~ekor }e mu ja postavi tamo{nata opozicija, predvodena od Antonis Samaras, koja najavuva silna ofanziva i okrupnuvawe... mnogu sli~no so ne{tata vo Skopje.

FOKUS

25.06.2010

REGIONALNIOT SAMIT NA JUGOISTO^NA EVROPA GO POKRENA PRA[AWETO

IMA LI MESTO ZA ZAPADEN BALKAN VO EVROPSKATA UNIJA? Balkanskite politi~ki lideri imaat zaedni~ka cel - integracija vo EU i NATO, no i golema dilema dali vo Brisel ima isto tolku sila i re{enost za niven priem vo golemoto semejstvo. Najglasen vo postavuvaweto na ovaa dilema be{e srpskiot pretsedatel Boris Tadi}, a najgolema posvetenost za nadminuvawe na problemite dade gr~kiot premier Jorgos Papandreu. Ostanatite si zaminaa doma so pra{aweto kako }e se nadminat brojnite bilateralni problemi na Balkanot?

EKIPA NA KAPITAL d regionalniot samit na zemjite od Jugoisto~na Evropa, koj nedelava se odr`a vo Istanbul, dve raboti se pove}e od jasni. Prvo, deka zaedni~kata vizija i politi~kata volja vo Turcija, Srbija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Bugarija, Grcija, Makedonija, Moldavija, Romanija i Slovenija e zemjite od Zapaden Balkan da se integriraat vo evroatlantskite institucii. Vtoro, deka Evropskata unija ne im dava garancija, ni dovolno uveruvawe deka nivnata idnina navistina e vo Unijata. Potrebata od pointenzivna sorabotka na zemjite od regionot i koristewe na onie koi ve}e se ~lenki na EU kako lokomotiva za drugite, be{e pove} e od potencirana na ovaa sredba na politi~kite lideri. Osven voobi~aenite protokolarni izjavi, ~ija {to sodr`ina

odnapred mo`e da se predvidi, istanbulskata sredba izvadi na videlina i nekoi interesni procesi koi se slu~uvaat na Balkanot. Grcija vo celava prikazna saka da se nametne kako lokomotiva na Balkanot kon ~lenstvo vo EU, povtorno prezentiraj} i ja platformata "Agenda 2014", koja predviduva site zemji od Zapaden Balkan da vlezat vo EU do 2014 godina, koga se navr{uvaat 100 godini od po~etokot na Prvata svetska vojna, kade {to le`at korenite na mnogu sega{ni problemi pome|u sosedite od ovoj region. “Idninata na zemjite od Jugoisto~na Evropa e vo EU”, izjavi gr~kiot premier Jorgos Papandreu, i istakna deka vo procesot na evropskite integracii na zemjite od Zapaden Balkan treba da se dade nov pottik. Vo obra}aweto pred u~esnicite na samitot na Procesot na sorabotka vo JIE (SEECP), Papandreu go oceni kako isklu~itelno pozitiven faktot deka odnosite me|u Evropa i Balkanot vo poslednite devet meseci bile vo vrvot na prioritetite. Gr~kiot premier isto taka

ukaà na postignatiot napredok kako {to e ukinuvaweto na vizite, {to, spored nego, „go olesnilo patot na balkanskite zemji kon Evropa, a vo isto vreme pridonelo za razvoj na odnosite vo regionot”. Istaknuvaj}i deka zad nas, osobeno vo minatiot vek, ostanalo nasledstvo od gra|anskata vojna, nacionalno soperni{tvo, nepo~ituvawe na granicite i malcinstvata, Papandreu re~e deka „deneska se dviìme kon integracija i zatoa evropskoto semejstvo i EU se va`ni, bidej}i sozdavaat bezbedna ramka za pristapuvawe i obezbeduvaat miroven plan za ovoj region”. DALI BRISEL E SPREMEN DA GO PRIMI CELIOT ZAPADEN BALKAN ?! Najsilnata poraka na Samitot vo Istanbul definitivno dojde od srpskiot pretsedatel Boris Tadi}. "Evropskata unija bez zaobikoluvawe da pora~a dali e podgotvena da gi primi site dràvi od regionot i iskreno da pomogne taa cel da se ostvari. Samo koga celata jugoisto~na Evropa bide

Dali balkanskite politi~ari }e uspeat da gi nadminat brojnite me|usebni problemi za Balkanot kone~no da stigne do posakuvanata cel- vlez vo EU! integrirana vo EU, vetenata era na mir, najavena so padot na Berlinskiot yid mo`e navistina da po~ne. Samo toga{ demokratskiot prosperitet, ekonomskata sigurnost i socijalnata ednakvost }e

AGENDA 2014: NOVA MAPA ZA BALKANSKATA INTEGRACIJA VO EU

riklu~uvaweto vo EU na site zemji od region e od politi~ka, geografska i istoriska va`nost. EU-najgolemiot miroqubiv proekt vo ~ovekovata istorijabe{e lansiran kako odgovor na pusto{ewata vo 20-ti vek koga se slu~ija dvete svetski vojni. Taka, target-datumot {to Papandreu go predlo`i za na{e dobredojde na zemjite od Zapaden Balkan vo Evropskata familija e 2014 godina- koga se navr{uvaat 100 godini od po~etokot na Pravata svetska vojna, kade {to le`at korenite na mnogu sega{ni problemi pome|u sosedite od ovoj region. Splet od faktori- od izmorenost na Unijata od pro{iruvawe i op{ta kriza so identitetot vo EU, kako i poslednata globalna ekonomska kriza- ja

zabavija prethodno usvoenata EU agenda: "Solunksata agenda", koja be{e lansirana za vreme na Gr~koto pretsedatelstvo so EU vo 2003 godina, povtorno so Jorgos Papandreu kako {ef za nadvore{ni raboti na Grcija. Novata evropska mapa za zemjite od Zapaden Balkan e na masa. Ovaa mapa- "Agendata 2014"- povtorno }e ja razgori idejata za evropskata perspektiva na balkanskiot region. A Grcija } e bide motornata sila od ova patuvawe, koja }e osigura deka na{ite partneri vo EU }e navlezat vo ovaa odgovornost- ovoj Evropski imperativ- i }e gi vodi na{ite sosedi na nivniot pat do Evropska integracija. Targetniot datum 2014 godina e navistina ambiciozen, no sepak realen. Toj e definitivno simboli~en, no i politi~ki target. "Agendata 2014" e ostavar-

liva poradi mnogu ednostavna pri~ina {to na{eto vreme pristigna. Lu|eto na Zapaden Balkan se podgotveni za zasluènata idnina na sigurnost, kooperacija i prosperite; idnina vo koja principite i vrednostite na Evropskata unija se i nivni principi i vrednosti. Idninata na zemjite od Zapaden Balkan leì vo Evropa. Na ovoj pat, Grcija }e bide akcelatorniot prijatel i neumoren poddrùva~. Lu|eto na Zapaden Balkan samo treba da izberat da gi delat na{ite vizija i da rabotat neumorno da ja razberat "Agendata 2014". Ova e del od dokumentot "Agenda 2014": Nova mapa za Balkanskata integracija vo EU, integralno objaven na veb-stranicata na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti

bidat vtemeleni vo sekoja od narodite, na koi ovoj region im e dom”, izjavi Tadi}. Za Tadi}, samo ~lenstvoto vo EU moè da ja zatvori knigata na stra{na dekada, odbeleàna so etni~ko ~istewe, begalci, gra|anski vojni. Zatoa, Evropa mora da kaè dali e podgotvena na najprakti~ni na~ini da pomogne da se ispolnat kriteriumite postaveni pred zemjite na regionot. “Site nie imame rezervi, no, so niv se soo~uvame, ne dozvoluvame tie da bidat izgovor da ne pravime ni{to. Zna~i, Srbija o~ekuva da bidat preto~eni vo delo pozitivnata atmosfera i porakite od neodamna odràniot samit vo Saraevo”, istakna srpskiot pretsedatel vo Istanbul, neposredno otkako Sovetot na EU odobri po~etok na ratifikacijata na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Za va`nosta od dobrososedski odnosi govore{e i hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi}. "Podobro e da bidete opkruèni so dobri sosedi otkolku so najcvrsta ograda, no za da go postigneme toa najprvo treba samite da bideme dobri sosedi", pora~a toj i se ponudi kako zemja,

otidena najdaleku vo evrointegraciskite procesi, da im pomaga na drugite vo toj proces. “Hrvatska nikoga{ vo procesot na integracii vo Evropskata unija nema da go spre~uva napreduvaweto na svojot sosed. Nie }e ostaneme verni zagovornici na evropskata integracija za celiot region”, dodade toj. Dokaz deka ovoj sostanok be{e iskoristen i za iznao|awe re{enija za bilateralnite sporovi me|u zemjite od regionot, e turskata inicijativa za troen sostanok me|u Turcija, BiH i Srbija, so cel unapreduvawe na odnosite pome|u Srbija i Bosna. Na marginite na samitot se odr`aa i sredba GruevskiPapandreu za nadminuvawe na sporot so imeto, no i sredba Erdogan- Papandreu za ukinuvawe na vizite za gr~kite gra|ani. Samitot iskoristen u{te edna{ za da se afirmiraat evropskite celi na Balkanot, za `al, ne dovede do re{avawe na niedno od brojnite otvoreni, bilateralni problemi koi na kraj na denot se javuvaat kako glavna ko~nica za pobrza evropska integracija.

8 25.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

KOMPANIJA PO POTREBA- BIZNIS PO NARA^KA i najde li kineskata kompanija Haier krava za molzewe? Ova e edinstvenoto logi~no pra{awe koe se nametnuva otkako na Centralniot registar prote~e informacijata deka ovaa kompanija se likvidira! Zamislete, kompanijata koja za Vladata gi nabavi kompjuterite za "sekoe dete", proekt koj spored ministerot za informati~ko op{testvo Ivo Ivanovski }e ja nadmine duri i [vedska, ja zatvora kompanijata. Za da bide ironijata pogolema, Haier de fakto ne se zatvora, tuku samo se pre{altuva kon "druga cicka" na Vladata. Tie velat deka ne izleguvaat od biznisot, tuku zamislete- }e registrirale nova kompanija koja }e konkurira na novite vladini tenderi, koi doprva }e se raspi{at. Toa prakti~no zna~i deka lu|eto koi stojat za Haier ne izleguvaat od biznisot, ne si odat od Makedonija. Tie ednostavno si baraat nov biznis. Haier prakti~no se zatvora, no vo isto vreme se otvora nova firma preku koja }e se uvezuvaat novi kompjuteri, kako del od nabvavkite na idni tenderi koi }e gi raspi{e Vladata. Kinezite koi osven vo biznisot so uvoz na kompjuteri najavija i proizvodstvo vo Bunarxik, si najdoa "krava za molzewe” i ne se odlepuvaat od nejze. Pou~eni od iskustvoto deka so makedonskite institucii moàt lesno da najdat razbirawe, otkako ja zatvorija dosega{nata kompanija Haier Makedonija, otvoraat nova, so ista namena. Koja e pri~inata za vakviot poteg na kompanijata, najavuvana na golema vrata kako eden od golemite stranski investitori, nikoj ne moè da odgatne. Dali moèbi sakaat da prikrijat nekoja traga, dali sakaat preku pojavuvawe na novo ime vo biznisot da simuliraat zgolemen interes na strancite za makedonskiot pazar? Dali sakaat da otfrlat potencijalni obvinuvawa za korupocija ili drug interes ako edna ista firma dobie pove}e vladini tenderi? Nikoj ne znae, ili ne kaùva. Zasega. Vakviot poteg na Kinezite otvora i

5 MINUTI

edna druga dilema. Deka namesto da gradat fabrika vo Bunarxik, zaedno so ju`nokorejskata Trivju

ALEKSANDAR D JANÊSKI IGON: I s torijata se povtoru va pos tojan o, sekad e, n o voobi~aeno nie ne go zabeleùvame zna~eweto na tie istoriski momenti. Moèbi zatoa nekoi lu|e velat deka istorijata se slu~uva samo koga mnogu ne{ta, aktivnosti, nastani se slu~uvaat vo kratok period, za vreme od takanare~eni 5 minuti. Be{e sre}na nedela za site prijateli na Makedonija koga CNN edna cela nedela emituva{e programa od Skopje za Republika Makedonija, najmladata anti~ka dràva na svetot. Ovoj mesec i-List }e dojde vo Polska, potoa vo druga zemja, no mislam za Makedoncite programata be{e sre}ni 5 minuti. JANÊSKI: Nekoi velat istoriski 5 minuti. Sepak, sekoja minuta e va`na vo “istorijata na pretstavuvawe” na Makedonija na svetot. Pet minuti dodad eni za imixot na dràvata. Sekoj so koj razgovarav, a koj gi gledal prilozite za Makedonija koi bea napraveni od CNN, vele{e prekrasni, fantasti~ni, ne moàm da ja prepoznaam Makedonija! Ubavina! PIGON: Sekako! Be{e mevlem za moite o~i. Moeto uìvawe nekako ne be{e celosno zatoa {to taa nedela bev vo hotel koj nema{e CNN. No, kako i da e, imav Internet i bev sre}en {to moàm da ja vidam Makedonija kako se promovira onlajn. I znae{ {to, eden prijatel mi reemituva{e audio od direktnoto vklu~uvawe na CNN za mene preku Skype! Za àl, del od vlijanieto na takvata fantas ti~na mo`n os t za publicitet e izedena od stravot za {ireweto na ekonomskata kriza. Edna od tie razli~ni zarazeni oblasti se i stranskite direktni investicii (SDI). Kako i sekoja godina, okolu maj, se objavuvaat izve{taite za SDI za prethodnata godina koi sodràt i predviduvawa za tekovnata godina. Objavenite brojki ne se ba{ son~evi. JANÊSKI: E,pa Sten, prognozata izgleda ne nosi dobri vesti za Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja tuka i Jugoisto~na Evropa. Nemalo mnogu sre}ni minuti od potpi{uvawe na istoriski investicioni dogovori vo 2009

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

za proizvodstvo na LCD monitori, poisplatlivo im e da gi uvezuvaat, posebno {to znaat deka Vladata e siguren kupuva~? Otkako Haier se likvidira{e ostanuva Vladata, koja od niv kupi 100.000 kompjuteri vo vrednost od 24 milioni evra, da odgovori koj }e gi servisira kompjuterite, vo slu~aj da se rasipat? Moralna e i dilemata zo{to i kako tolku skapi tenderi se davaat na kompanii koi izleguva deka se neseriozni. Dali e voobi~aeno i odgovorno edna stranska kompanija da zatvora edna firma i vo isto vreme da otvora nova za ista namena? Ima li ne{to somnitelno vo celata matematika na Haier Makedonija koja o~igledno e dobro koordinirana so Vladata i nejzinite planovi da raspi{e nov tender za kompjuteri? Odgovor na ova pra{awe nikoj nema. Nitu Vladata, nitu instituciite. Ovoj slu~aj e dobar povod da se potseti i da se pra{a do kade i izgradbata na fabrikata za monitori vo Bunarxik. Iako treba{e vo maj da po~nat da se proizveduvaat kompjuterite, vo Bunarxik nema nitu pogon, nitu grade`na operativa. Ministerite zadol`eni za stranskite investicii ne znaat ili se pravat deka ne znaat zo{to vo Bunarxik s$ u{te nema fabrika korejsko-kineskata ITkompanija. Mnogu dilemi i pra{awa, a premnogu premol~eni odgovori ili ignorirani fakti.

godina i situacijata nema da se podobri i vo 2010 godina, spored pi{uvawata na objavenite izve{tai. Izgleda deka doma{nite investicii pred stranskite, treba da se zemat predvid koga zboruvame za davaweto podobar impuls za rast na ekonomiite vo Jugoisto~na Evropa (JIE). PIGON: N a k r a j o t n a maj, godi{niot izve{taj na Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii, “Baza na podatoci za stranski direktni investicii vo Centralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa 2010”, be{e publikuvan i tokmu toa go pokaùva – ne se slu~ila mnogu istorija povrzana so SDI vo JIE vo 2009 godina, a {to e polo{o ne se o~ekuvaat mnogu sre}ni 5 minuti i vo 2010 godina. Najverojatno vreme e da se revidiraat strategiite za privlekuvawe na investicii i da se revidiraat ekonomskite politiki {to se odnesuvaat na potencijalnoto zajaknuvawe na ekonomskiot rast. Vakov e slu~ajot i so Makedonija. Sprotivno od ona {to jas sakam da go vidam, vo 2009 godina prilivot na SDI po ìtel vo Makedonija e samo 88 evra i e najnizok vo grupata od 6 dràvi od JIE koi se analizirani. Predvidu vawata na Institutot za 2010 godina ne se mnogu optimisti~ki za Makedonija, no vremiwata se menuvaat na dinami~en na~in. Dali nekoj dobar signal ima od prviot kvartal za Makedonija, podatocite za prvite 2 meseca bea zagriùva~ki, neli? JANÊSKI: NBRM samo {to gi publikuva{e podatocite i slikata e sledna: za prviot kvartal od 2010 godina vkupno 49,5 milioni evra ili 7,2 milioni evra pomalku vo odnos na istiot period lani ili 18,7 milioni evra pomalku vo odnos na ~etvrtiot kvartal na 2009 godina. Se pla{am d eka ako lo{iot trend prodolì, nema da ima mnogu pri~ini za Vienskiot institut da ne gi revidira svoite predviduvawa i da predvidi pomalku stranski investicii za Makedonija za 2010 godina od ona {to sega go predvidel, 200 milioni evra? PIGON: Druga rabota koja ekspertite od Viena ja istaknuvaat e deka vo 2009 godina pove}e prihodi povrzani so SDI se izvle~eni od dràvite koi se analizirani nasproti sumata na priliv na novi SDI. Glaven vinovnik za namaluvaweto e “ostanatiot kapital” koj se sostoi glavno od zaemi na majkata-kompanija kon }erkite-kompanii. Pod pritisok na finansiskata kriza, takvi krediti izlegoa osoben o vo finansiskiot sektor. Vo odred eni slu~ai, }erkite kompanii gi pomagaa majkite! Kako i da e, vo nekoi dràvi prodolùva golemiot priliv na akcioner ski kapital od 2 milijardi evra ili pove}e kako vo slu~aite na Bugarija, Ungarija, Polska i Romanija {to potvrduva deka ovie dràvi uspeale da ja oddràt atraktivnosta

za novi investicii. Ekspertite na Vienskiot institut priznavaat deka predviduvaweto na sumata na prilivot na SDI za 2010 godina ne e realno ostvarliva vo momentnite uslovi. Ova se te{ki vremiwa za ekonomiite i ekonomskite vol{ebnici. JANÊSKI: Toa e zatoa {to nekoi od niv preferiraat da gledaat vo anketite na investitorite i studiite za percepcija na investitorite kako onaa koja ja publikuva Ernst i Jang ili druga konsultantska grupa, finansiska institucija ili rejting-agencija. PIGON: Sekako se va`ni preporakite na postoe~kite investitori i kako se ~uvstvuvaat tie za da rabotat vo dràvata. Posledniot odli~en promotiven videospot na Invest Makedonija go pokaù va tokmu toa. Ne moàm da go do~ekam denot da vidam kako ova }e se pretvori vo dolgo o~ekuvanoto poka~uvawe na SDI. Na prv pogled, da se stavat pred kamera nekolku investitori moè da li~i na ne m n ogu in ovativna id eja, a konkurenci jata moè da bide upla{ena, no porakata e brilijantno ~ista: postojat sre}ni investitori vo Makedonija! Ne se samo onie koi odat na arbitraà ili drugi sudovi poradi nekoj problem. Moèbi edna od va`nite raboti e taa koja ekspertite na OECD ja istaknuvaat vo izve{tajot za 2010 godina. Deka moè da bide napraveno pove}e za olesnuvawe na odnosite pome|u stranskite inves ticii i lokalnite pretprijatija. JANÊSKI: Ernst and Young Attractiveness survey 2010, ima m n ogu sodrìnski naslov “Budewe kon nova ekonomija”. Ova moè da zna~i i revidirawe na nekoi pristapi za grinfildinves ticii. Anketata ne dava mnogu rozova slika za Is to~na Evro pa. Tie imaat interesna poenta za geografijata na SDI. Relativen e konceptot i stari se iluziite za toa deka Istokot i Zapadot stanale nesposobni. Sofisticiranite ekonomski centri, stabilnosta i atraktivnite pazari gi ima niz cel svet, a globalnite korporacii gi ima i vo zrelite ekonomii i vo brzo raste~kite pazari. PIGON: Za dràvite kako Makedonija so napredni, mladi ~ove~ki resursi ova moè da bide decesiven faktor. Vo odnos na idnite perspektivi investitorite baraat koli~inska proda`ba i profitabilnost, no isto baraat i vrednost preku najdobri talenti i inovativnost. Ova go pi{uva vo izve{tajot na Ernst i Jang. No ova doa|a zaedno so vestite za Brazil, Kina, Indija, Rusija. JANÊSKI: Spored izve{tajot, top-magneti za SDI }e bidat Kina, Zapadna Evropa sledena od Centralno-isto~na Evropa. Kako i da e, vo o~ite na investitorite, atraktivnosta na Centralno-isto~na Evropa kako SDI destinacija koja e rangirana vtora vo 2009 godina, padnala za 15 poeni

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo ìvo, razgovori koi im ovozmoùvaa da go razberat svetot. êstopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". vo 2010 godina. Nekoi investitori, glavno od Zapad – 6 od 10 top SDI vo Centralno-isto~na Evropa se od Zapadna Evropa, po~naa da gi iznesuvaat parite. PIGON: No, ovie generalni trendovi se razli~ni za specifi~na dràva. Skoro go pro~itav biltenot na Polskata agencija za stranski investicii PAIZ koja gordo gi prezentira{e rezultatite za SDI vo Polska vo prviot kvartal na 2010 godina, 60 novi grinfild SDI proekti. Vkupno 3,5 milijardi evra na SDI se regis trirani {to e 2,5 pati pove}e od istiot period vo 2009 godina i 40% od vkupniot priliv vo celata 2009 godina! Go slu{nav so ps tvenikot na edna od najgolemite polski kompanii kako kaùva vo intervju: povtorno gi imame na{ite 5 minuti. Toa zna~i i rezultatite na najsofisticirana anketa moè da se smenat mnogu brzo. JANÊSKI: Site tie anketi i istraùvawa imaat nekoi ograni~uvawa, no davaat nekoi nasoki. Edno ne{to e o~igledno koga }e pogledne{ na razli~ni mapi na Evropa publikuvani od anketi za sledewe na investicii {to gi pokaùvaat brojot na rabotni mesta i brojot na novi proekti vo dràva vo odredena godina. [to se broi vo SDI is tori jata se parite koi navistina do{le. Ne e bitn o koga se zabeleàni, vo koi 5 minuti od ~asot, 24 ~asa vo d en ot, 7 d ena vo nedelata ili 52 nedeli vo godinata. Istorijata se slu~uva koga investitorot navis tina }e inves tira. Samo koga }e bidat makedonskite 5 minuti?

KOMPANII PAZARI I FINANSII

25.06.2010

POJADOK SO DEN

KRIZATA VO EVROZONATA E DALEKU OD NADMINATA urbulenciite koi se slu~uvaa vo evrozonata vo poslednite dva meseci kako da se smirija vo poslednite dve nedeli, po prezemenite merki od Evropskata unija i Evropskata centralna banka (ECB). Najglavnata merka na EU be{e obezbeduvaweto na finansiskiot paket od 750 milijardi evra, dodeka najglavnata merka na ECB be{e najavata deka taa institucija }e otkupuva dr`avni obvrznici na zemjite vo evrozonata po potreba i bez limit. Kako i da e, vo poslednite desetina dena evropskite, kako i globalnite berzi i pazari na kapital se stabiliziraa, a berzite, pak, vo prosek se zgolemija za pove}e od 5%. Dopolnitelno, neodamne{nata najava od ECB deka }e obezbedi, po potreba, neograni~ena koli~ina na likvidnsot na evropskite komercijalni banki isto taka gi smiri berzite i pazarite na kapital. Pritisokot vrz evropskata ekonomija, kako i vrz evroto se namali. Evroto duri zabele`i i porast minatata nedela, za razlika od prethodnite dva meseci koga be{e vo postojan pad vo odnos na dolarot, kako i kon re~isi site drugi globalni valuti. Pra{aweto sega e dali ova pretstavuva presvrt za evropskata ekonomija, kako i za evroto, ili pak ekonomskite problemi vo EU }e se vratat na golema vrata? Kako prvo, najavata na ECB deka }e obezbeduva neograni~ena

likvidnost za evropskite komercijalni banki ja potvrduva ranlivata i vulnerabilnata situacija vo koja se nao|a evropskiot bankarski sektor. Istovremeno, se potvrduva i konstatacijata koja ja navedov vo ovaa kolumna pred {est nedeli deka stabilnosta na bankarskiot sektor vo evrozonata vsu{nost e najgolemata zakana za realnata ekonomija na Evropa. O~igledno e deka kako celina evropskite banki se vo dlaboka kriza. Vsu{nost, evropskite banki nemaat dovolno kapital po ogromnite zagubi koi gi pretrpea kako rezultat na globalnata finansiska kriza. Nema kako poinaku da se objasni merkata na ECB deka po potreba }e im obezbedi neograni~ena likvidnost. No, pra{aweto e dali i takvata merka moè da bide re{enie na dolgoro~na osnova. Obezbeduvaweto likvidnost od ECB moè da bide kratkoro~no re{enie, no ako na evropskite banki im e potrebna dolgoro~na likvidnost, toga{ kakva bilo finansiska inekcija od ECB de fakto moè da zna~i nacionalizacija na bankite, {to pak, pretstavuva golem politi~ki problem za sekoja zemja. Ponatamu, zemjite vo EU, predvodeni od Germanija, istovremeno po~naa da voveduvat rigorozni fiskalni merki, so poseben akcent na konsolidacija na rashodite. Serioznata situacija so koja se soo~eni nekoi od zemjite vo evrozonata gi prinuduva da prezemat agresivni merki za da gi namalat svoite

buxetski deficiti. Ovie merki sigurno }e bidat pozitivni na dolgoro~en ekonomski plan, no na kratkoro~en moè da izlezat deflatorni za evropskata ekonomija, {to pak dopolnitelno pretstavuva rizik za ekonomskoto zazdravuvawe na zemjite vo evrozonata. No, ovie ne se edinstvenite problemi za ekonomijata vo evrozonata. Stravot deka Grcija, koga-toga{, }e najavi deka ne moè da go ispla}a svojot ogromen nadvore{en dolg i ponatamu e prisuten i pokraj merkite prezemeni od EU i ECB. Portugalija i [panija o~igledno imaat seriozni problemi poradi nadvore{niot dolg. Kako i so Grcija, stravot na me|unarodnite pazari na kapital deka i [panija moè da proglasi nesposobnost da gi ispla}a svoite dolgovi sekojdnevno raste. Imaj}i ja predvid goleminata na [panija kako populacija, no i kako ekonomija, dokolku vakviot strav stane realnost, posledicite moàt da bidat katastrofalni za ekonomijata vo evrozonata. Mi se ~ini deka so tek na vreme koga pra{inata }e se sti{i, Germanija moè da izleze eden od retkite pobednici vo ovaa ekonomska kriza so koja e soo~ena EU. Deka Germanija s$ pove}e dobiva politi~ka teìna vo ramkite na EU e pove}e od o~igledno. Nivniot predlog da se vovede revizija vrz buxetite na zemjite vo evrozonata od drugi zemji vo evrozonata be{e prifaten. So tek na vreme ova moè

da dovede i do nekakva fiskalna integracija vo evrozonata, {to sekako & odgovara na Germanija, no ne, na primer, na zemjite kako Grcija. Paradoksalno, na dolgoro~en plan, vakvata fiskalna integracija vo evrozonata }e izleze pozitivna za vrednosta na evroto, no }e bide negativna za zemji koi dosega bea naviknati na rasko{ni buxeti koi samite ne moèa da gi finansiraat, no zatoa sekoga{ moèa da smetaat na subvencii i pomo{ od EU, posebno od Germanija, koja ve} e so decenii e “blaganjnikot” na EU. O~igledno Germanija ve}e ne saka da go finansira “besplatniot ru~ek” na nekoi od drugite zemji vo EU. Ovie zemji }e mora da se naviknat da ìveat i da tro{at vo ramkite na nivite mo`nosti i nivnata ekonomska konkurentnost. No, toa najverojatno }e bide ishodot na dolgoro~en pan. Vo me|uvreme, po kratkotrajnoto zgolemuvawe na vrednosta na evrotovo odnos na dolarot moè da se o~ekuva trendot na pa|awe da prodolì vo vtorata polovina od ovaa godina. Na kratkoro~en plan berzite se stabiliziraa i vsu{nost moèbi }e prodolàt da odat nagore. No, pra{awe na vreme e koga nesigurnosta, koja be{e prisutna do pred nekolku nedeli, povtorno }e se vrati. Za àl, mi se ~ini deka krizata vo evrozonata, koja prerasna vo me|unarodna kriza, e daleku od nadminata. Pra{awe na vreme e koga povtorno }e se vrati me~kata!

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

Po kratkotrajnoto zgolemuvawe na vrednosta na evroto vo odnos na dolarot moè da se o~ekuva trendot na pa|awe da prodolì vo vtorata polovina od ovaa godina. Na kratkoro~en plan berzite se stabiliziraa i vsu{nost moèbi }e prodolàt da odat nagore. No, pra{awe na vreme e koga nesigurnosta, koja be{e prisutna do pred nekolku nedeli, povtorno }e se vrati.

KAPITAL PETOK 25 JUNI 2010

STAND BY

NEDELNA EKONOMSKO-POLITI^KA ANALIZA

ZO[TO NEMA DA IMA IZBORI, I ZO[TO GRUEVSKI NEMA DA PADNE!? Branko Crvenkovski najavuvaj}i izbori za noemvri, saka da ka`e (}e vidime vo nedela {to }e dopolni) deka tie }e se slu~at samo ako letovo Gruevski cvrsto, i zasekoga{ dodeka e na vlast, re{i deka nema kompromis za imeto. Vo takov slu~aj, so DUI nadvor, izlezot }e bide kako {to veli Crvenkovski - nova politi~ka kombinatorika. SDSM, iako }e bide porazen na izborite (!), bi vlegol vo koalicija so site mo`ni albanski partii koi }e osvojat pratenici, a vo imeto na spasot na Makedonija so vlez vo NATO i EU! Toa bi bila “Pobedni~kata Makedonija” za koja se zboruva denovive. Site tie priemi i datumi }e se slu~at do Nova godina! A {to potoa?

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

vojot tekst, so prili~na doza na “bladawe”, vo eden dneven vesnik vo ~etvrtokot, Nikola Popovski (porane{en ~ovek na SDSM) go zavr{uva vaka: “Na Makedonija brzo, & treba ne{to sosema novo i nevideno dosega, ne{to {to }e moè so m n ogu logika, hrabrost i odva`nost da ja povede napred, makar i po cena na sopstveniot ugled i slava”(!?). Ne razbrav {to najavuva... no ne e ni va`no... Znaete, po~ituvani ~itateli, svoevremeno dodeka ìveev vo [tip imav edna drugarka, koja, koga }e sednevme na pija~ka, koga }e dojde{e kelnerot da pra{a {to }e se napieme sekoga{ vele{e: “... Traj~e, na mene mi treba ne{to po taka...”!? Siroti Traj~e, tapo ja gleda, ne razbira {to & treba{e na drugarka mi, a taa misli, misli... ne znae {to da nara~a za piewe, pa Trj~e }e & kaè{e, aj razmisli, jas }e dojdam za 5 minuti. Drugarka mi misli, misli i na kraj }e nara~a{e „fanta”. Eeeh! Traj~e po pet minuti se vra}a i & veli... Tu mori, pa ti, za fanta li te ~ekam pet minuti... (se razbira celata konverzacija odi na so~en {tipski dijalekt koi treba da si go dolovite! Nie drugarite normalno, se zezavme so na{ata « drugarica », i i velevme deka... nejze navistina & treba ne{to po taka... (!?) samo {to e toa... Taka i na Nikola Po povski, odnenade` vo ~etvrtokot nautro mu treba ne{to... po taka... No, i toj kako i drugarka mi od [tip, ne znae da objasni, pa zatoa taka re{i da go zavr{i tekstot ( !?). A, koga bi znael da objasni {to & treba na Makedonija, toj tekstot bi go po~nal, kako {to go zavr{i, i niz tekstot }e kaè{e {to }e bide utre i kako }e se napravi toa. Bi sakal da ukaàm na nerelevantnosta na kolumnistite koi za ~etirite godini na vladeewe na Gruevski edno pet pati se svrtea okolu “svojata zamislena intelektualna oska”, ne znaej}i {to drugo da kaàt za da ostanat zabeleàni! Popovski od najnes-

posoben minister vo Vladata na Bu~kovski (poradi nego vo golema merka bea i porazeni vo 2006g.), egzaltiran poradi odnosot kon nego vo Partijata vo koja {to be{e vraboten (!?) se svrti protiv niv, pa potoa ne{to, “treta opcijadvièwe”, nakaj Gruevski, zasega povtorno da udri protiv premierot, mislej}i deka idat izbori, pa }e fati priklu~ok!? Za nesre}a vo ovaa na{a napatena zemja, kolumni pi{uvaat, mnogu kako ovoj na{ Aristotel - “mislitel” so sekoga{ ne dokraj iskaàna misla... I za àl tie u{te dolgo }e ostanat “relevantni” oti – takvi kolumnisti im trebaat i na VMRO-DPMNE i na SDSM! Zo{to? Obrazloèno pove}e pati... Go napu{tam Popovski, na kogo mu odvoiv i pove}e prostor od {to zasluùva! Go zemav za primer samo kako ilustracija na “idiotizmot” koj {to vladee vo ona {to nie deneska go vikame intelektualna sfera koja treba da otvora debati. Kolumnistite, urednicite i novinarite ovde pred s$. SCENARIJA Sega malku okolu makedonskata politi~ka scena, vo presret na golemiot miting na opozicijata, a vo kontekst na pozicijata na Nikola Gruevski i negovata parti ja na politi~kata scena! ]e ima li izbori? Pod kakvi okolnosti bi imalo? Kakvi se {ansite na opozicijata? I kolku vrz toa, dali }e ima izbori - vlijae imeto, ili moèbi tokmu proektot Sko pje (Makedoni ja 20 14) {to tolku go vozbudilo ~ueniot kolumnist od po~etokot na ovoj tekst. Kako {to vo kolumna vo 2006 godina (sto dena po pobedata na Gruevski), gi predvidov predvremenite izbori vo 2008 g., taka pred dve godini vo edna ista vakva kolumna napi{av deka najposakuvan protivnik vo opozicijata, koja na Gruevski bi mu obezbedilo dolgo vladeewe - e tokmu Branko Crvenkovski. Napi{av i toa deka, Gruevski e svesen za toa (ne znam s$ u{te dali Crvenkovski e svesen za toj moment (!?), i tokmu poradi toa premierot }e go odraboti svojot mandat dobien vo 2008 godina do krajot do 2012 godina... (!?) ûdno vi e? [to ima vrska mandatot na premierot (rejting nad 25%) so silata na opoziciskiot lider rejting 12%(!?) E tuka nekade e prvoto scenario za bliskata idnina na ovaa zemja (gledan o preku politi~kata i me|uetni~kata situacija), koe sakam da go obrazloàm: Zna~i prvo, pri vakov odnos na silite na terenot, a imaj}i go predvid faktot deka VMRO-DPMNE vo sekoj moment na nivniot Bi~ikliski moàt da mu go serviraat Crvenkovski (kako “bokserska

vre}a za tepawe”), Gruevski ne e zainteresiran za izbori osven ako ne mora (ako DUI ja napu{ti Vladata)! No, vakvoto scenario, pretpostavuva deka Gruevski nema da go re{ava imeto, iako sredbite so Jorgos Papndreu kako da navestuvaat deka moè da se slu~i na{iot premier, i na odmor da otide vo Grcija letovo (na primer na Krit kade {to }e letuva i Barak Obama!?) No, ako DUI izleze od Vladata, izbori, sepak, }e ima. DUI propa|a vo “politi~kata kal” koja trae podolgo vreme i nema ni{to novo da im ispora~a na svoite glasa~i koi s$ pove}e baraat nov izbor vo albanskiot politi~ki korpus. Ottuka, liderot na opozicijata Branko Crvenkovski najavuvaj}i izbori za noemvri, vo su{tina saka da kaè (}e vidime vo nedela {to }e dopolni) deka tie }e se slu~at samo ako letovo Gruevski cvrsto, i zasekoga{ dodeka e na vlast, re{i i javno kaè deka nema da

Gruevski i Branko Crvenkovski znaat deka e sloevito i slo`eno opasno za Makedonija vakva kakva {to ja ~uvstvuvame denes, a dogodina }e slavi dvaeset godini nezavisnost!? Vakviot razvoj na nastanite bi ja potkopalo i pozicijata na samiot Crvenkovski vo SDSM, bidej}i porazen na izbori vo noemvri toj po principot na smenlivost na liderskata pozicija }e mora da si zamine od taa pozicija. Ako ne saka, sigurno partijata }e se soo~i so dopolnitelen predizvik od neistomislenicite vnatre. Zna~i politi~kata stabilnost }e bide potkopana. VMRO-DPMNE i ponatamu }e ostane politi~ki mo}na sila koja vo sekoe vreme bi izvadila 300.000 lu|e za blokadi na ulica. Vtoroto scenario }e zavisi od eventualniot kompromis so Grcija letovo! Dokolku Gruevski, sepak, letovo pristapi kon kompromis (site uslovi, pomalku ili pove} e se sozdadeni za toa), toj nema

pristapi kon kompromis so Grcija za imeto. Vo takov slu~aj, so DUI nadvor, izlezot }e bide kako {to veli Crvenkovski - nova politi~ka kombinatorika vo Vladata, kade {to se pretpostavuva deka SDSM, iako }e bide porazen na izborite, bi vlegol vo koalicija so site mo`ni albanski partii koi }e osvojat pratenici, a vo imeto na spasot na Makedonija so vlez vo NATO i datum za pregovori so EU! Toa bi bila pobedni~kata Makedonija za koja se zboruva denovive. No, site tie priemi i datumi }e se slu~at do Nova godina! A {to potoa? Rezultatot na VMRO-DPMNE na takvi izbori }e bide mnogu pratenici, no ne dovolni za koalicija i za vlast. Na takvo scenario bi pritiskala i me|unarodnata zaednica. Ova scenario iako e izvesno, sepak, e te{ko ostvarlivo oti i Nikola

potreba od novi izbori. DUI nema nikakva pri~ina za izleguvawe od vlasta (dogodina nov poln Buxet od 2,5 miljardi evra!!?? za tro{ewe), glasa~ite }e imaat “li`av~e”... vrabotuvawa vo javna administracija (!?). Brz priem vo NATO, datum za pregovori, otvorawe na finansiski fondovi i zgolemuvawe na stranskite investicii (~itaj dramati~en porast na gr~ki investicii vo Makedonija). Vo spomenatata kolumna od pred dve godini napi{av i toa deka ova ne e nepoznato vo ponovata istorija na Makedonija. Pa tokmu vladata na VMRO-DPMNE vo koja Nikola Gruevski be{e minister za finansii, otvori pat na pove}e golemi investicii, i biznis-idei od Grcija vo Makedonija - OKTA, malo par~e vo Makedonskiot telekom be{e vo sopstvenost na Kondominas, koj

treba{e da otvora i televizija vo Makedonija, i da pravi golem trgovski centar. Vladata ~ij premier be{e Qub~o Georgievski, ima{e briljantni odnosi so Vladata na Simitis, kade glavniot igra~ be{e vsu{nost Jorgos Papndreu. I toga{ Papandreu go vika{e Qub~o po ime, kako pred nekoj den koga na{iot premier go oslovi kako Jas i Nikola...! Vo me|uvreme, Nikola Gruevski najavuva pati{ta za gradba i rekonstrukcija, a tokmu gr~kata Terna ja izgradi zaobikolnicata okolu Skopje ... i u{te mnogu drugi dosetki... Ottuka, zaklu~okot e deka nema da ima izbori, oti e mnogu podobro da ima investicii od Grcija (!?). Za dve godini koga doa|a vreme za redovni izbori Gruevski }e ima dva aduti: Prvo javnosta zaboruva brzo deka ~etiri godini Gruevski vladee samo so tezata deka nema kompromis za imeto. Javnosta }e bide zaslepena so neminovniot rast na inves ticiite i programite od EU (}e bideme vo pregovori). Vtoro, na ~elo na SDSM seu{te }e bide Branko Crvenkovski, i s$ u{te najlesniot protivnik na Nikola Gruevski vo brobata so opozicijata. Ne znam koi bi bile {ansite za pobeda na SDSM vo 20 1 2 godina, ako dotoga{ sme na pola pat do EU (}e go znaeme i dat umot na vleguvawe), NATO ~lenka, zgolemeno nivo na investicii i fondovi od EU za pove}e sferi vo ekonomijata... Pri takvata sostojba na umot vo 2012 nikoj nema da ima potreba od promeni! Sekako, dvete scenarija se crno beli! Kako {to stojat rabotite vo momentot i dvete se mo`ni. Zatoa denovive, dodeka i me|una-rodnata zaednica zasileno pritiska za iznao|awe re{enie za imeto, pove}e od va`no e na {to konkretno vo bliskata idnina od nekolku meseci makedonskite lideri Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski }e se fokusiraat. Na Makedonija, ili na svojot li~en politi~ki opstanok. Ako se fokusiraat na sebe, a ne na Makedonija, toga{ ia garantiram “politi~ka propast za dve godini”! Tolku e potrebno Makedonija pove}e da ne bide problem za Grcija, so toa {to ednostavno }e ja snema od politi~kata mapa, izgubena nekade vo odnosite na Srbija, Turcija, Grcija i Rusija za planovite na Balkanot. Isto kako vo 1912-1913. ]e slavime li toga{ sto godini od podelbata i propasta (!?), ili }e slavim ene{to poubavo, ... ne{to po taka ... (na primer, po sto godini podeleni kone~no integrirani vo EU). Ajde izberete.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

25.06.2010

INDUSTRIJATA SE OPORAVUVA

RUDNICITE I ^ELIKOT JA VADAT EKONOMIJATA OD KRIZA

KATERINA POPOSKA

Iako statisti~kite podatoci i delovnite tendencii vo prerabotuva~kata industrija poka`uvaat deka najgolemite izvozni granki po~nuvaat da se opravuvaat, direktorite na kompaniite ne se dokraj na~isto deka makedonskoto stopanstvo izleglo od recesija, no se optimisti za ona {to gi o~ekuva

poposka@kapital.com.mk

ko sudime spored poslednite statisti~ki podatoci i tvrdewata na najgolemite makedonski izvoznici, vo makedonskata ekonomija ve}e provejuva bran na optimizam deka Makedonija poleka se oporavuva od recesijata, pa duri beleì i nagorni trendovi. Okolu 250 direktori na kompanii od razli~ni granki na stopanstvoto ocenile deka ekonomskata sostojba vo maj godinava bila popovolna sporedeno so fevruari. Pogolemi optimisti se i vo odnos na obemot na proizvodstvoto, obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki. Velat i deka zalihite na surovinite i repromaterijalite im se pod normalata, a optimizmot vo nivnite stavovi go temelat na o~ekuvawata deka vo naredniot period }e se namalat prose~nite nabavni ceni na surovinite. Od druga strana, pak, biznismenite istaknuvaat deka najgolemo vlijanie vo ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto vo maj 2010 godina imale nedovolnata stranska pobaruva~ka (24,9%), nedovolnata doma{na pobaruva~ka (18,3%), finansiskite problemi (14,2%) i neizvesnoto ekonomsko opkruùvawe (9,5%). april 1,17 milioni toni, a vo pa|aat na svetsko nivo. IZLEGUVAAT LI OD “S$ u{te sostojbata e neiz- maj 1,77 milioni toni rudna RECESIJA NAJGOLEMITE vesna. Ovie pikovi vo vto- masa. Se raboti za dva pati IZVOZNICI? Ako podlaboko se analizirat riot kvartal od godinava ne pogolemi iskopi sporedeno so podatocite na Dràvniot za- garantiraat deka definitivno lani”, veli Nikolaj~o Nikolov, vod za statistika, posebno pominala krizata, moèbi direktor na rudnikot Bu~im onie za industrisko proizvod- pove}e se rezultat na nekoi od Radovi{. stvo, ohrabruva podatokot deka sanacii na golemite ekonomii. Sostojbite vo tekstilnata nose~kite industriski granki Za realniot sektor ne moè industrija, kako edna od na makedonskata ekonomija so sigurnost da se kaè deka klu~nite granki na makedon- metalnata i tekstilnata in- krizata zavr{ila. S$ u{te skata ekonomija, s$ u{te ne dustrija poleka izleguvaat od stanuva zbor za varijacii vetuvaat deka vo periodot {to negativa i pokaùvaat blag i vo konjukturata i vo ocen- sledi }e nema potresi. porast na proizvodstvoto. Edna kite. To~no e deka ima blago “Ne moè da se kaè deka od grankite koi imaa najgo- poka~uvawe na operativnite tekstilnata industrija izlegla lemo u~estvo vo sozdavaweto planovi, no ako se zeme od recesija ili deka za brzo na bruto-doma{niot proizvod predvid deka prvi~no ima- vreme toa }e se slu~i. Tekstilot (BDP) e tokmu industrijata vme popesimisti~ki planovi, sega vleguva vo {pic-sezona, so obezbedeni nara~ki, – so re~isi 25%. siguren plasman i Sledat trgovijata Doma{nite analiti~ari gi na so okolu 12% i analiziraat sostojbite vo in- konkurentnost proizvodite. Proizzemjodelstvoto dustrijata i preku rastot na vodstvoto e cikli~no, so okolu 10%. Tokmu zatoa se izvozot na klu~nite industriski na sekoi tri meseci, {to ne moème o~ekuva godinava granki, pa zaklu~uvaat deka vo taka so sigurnost da bitaa da bide desledniot kvartal industrijata deme optimisti. Li~no lumno zaslu`na smetam deka do krajot treba poleka da zakrepnuva. za negativnoto na godinava, tekstilot vlijanie vrz ekonomijata. Iako ova se ne treba podobruvawata da }e bide vo eden trend na moèbi najgolemite dejnosti se sfa}aat apsolutno. Ovie stagnacija“, veli Vladimir koi u~estvuvaat vo BDP, sepak, pikovi ne se rezultat na ve} Netkov od tekstilniot klaster ne se odlu~uva~ki. Uslu`niot e zazdravenata ekonomija”, od [tip. sektor zafa}a re~isi 60% izjavi generalniot direktor na Od Vladata priznavaat deka godinava, ekonomijata }e zakrepod vkupniot BDP, pa ako se Makstil, Aleksandar Panov. zeme predvid deka uslugite Ilija Ge~ev, sopstvenik na nuva od globalnata ekonomska glavno zavisat od doma{nata fabrikata za ~eli~ni profili, kriza. pobaruva~ka, kade godinava IGM od Kavadarci, neodamna “Imame realni situacii od ne se o~ekuvaat golemi osci- za Kapital objasni deka ras- koi ne moème da begame. lacii, sepak, vkupniot ekonom- tot na cenite na metalite Svesni sme za implikaciite ski rast na Makedonija domi- na svetskite berzi vlevaat od globalnata ekonomska kriza, nantno }e zavisi od sostojbata nade` za stabilizacija na koja ja ima{e lani vo na{ata na ovoj sektor. Doma{nite pazarot i deka postoe~kite ekonomija. Ovaa godina }e analiti~ari gi analiziraat ceni se dovolno konkurentni bide godina na oporavuvawe sostojbite vo industrijata i za vo mesecite {to sledat i amortizirawe na lo{ite preku rastot na izvozot na da imaat dobra proda`ba. efekti i otvorawe mo`nosti klu~nite industriski granki, I od rudnicite se zadovolni za podobruvawe na ekonompa zaklu~uvaat deka vo sled- kako po~nale da se odvivaat skite perspektivi na zemjava. I kreditnata aktivnosta na niot kvartal industrijata rabotite. treba poleka da zakrepnuva. “Rudarstvoto definitivno zemjata, i deviznite rezervi Rakovodstvoto na ~eli~niot izleze od recesija. Site rudna nivo na dràva i dvièwe gigant vo zemjava, Makstil, ob- nici za metali rabotat dobro. na kamatnite stapki vo na{ata jasnuva deka s$ u{te e rano za Bu~im vo poslednive tri ekonomija se optimisti~ki, deka kakvi bilo precizni tvrdewa meseci ima rekorden iskop vo naredniot period }e ima deka makedonskoto stopanstvo na rudna masa vo istori- podobruvawe na ekonomijata vo izleguva od recesija, bidej}i jata. Vo fevruari iskopavme zemjava”, smeta ministerot za cenite na metalite povtorno 960.000 toni rudna masa, vo ekonomija, Fatmir Besimi.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 25.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SDSM: VLADATA IM DOL@I NA FIRMITE 4 MILIJARDI DENARI

poziciskata SDSM tvrdi deka Makedonija se soo~uva so seriozna buxetska kriza, a vo prilog na toa poso~uva deka Vladata mu dol`i na privatniot sektor za povrat na DDV “ogromni ~etiri milijardi denari”. “Ovie porazitelni podatoci nikoj vo Vladata ne gi demantira{e. Grade`nite firmi soo~eni so nepla} awe od dr`avnite institucii i najavuvaat deka vo idnina od Vladata } e baraat bankarski ga-

rancii kako obezbeduvawe deka taa navistina }e im plati. So drugi zborovi, nikoj pove}e ne im veruva na Gruevski, Stavreski i kompanijata”, izjavi potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski. Spored nego, Vladata nerazumno gi tro{i narodnite pari. “Kako poinaku mo`e da se protolkuva najnoviot biser na Gruevski i VMRO DPMNE kaj plo{tadot vo centarot na Skopje da se gradi katna gara`a vo barok stil, za celi osum

milioni evra?”, pra{a Jovanovski. Toj tvrdi deka se topat depozitite na dr`avata kaj Narodnata banka i deka od krajot na avgust 2006 godina, koga VMRODPMNE ja prezede vlasta, do krajot na mart godinava ovie depoziti se namalija za 29 milijardi denari, odnosno za okolu 470 milioni evra. “Ottoga{ navamu depozitite dopolnitelno se namalija za pove}e od dve milijardi denari i na krajot na maj 2010

godina se svedoa na samo {est milijardi denari. Toa e vtoro najnisko nivo na koe tie voop{to se spu{tile od po~etokot na 2003 godina navamu, period za koj NBM go objavuva ovoj podatok, objasni Jovanovski. SDSM povtorno ja pra{a Vladata kolkav e vistinskiot deficit vo buxetot i kolku Vladata mu dol`i na privatniot sektor za obvrski nastanati vo 2009 godina. “Ako seto toa se zeme predvid, buxetskiot defi-

cit }e bide mnogu pogolem od 2,5% od BDP, za koi zboruva Vladata”, istakna Jovanovski. Od VMRO-DPMNE ja obvinija SDSM deka “povtorno ja stavila Fabrika vo pogon”, odnosno deka Zoran Jovanovski “otkako gi gledal vestite na edna televizija, re{il da gi iskoristi svoite daleku poznati analiti~ki sposobnosti, za da soop{ti deka ima buxetska kriza”.

USTAVEN JA UKINA ODLUKATA ZA URBANISTI^KIOT PLAN ZA SON^EV GRAD

KOJ „KUPUVA” VREME SO PROEKTOT SON^EV GRAD?!

Ministerstvoto za transport i vrski mol~i okolu toa koj treba da ja ponese odgovornosta za nezakonskoto donesuvawe na urbanisti~kiot plan za mega-proektot Son~ev grad. Ustavniot sud prese~e-izraelskata San Siti ne mo`e da po~ne da gradi. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

pokraj odlukata na Ustavniot sud so koja se ukina donesuvaweto na urbanisti~kiot plan za Son~ev grad, gradona~alnikot na Sopi{te, Jovan \or|oski tvrdi deka izraelskata kompanija San Siti sepak }e ja gradi elitnata naselba na Vodno-Son~ev grad. Odlukata na Ustavniot Sud }e ja po~ituvaat, veli \or|oski, no paralelno }e rabotat i vo nasoka proektot-Son~ev grad da se realizira ovaa godina. Vakvata reakcija na \or|oski doa|a otkako zav~era Ustravniot sud oceni deka urbanisti~kiot plan za proektot e donesen vo postapka sprotivna na zakonot i Ustavot. Ustavnite sudii objasnuvaat deka op{tinata Sopi{te donela odluka za usvojuvawe na urbanisti~kiot plan bez prethodno Ministerstvoto za transport i vrski da dade soglasnost za nego, {to e sprotivno na zakonskata postapka. Za ustavnite sudii bilo sporno i toa {to proekt – planot bil izraboten pred da se sozdadat uslovi za planirawe na prostorot. Od Ustavniot sud se u{te ne sme ja dobile odlukata spored koja proektot Son~ev grad ne smee

da se gradi. Nie }e ja po~ituvame sudskata odluka, no ne se otka`uvame od realizacija na proektot. Izraelskite investitori se mnogu zainteresirani da se realizira ovoj proekt vo idnina. Proektot kako takov e dobar. Najverojatno }e ima mala promena vo urbanisti~kiot plan. Stanuva zbor za mali problemi, odnosno da se izbegnat strmnini i karpesti predeli kade investitorite treba da gradat“, objasnuva gradona~alnikot na op{tina Sopi{te, \or|oski. No, i pokraj uveruvawata na gradona~alnikot na op{tina Sopi{te, kade treba{e do 2011 godina ve}e da bide izgradena elitnata stanbena naselba, od investitorot San Siti ne dobivme odgovor dali ostanuvaat na stavot od pred dve godini, vo podno`jeto na Vodno da izgradat 600 ku}i i 11 zgradi, investicija proceneta na 100 milioni evra. Se u{te e nejasno koj e motivot na investitorite, ako se znae deka tokmu tie ja podnele inicijativata pred Ustavniot sud spored koja ja osporile zakonitosta na donesuvaweto na urbanisti~kiot plan. Se doznava deka izraelskata kompanija se `alela deka ne ja dobile prvi~no dogovorenata lokacija, tuku nekoj pokarpest teren {to }e im gi zgolemel i tro{ocite za gradba. Od Ministerstvoto za

transport i vrski mol~at. Ne sakaat da objasnat koj e odgovoren za re~isi propadnatiot proekt. Ne objasnuvaat nitu {to sega }e prezeme dr`avata i {to vo slu~aj novo-ponudenite uslovi ne gi prifatat od San Siti. Odgovornosta za neuspe{nata realizacija na Son~ev grad od sebe ja otfrla i gradona~alnikot na Sopi{te, Qup~o Mickovski vo ~ie vladeewe se donese urbanisti~kiot plan za

SELAMI: VO CARINATA IMA KORUPCIJA, NO NE ZNA^I DEKA KARGOV E KORUMPIRAN

estokata rasprava za toa dali Carinata e edna od najvisoko korumpiranite sektori vo dràvata prodolùva. Iako direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, decidno gi otfrla obvinuvawata deka ovaa institucija e visoko korumpirana, prviot ~ovek na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Ilmi Selami, i ponatamu stoi na svojot stav deka korupcijata vo Carinata s$ u{te postoi, iako se zabeleùva nejzino namaluvawe vo poslednite godini. Spored Selami, vakvite preporaki Carinskata uprava treba da gi sfati dobronamerno. "So izjavata deka postoi korupcija vo Carinata nie ne odmagame, tuku naprotiv & pomagame na Carinskata uprava. U{te edna{ sakam da pojasnam deka so vakvata

preporaka nie utvrduvame samo sostojba za carinskiot sektor, {to ne zna~i deka go obvinuvame i direktorot Kargov deka e korupmpiran", istakna Selami. Spored nego, Kargov zaslu`uva priznanie zatoa {to vo “izminatite 20 godini vo Carinskata uprava napravi najgolemi napori za namaluvawe na korupcijata”.

gradewe na mega-proektot Son~ev grad. “Nekoj saka da si najde opravduvawe {to vo Sopi{te ne se gradi Son~ev grad. Smetam deka nekoj ne si gi ispolnil uslovite vo dogovorot, pa se izmisluvaat lo{o sprovedeni proceduri. Jas znam deka cela postapka se vr{e{e so site potrebni dokumenti. Nekoj verojatno si kupuva vreme podnesuvaj} i pretstavki do Ustavniot sud i do Katatastarot.

Urbaniusti~kiot plan go prave{e Agencijata za prostorno planirawe, po nara~ka na Vladata“, objasnuva porane{niot gradona~alnik na Sopi{te, Mickovski. Se u{te e nesizvesno dali grandiozniot proekt }e zamine vo istorijata. Pred dve godini izraelskata kompanija San Siti go dobi tenderot, i za 360 denari za metar kvadraten kupi okolu 650.000 metri kvadratni dr`avno zemji{te

na koe, vo rok od tri godini si zede za obvrska da izgradi elitna naselba so luksuzni zgradi, ku}i, igrali{ta. Izraelskite investitori ~ekaat odgovor od Upravniot sud kade ja tuàt dràvata bidej}i otkako go kupile zemji{tete za okolu 3,6 milioni evra, dràvata ne im ja obezbedila nadvore{nata infrastruktura, kako pristapniot pat do naselbata, kanalizacijata, strujata, gasovodot i vodosnabduvaweto.

GRUEVSKI: KORIDORITE ]E DOCNAT, NO ]E SE IZGRADAT

a v~era{nata sednici za prateni~ki pra{awa, pratenciite od opozicijata ja potsetija Vladata deka docni so realizacijata na Koridorite 8 i Koridorite 10. Premierot Nikola Gruevski prizna deka ima pre~ekoreni rokovi vo odnos na izgradbata na koridorite. “Prethodnata vlast ne ostavila nitu eden proekt poradi {to sega{nata mora{e da po~ne od nula”, izjavi Gruevski. “Sega sme ve}e vo faza koga e objaven me|unaroden oglas za pribirawe interes

za koncesioner. Ve}e osum kompanii se javija i se nadevam deka vo tekot na godinava i na po~etokot na slednata, }e sklu~ime dogovor za izgradba na patnata infrastruktura na Koridorot 8”, objasni Gruevski. Vo odnos na Koridorot 10, Gruevski objasni deka ve} e nekolku meseci se raboti na izgradba na delot koj e vo blizina na Kumanovo, a vo odnos na ju`niot del od Koridorot 10 vo tek e procesot na zaokru`uvawe na finansiskata konstrukcija. “Mo`ebi ovoj proekt }e bide

so malo zadocnuvawe, no }e se realizira”, izjavi premierot Gruevski.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

25.06.2010

GOLEMITE ZALIHI NA VINO GO ZAGROZUVAAT OTKUPOT NA GROZJE

DR@AVATA MORA DA POMOGNE PRI IZVOZOT NA VINO Vinarnicite baraat pomo{ od dr`avata za namaluvawe na zalihite od vino, koii se dvojno pogolemi od lani, i osloboduvawe na prostor za otkup na grozje ovaa esen

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

inarnicite baraat od Ministerstvoto za zemjodelie baraat odreden uvoz vo Makedonija da se plati so makedonsko vino, pove}e pari od Zemjodelskiot krediten diskonten fond za vinarnicite so poniski kamati i grejs period od edna godina i da se promeni sistemot na subvencionirawe vo lozarstvoto. Ova barawe na 12 makedonski vinarnici e ve}e na masata na ministerot za zemjodelie, Qup~o Dimovski. Deka sostojbata e alarmantna poka`uv faktot {to 75% od minatogodi{noto vino na vinarnicite e neprodadeno. Za tri meseci }e zapo~ne berbata na grozje, a vinarnicite najavuvaat deka godinava }e otkupat pomalku grozje. Godi{no vo Makedonija se proizveduva okolu 95 milioni litri vino, a minatogodi{nite zalihi se okolu 70 milioni litri. Lozarite se vo panika deka grozjeto godinava }e im ostane neotkupeno, pa zatoa i tie baraat dr`avata da se vklu~i vo nadminuvawe na ovoj problem.

"Verojatno s$ u{te ne e docna da se razgleda opcijata nekoi od golemite zdelki {to gi pravi Makedonija, kako {to se avtobusite od Ukraina, Kina ili drugi ~uvstvitelni nabavki, da bidat plateni so proizvodi, vklu~uvaj}i go i vinoto. Toa bi moèla da bide edna od opciite, iako toa bi bilo samo parcijalno, a ne i trajno re{enie, predlaga \or|i Petru{ev, direktor na Tikve{, predupreduvaj}i na eskalacija na problemite vo vinarstvoto i lozarstvoto ovaa godina. I od Skovin potvrduvaat deka godinava ima seriozni problem so zalihite i barat pomo{ od dràvata. Deka e neophodna pomo{, potvrduvaat i ekspertite, koi velat deka toa ne e nevoobi~aena praksa iv o drugi vinski zemji. “Site vinski zemji go podrùvaat izvozot na vino. Dràvava zasega ne prevzema konkretni merki za plasman na vinoto, no naesen taa mora da pomogne pri izvozot. Vo sprotivno ne o~ekuva te{ka godina”, smeta Zvonimir Boìnovi}, profesor na katedrata za lozarstvo pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Poradi usloglasuvawe so

75% od minatogodi{nite zalihi na vino se neprodadeni

milioni litri e godi{noto proizvodstvo na vino

pravilata na Svbetska trgovska organizacija, site se svesni deka direktni izvozni stimulacii ne mo`at da se dobijat, no postojat drugi formi na poddr{ka, koi bi imale ist kraen efekt. Tuka spa|aat poddr{ka na marketing aktivnostite na vinarnicite, subvencii za primarno proizvodstvo na grozje na vinarnicite za sopstveni potrebi, pokrivawe na tro{ocite za prerabotka na vinoto vo vinski destilat. Dali nekoja od ovie predlogmerki e prifatliva v~era ne uspeavme da dobieme odgovor od Ministerstvoto za zemjodelie, poradi prezafatenost na ministerot so sobraniska sednica.

PROMENA NA STARITE SIM KARTI^KI NA ONE SO NOVI

NE gi potsetuva korisnicite deka vo tek e kampawata za zamena na starite so novi SIM karti~ki, pri {to telefonskiot broj i tarifniot model ostanuvaat nepromeneti, a se dobivaat novi mo`nosti za ednostavna komunikacija. “Site korisnici na mobilnata telefonija na ONE koi imaat stari SIM karti~ki,

izdadeni pred 11 noemvri 2009 godina, odnosno SIM karti~ki so logo Cosmofon/ Cosmocard/Frog, besplatno vo proda`nite saloni na ONE dobivaat novi SIM karti~ki so logoto na ONE. Site koi vo promotivniot period (do 31 juli 2010 g.) }e ja zamenat svojata stara SIM karti~ka so nova, promotivno dobivaat 100 denari (so vklu~en DDV) na

svojata mobilna smetka”, informiraat od ONE. So novata SIM karti~ka site korisnici na mobilnata telefonija dobivaat mo`nost da koristat novi uslugi i povolnosti, najednostaven USSD roaming so direktno birawe bez da se vnesuvaat kakvi bilo kodovi i super evtini povici kon doma za samo 11,9 denari za minuta.

NAJDOBRIOT PRODAVA^ NA PROIZVODITE MAJKROSOFT E VO GOSTIVAR

azmend Iseini od AMC Gostivar e ocenet kako najdobar prodava~ na kompjuteri i pobednik vo akcijata na Majkrosoft za nagraduvawe na najdobriot prodava~ vo edno trimese~ie. Toj }e dobie nagrada od Majkrosoft kako dopolnitelna motivacija za ponatamo{na uspe{na proda`ba. Vo izminatite 3 meseci,

specijaliziranata agencija za ispituvawe na pazarot SVOT, preku svoi tajni kupuva~i poseti ~etiriesetina prodavnici za kompjuterska oprema i go izmeri poznavaweto na proda`nite ve{tini, uslu`livosta i objasnuvaweto za prednostite na koristewe originalen softver. Osven podobruvawe na odnosot so kupuva~ite,

Majkrosoft so ovie akcii vlijae i na namaluvaweto na stepenot na softverska piraterija vo Makedonija. Vo tekot na ovaa akcija, otkrieni se i firmi koi prodavaat kompjuteri preinstalirani so piratski softver, koi }e bidat prijaveni vo Koordinativnoto telo za intelektualna sopstvenost za ponatamo{ni ispituvawa.

EVROPSKA NAGRADA ZA KAMPAWATA NA ARGETA JUNIOR

rgeta, trgovskata marka na Droga Kolinska vleze me|u 29-te finalisti na EURO EFFIE 2010, me|unaroden natprevar {to gi postavuva i gi ocenuva zlatnite standardi za efikasnost na produktnoto komunicirawe. Me|unarodnoto `iri, sostaveno od direktori, sovetnici i eksperti od najgolemite evropski i svetski komunikaciski agencii, me|u finalistite ja stavi kampawata na Argeta Junior so kompleksen splet aktivnosti {to

bea naso~eni kon trgovskata marka Argeta Junior i kon pretstavuvaweto na noviot vkus na Argeta Junior pica. „Uspehot na kampawata Argeta Junior se dol`i na izborot i upravuvaweto so vkupniot integriran splet od komunikaciski aktivnosti so koi gi ubeduvavme na{ite potro{uva~i. Svesni sme deka potro{uva~kiot svet ima s$ pogolemi barawa od ponuduva~ite na proizvodi i uslugi, pa zatoa treba navistina promisleno da pristapime kon pretstavuvaweto na

novi vkusovi, osobeno ako sakame da obezbedime delovna efikasnost na na{ite trgovski marki. Seto toa se ocenuva vo ramkite na evropskiot natprevar EURO EFFIE 2010 i zatoa vleguvaweto me|u 29-te finalisti za nas i za kolegite koi{to ja osnovaa i ja izveduvaa kampawata pretstavuva golemo priznanie”, veli Enzo Smrekar, glaven operativen direktor na Grupacijata Droga Kolinska i generalen direktor na delovnata programa Namazi.

Poddr{ka na marketing aktivnostite na vinarnicite, subvencii za primarno proizvodstvo na grozje na vinarnicite za sopstveni potrebi, pokrivawe na tro{ocite za prerabotka na vinoto vo vinski destilat, se del od na~inite kako da se nadmine problemot so vinskite zalihi. Direktni izvozni stimulacii ne doa|aat predvid

14 25.06.2010 2.440

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.805

2.430 2.420

MBID

107,16

2.755

107,14

2.705

107,12 107,10

2.655 2.410

107,08 2.605

2.400

107,06

2.555

107,04

2.390

2.505

107,02

2.380

2.455

107,00

18/06/10

OMB

19/06/10

20/06/10

21/06/10

22/06/10

23/06/10

24/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

18/06/10

19/06/10

20/06/10

21/06/10

22/06/10

23/06/10

24/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

SE LIZNA LIZINGPAZAROT VO MAKEDONIJA

Ekonomskata kriza go zadade prviot udar na proda`bata na avtomobili, koja {to e glavniot biznis na lizing kompaniite vo Makedonija, za potoa razlabaveniot uvoz na polovni avtomobili, da go dokusuri pazarot. Lizing- kompaniite se obiduvaat so pomali kamatni stapki da ja zgolemat proda`bata ponuda otsekoga{ nudel i finansirawe na polovni vozila, taka {to i toj segment e opfaten vo na{ite aktivnosti, no, sepak, uslovite za novi i polovni vozila ne se i ne moàt da bidat isti. Nie finansirame polovni vozila ne postari od 6 godini i golem del od vozilata koi sega se uvezuvaat ne moàt da bidat predmet na finansirawe”, veli taa. Vo NLB Lizing gi namalija kamatnite stapki za 1-2 procentni poeni, vo zavisnost od rokot na lizingdogovorot. Vo lizing -kompaniite velat deka mnogu e te{ko da se proceni {to }e se slu~uva do krajot na godinata, bidej} i }e sledi faza koga kupuva~ite na ovie vozila }e ja dobijat kompletnata slika za eksploatacijata i odrùvaweto na ovie vozila. Sepak, spored niv ako ne se slu~at pozna~itelni promeni vo stopanskite dvièwa i zakonodavstvoto, realno e da se o~ekuva deka vo segmentot na finansirawe na vozila na godi{no nivo }e ima pomali plasmani od planiranite. Kamatite gi namalija i vo

igor@kapital.com.mk

izing-kompaniite se vo najte{ka sostojba otkako po~na da se nudi ovoj finansiski instrument vo zemjava, velat nivnite menaxeri. Ekonomskata kriza go zadade prviot udar na proda`bata na avtomobili, koja {to e glavniot biznis na lizing-kompaniite vo Makedonija, za potoa razlabaveniot uvoz na polovni avtomobili, da go dokusuri pazarot. Vo prvite pet meseci od godinava se prodadeni edvaj ne{to nad 3.000 novi avtomobili, {to e pad vo sporedba so istiot period lani za 30%, a vo odnos, pak, na 2008 godina za celi 60%. Od druga strana, samo od mart do maj se uvezeni pove}e od 17.000 stari vozila. “Tolku novi vozila se prodavaa za cela godina vo dobrite vremiwa, pred krizata”, veli Maja LapeTrajkova, direktorka na NLB lizing. “Biznisot so lizing ne bil nikoga{ poslab. Gi namalivme i kamatnite stapki so cel da ja napravime na{ata ponuda poatraktivna za kupuva~ite. NLB Lizing kako del od standardnata

3.000 17.000

novi avtomobili se prodadeni prvite pet meseci godinava

polovni avtomobili se uvezeni od mart do maj 2010

60% - 70% od plasmanite vo lizing-kompaniite se odnesuva na vozila

Por{e Lizing, sestrinskata kompanija na Por{e Makedonija, koi {to ja prodavaat gamata na Folksvagen, Audi i [koda vo zemjava. \or|e Andonov direktor na Por{e Lizing, veli deka za razlika od vozilata zemeni na kredit, finansiskiot lizing ovozmo`uva svoeto vozilo da go dobiete so 20-30% u~estvo, vo zavisnost od cenata na ~inewe na voziloto. “Pri sklu~uvaweto na dogovorot sami odbirate lizing paket {to ja definira dol`inata na

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

24.06.2010

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД 1М

3М

6М

YTD

31.537.218,38

0,54%

-5,24%

-1,04%

-0,91%

5,93%

23.06.2010

Илирика ГРП

20.461.008,91

1,97%

1,04%

4,92%

4,22%

15,32%

23.06.2010

750.145

Иново Статус Акции

18.470.458,73

1,20%

-6,00%

-8,80%

-9,42%

-4,51%

23.06.2010

1,01

974.000

КД Брик

21.929.130,86

6,50%

4,19%

9,36%

8,87%

33,28%

23.06.2010

145.000

КД Јужен Балкан

21.532.279,65

-1,25%

-3,21%

-0,94%

-3,12%

14,92%

23.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.522.817,39

0,01%

-4,83%

-0,90%

-0,85%

1,64%

23.06.2010

200,00

2,56

179.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

771,13

2,14

57.835

Комерцијална банка Скопје

3.037,02

1,03

Раде Кончар Скопје

2.000,00 580,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Просечна цена (МКД)

Македонијатурист Скопје Алкалоид Скопје Топлификација Скопје 0

Износ (МКД)

391

-2,01

11.730

2600

-1,93

26.000

3907,12

-1,29

773.610

3706,76

-1,15

1.097.200

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Топлификација Скопје Раде Кончар Скопје Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

23/06/10

24/06/10

svojata vrednost vo pogled na cenata, predni~e{e akcijata na Stopanska banka od Skopje so pad od 2,01%. Povtorno kako i prethodnite dva dena bez promena vo pogled na nivnite ceni ostanaa 3 hartii od vrednost. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe n$ razo~ara i prometot. V~era Makedonska berza vo ramkite na realiziranite transakcii vkupno 99 na broj, realizira{e promet od okolu 11,9 milioni denari, {to e dvojno pove}e vo odnos na trguvaweto vo sredata. Kako i voobi~aeno, celokupniot v~era{en promet kaj na{ata berza be{e realiziran vo ramkite na dvata pazarni segmenta. Toa uka`uva na faktot deka i v~era kako i prethodnite denovi kaj berzata ne bea registrirani novi bloktransakcii. Vo pogled na prometot realiziran so hartii od vrednost {to gi so~inuvaat berzanskite indeksi, povtorno ima{e pogolem promet so hartii od vrednost kaj berzanskiot indeks na obvrznicite OMB. V~era kaj OMB ovoj iznos iznesuva{e 4,8 milioni denari dodeka kaj MBI-10 okolu 4,1 milioni denari. Hartiite od vrednost kaj MBID indeksot v~era{niot den go zavr{ija so promet od okolu 2,1 milion denari.

24.06.2010

Име на компанијата Стопанска банка Скопје

Име на компанијата

22/06/10

24.06.2010

Отворен инвестициски фонд

Макстил Скопје

Тетекс Тетово

lizing periodot i visinata na mese~nata rata, pri {to godi{nata kamata e 2,9%”, veli Andonov. Vo Por{e lizing velat deka od prodadenite vozila na lizing vo prviot kvartal godinava, okolu 40% se prodadeni preku nivnata kompanija. Na pazarot vo Makedonija funkcioniraat deset lizing kompanii, a najgolemiot del od nego go dr`at NLB Lizing, Hipo Alpe Lizing i Por{e lizing, koj {to raboti samo vo delot na avtomobili.

Илирика ЈИЕ

21/06/10

MBI-10 I MBID V^ERA SO RAST

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

20/06/10

V~era trguvaweto kaj Makedonskata berza zavr{i so rast na dvata indeksa MBI-10 i MBID, a bez promena ostana OMB. Vakviot epilog na v~era{noto trguvawe moè da se oceni kako zaborav na lo{iot den na trguvawe koj go ima{e Makedonska berza vo sredata. MBI-10 porasna za 0,22% vo odnos na prethodniot den dostignuvaj}i, v~era, 2393,39 indeksni poeni. Za razlika od nego MBID so ne{to pogolem rast. V~era ovoj indeks porasna za 0,46%. Vakvoto dvièwe na ovoj indeks }e ovozmoì dene{niot den MBID da go startuva od nivo na 2740,88 indeksni poeni. Od druga strana OMB dene{niot den }e go zapo~ne kako i v~era{niot. I dvata dena, OMB ima{e ista indeksna vrednost od 107,03 indeksni poeni. Pozitivnite dvièwa kaj indeksite povtorno gi vratija dobitni~kite hartii od vrednost vo pogled na rast na nivnite ceni. V~era nivniot broj iznesuva{e 10, dodeka na stranata na gubitnici ima{e 6 vakvi hartii od vrednost. Kaj dobitnicite v~era, lider be{e akcijata na Makstil so rast od 2,56%. Kaj hartiite koi izgubija najmnogu od

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

19/06/10

MAKEDONSKA BERZA

POLOVNITE AVTOMOBILI KAKO KAPAK NA KRIZATA

IGOR PETROVSKI

18/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

24.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

24.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

24.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.907,12

390,18

10,01

0,89

8.037,50

341,43

23,54

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

668,04

105,83

6,31

0,67

KMB (2009)

2.014.067

3.037,02

533,81

5,69

0,88

MPT (2009)

112.382

27.008,69

0,75

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3706,76

-1,15

1.097.200

REPL (2009)

25.920

37.850,00

5.625,12

6,73

0,76

2000

1,01

974.000

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

27008,69

0,03

972.313

STIL (2009)

14.622.943

200,00

0,11

1.808,65

2,79

520

0,22

939.120

TPLF (2009)

450.000

3.706,76

61,42

60,36

1,09

3.907,12

-1,29

773.610

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

% на промена

обврзници

79.228

обични акции

75.221

151,56

154.449

128,91

обични акции

38.945

0,06

Вкупно Редовен пазар

39.135

0,55

193.585

81,95

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

110,88

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 24.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII

25.06.2010

NAMALUVAWETO NA OSNOVNATA KAMATA (NE)DOVOLNO ZA POVE]E KREDITI?!

BANKITE ^EKAAT NAMALUVAWE NA ZADOL@ITELNATA REZERVA Nitu namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na 5% ne gi demotivira ban-

karite da prodolàt da vloùvaat ogromni sumi vo blagajni~ki zapisi, namesto da delat pove}e krediti. Sega site tipuvaat na namaluvawe na stapkata na zadolìtelni rezervi kako uslov za pogolema kreditna ekspanzija. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

amaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi nema nikakov pozitiven efekt vrz kreditiraweto na bankite, ocenuvaat ekonomski eksperti i porane{ni guverneri na Narodnata banka. Bankarite prodolùvaat da vloùvaat ogromni sumi vo blagajni~ki zapisi, a nitu namaluvaweto na osnovnata kamata na rekordno nisko nivo vo poslednite dve godini ne gi motivira{e namesto vo dràvni hartii od vrednost, parite da gi delat kako krediti. I ekspertite i bankarite se soglasni deka sleden poteg na NBM treba da bide namaluvawe na stapkata na zadolìtelni rezervi, pari {to bankite gi izdvojuvaat na smetka vo NBM kako procent od nivnite depoziti, za da se oslobodat pove}e pari za krediti. “Klu~no za monetarnata politika e namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Toa e ~ist danok {to go pla}aat bankite i im sozdava golem tro{ok. NBM im pla}a minimalna kamata na tie pari {to bankite gi izdvojuvaat kako zadolìtelna rezerva i im ostanuvaat pomalku pari za krediti. Namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi, pak, nema apsolutno nikakov efekt vrz obemot na kreditirawe. Smetam deka Narodnata banka treba da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva i taka }e stimulira pogolem krediten porast”, ocenuva Qube Trpeski, porane{en guverner na NBM i profesor na Ekonomskiot fakultet. Ednoglasni se i bankarite. “Za da ima pove}e krediti, mora da se namali stapkata na zadolìtelna rezerva vo NBM, barem do nivoto od minatata godina pred da bidat zgolemeni. Toa zgolemuvawe na procentot na zadolìtelni

17.03.2010 15 QUBE TRPESKI PORANE[EN GUVERNER NA NBM

rezervi rezultira{e so zna~itelno zabavuvawe na kreditiraweto i zgolemuvawe na kamatnite stapki za kreditite, {to be{e i celta na NBM. Toa se ogromni iznosi za koi NBM pla}a minimalna kamata i dokolku sega se namali procentot na rezervite, toa }e zna~i pomal tro{ok za bankite i pove}e slobodni likvidni sredstva koi }e se plasiraat kako krediti”, komentiraat bankarite. Sega{nite visoki limiti na zadol`itelna rezerva, 20% za obvrskite vo denari i 13% za obvrskite vo stranska valuta, imobiliziraat golem del od parite {to treba da gi plasiraat kako krediti. Spored poslednite podatoci od NBM, zaklu~no so maj godinava sterilizirani se vkupno 438 milioni evra od bankite kako zadol`itelna rezerva. Ako na taa suma se dodadat plus 398 milioni evra od blagajni~kite zapisi, proizleguva deka NBM od bankarskiot sektor izvle-

kla nad 800 milioni evra! BANKITE IMAAT PARI, NO NE RIZIKUVAAT Bankarite priznavaat deka imaat dovolno pari za krediti, no izrazenite rizici vo ekonomijata bile pri~ina tie da se vozdrùvaat od kreditirawe i namesto toa da vloùvaat vo bezrizi~ni hartii od vrednost. “Ako bankata odlu~i da ne se izloùva na dopolnitelni kreditni rizici, NBM duri i da ja spu{ti osnovnata kamata do najniski nivoa, taka {to blagajni~kite zapisi nema da bidat atraktivni za bankite, tie na kratok rok parite moè da gi ~uvaat vo svoite sefovi, bez da gi “oploduvaat” nitu vo blagajni~ki zapisi nitu vo krediti”, komentiraat bankarite. Dokolku se analizira dvièweto na osnovnata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi vo poslednite nekolku godini i obemot na kreditiraweto, od druga strana, moè

da se zabele`i deka kreditniot porast porano bil drasti~no pogolem, duri i vo periodi koga kamatata na blagajni~kite zapisi bila mnogu pogolema. Toga{ bankarite imale pove}e interes da kreditiraat. Sega, pou~eni od finaniskata kriza, odbivaat da prezemaat pogolemi rizici i kreditiraweto go svedoa na minimum. Spored najnovite podatoci od NBM, kreditniot porast zaklu~no so maj godinava e samo 4,4%, {to e daleku pomalo nivo od porastot na kreditite vo 2007 godina, koga dostigna do visoki 40% na godi{no nivo. FIKSNIOT KURS NAJGOLEMA KO^NICA NA MONETARNATA POLITIKA Ekspertite sugeriraat deka Makedonija }e mora da go promeni fiksniot re`im na kursot na denarot vo fleksibilen za pove}e da se olabavat monetarnite instrumenti bez da mu sozdavaat glavobolka na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,34%

4,74%

5,34%

6,36%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5044

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,1218

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,741

36м

11,20% Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

45,1873

Канада

долар

48,505

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,738

61,6

50,7

45,6

Извор: НБРМ

guvernerot da ja odr`uva stabilnosta na denarot so sila. Eks guvernerot Trpeski ocenuva deka sepak NBM ima problem pri upravuvaweto so monetranite instrumenti poradi odr`uvawe na stabilnosta na fiksniot kurs na denarot. “Makedonija }e mora da go promeni fiksniot kurs na denarot vo fleksibilen, kako {to toa go napravi Srbija. Bez ogled na krizata, ako se ~eka dobar moment, toa vo ekonomijata ne postoi. Kursot }e mora da se smeni toga{ koga ponudata na devizniot pazar }e bide pogolema od pobaruva~kata, no o~igledno kaj nas vo centralnata banka i Vladata, nemaat volja za toa”, veli Trpeski. I porane{niot viceguverner na Narodnata banka na Jugoslavija (NBJ), Tihomir Jovanovski, veli deka politikata na fiksen devizen kurs e sprotivna na realnosta i, spored nego, krajno vreme e da se olabavi kusrot na denarot.

“Klu~no za monetarnata politika e namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Toa e ~ist danok {to go pla}aat bankite i im sozdava golem tro{ok. NBM im pla}a minimalna kamata na tie pari {to bankite gi izdvojuvaat kako zadolìtelna rezerva i im ostanuvaat pomalku pari za krediti. Namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi, pak, nema apsolutno nikakov efekt vrz obemot na kreditirawe. Smetam deka Narodnata banka treba da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva i taka }e stimulira pogolem krediten porast” “Ve}e 20 godini vo Makedonija se odrùva fiksen kurs na denarot i toa be{e pri~ina site monetarni instrumenti da bidat zategnati za da ostane kursot stabilen. Mislam deka e krajno vreme da se promeni devizniot kurs vo fleksibilen, toj samiot da se prilagoduva na slu~uvawata vo ekonomijata i so toa da se olabavat site monetarni instrumenti na Narodnata banka”, veli Jovanovski.

16 25.06.2010

MARKETING

[EST ^EKORI ZA SPROVEDUVAWE NA ISTRA@UVAWE NA PAZAROT

a sproveduvawe na istraùvawe na pazarot se odlu~u va vrz osn ova na individualnite potrebi na kompaniite od strukturirana informaci ja za donesu vawe odredeni odluki ili zaklu~oci. Iako pristapot skoro sekoga{ se definira poedine~no, potrebnite aktivnosti za sproveduvawe na sekoe istraùvawe moàt da se sublimiraat vo 6 ~ekori.

Z 1

IDENTIFIKUVAWE NA PROBLEMOT Dokolku ve}e razmisluvate za sproveduvawe na istraùvawe na pazarot, najverojatno ste identifikuvale opredelen problem ili potreba od nekoja informacija i ste na prviot ~ekor do sproveduvawe na istraùvaweto. Vo ovaa faza problemot e identifikuvan od najmalku edno nivo na menaxment, po {to e potrebno da postoi interna koordinacija i diskusii vo ramki na kompanijata za da se usoglasat stavovite i da se definira predmetot na istraùvawe. Predmet na istraùvawe e termin koj ozna~uva to~na definicija na informacijata koja e potrebna od pazarot, poto~n o, koi se o~ekuvawata od istraùvaweto koe treba da se sprovede. Za podobro definirawe na predmetot na istraùvawe, moè da se koristat informacii sekundarno istraùvawe, koe moè

da bid e od vnatre{ni i od nadvore{ni izvori. Vnatre{ni izvori na sekundarni informacii naj~esto se podatocite od proda`nite performansi, planot za proda`ba, demografskite podatoci na postoe~kite klienti, kupuva~ki naviki, kako i drugi informacii koi se ve}e sobrani. Ovie informacii se mnogu zna~ajni pri identifikuvaweto ili razbiraweto na problemot koj e predmet na ponatamo{no ispituvawe. No sepak, obemot na ovie informacii e naj~esto ograni~en.Nadvore{nite izvori na sekundarni informacii so razvojot na tehnologijata stanuvaat mnogu podostapni. Naj~esto ovie informacii poteknuvaat od istra`uvawa koi se sprovedeni za druga namena od razli~ni izvori, institucii ili kompanii. Nadvore{nite izvori za dobivawe sekundarni informacii se: Vesnici i biznis-spisanija, televizija, izve{tai po industrii, stopanski komori, bizniskatalozi, vladini publikacii i sekako internet-stranici i prebaruva~i.

DEFINIRAWE NA PRISTAP ZA ISTRA@UVAWE Otkako problemot, odnosno predmetot na istraùvawe e dobro definiran, moè da se prodolì so razvivawe na pristapot za istraùvawe koj se temeli na ve}e odredenite celi od istraùvaweto. Kolku

se pojasno definirani celite na istraùvaweto, tolku podobro moè da se opredeli koj pristap }e se iskoristi za istraùvawe. Razvojot na dobar pristap se sostoi od nekolku pra{awa na koi treba da se dadat realni i iskreni odgovori: Analiza na proektot: Kolku e proektot kompleksen za sproveduvawe? Kolkav primerok da se ispituva? Koja e najsoodvetnata metodologija za pribirawe na informaciite? Dali proektot bara napredna analiza i detalen izve{taj, ili dovolno e samo rezime od dobienite rezultati? Analiza na kapaciteti: Dali postoi vo kompanijata stru~no lice koe moè da gi zadovoli potrebite na proektot ili treba da se angaìra profesionalna agencija? Koj del od istraùvaweto moè da se sprovede interno? Dali postojat interni resursi koi moàt da se posvetat na istraùvaweto vo opredeleniot vremenski period? Analiza na buxetot: Dali se raboti za istraùvawe od strate{ki interes ili od operativna priroda? Kolku vredi informacijata koja se o~ekuva da se dobie so istraùvaweto? Od kade } e bide obezbeden buxetot i dali moè da bide podelen

pome|u oddelite vo kompanijata? Dali }e bide dostapen predvideniot buxet vo opredelenoto vreme za sproveduvawe na istraùvaweto? Analiza na nadvore{ni faktori: Koja e op{tata ekonomska sostojba? Dali postoi zakonska ramka ili ograni~uvawa vo pogled na planiranoto istraùvawe? Pogled na op{tata teorija za istraùvawe na pazarot: Koja e hipotezata koja planirate da ja ispitate? Koi merki planirate da gi prezemete vrz baza na dobienite rezultati? Dali postojat vnatre{ni ili nadvore{ni prepreki koi treba da gi nadminete za da gi postignete posakuvanite rezultati od istraùvaweto?

MARKO RADOWIЌ

DIZAJN NA ISTRA@UVAWETO: Otkako ~ekorite 1 i 2 se zavr{eni, ve}e treba da se oformi ramka za sproveduvawe na is traù vaweto. Dizajn ot na istraùvaweto e fazata za koja e potrebno najmnogu vnimanie, vreme i ekspertiza. Bidej}i rezultatite koi }e se dobijat se pod direktno vlijanie na odbraniot dizajn na istraùvaweto, ovaa faza se smeta za najva`na vo celiot proces. Ovaa faza se sostoi od: analiza na sekundarnite informacii, odbirawe na soodvetna metodologija za istraùvawe, definirawe i testirawe na pra{awa i dizajn na pra{alnikot, dizajn na primerokot i odbirawe na negovata golemina.

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istraùvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmoùva integrirani istraùvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

MARKETINШKI TRIKOVI ZA OGRANI^EN BUXET Reklamiraweto e ekstremno skapo. I pokraj adekvatnoto finansirawe, duri i golemite kompanii smetaat deka e te{ko da se razvie uspe{na reklamna kampawa. No, postoi i ne-reklamen pristap kon promocijata. Za toa naj~esto se potrebni malku pari. Potrebno e samo vreme i kreativnost

EKSKLUZIVNI PONUDI onudata za ekskluzivni kupuvawa ili primerok na novata stoka na tekovnite kupuva~i e odli~en na~in da se pottikne ~uvstvoto na lojalnost. Za da se zgolemi u~estvoto, moèbi }e posakate da ponudite i popust. Ako ekskluzivnata ponuda sama po sebe e ekstremno privle~na, popustot treba da bide minimalen. NASTANI Da se bide doma}in na specijalen nastan vo va{eto biznisokruùvawe, kako na primer organizirawe na dobrotvorna zabava, zna~i da gi zapoznaete lu|eto so va{iot biznis na izvonreden na~in, kako i da go odrìte kontaktot so postoe~kite klienti. Ova }e sozdade i aura na vozbuda i dobra volja. Moèbi }e dobiete i soodvetno mediumsko pokrivawe. VKRSTENI PROMOCII Ne mora da bidete filmski producent ili da poseduvate me|unaroden sinxir na restorani za brza hrana za da go promovirate svojot proizvod so nekoj drug biznis. Moè da razmislite za ponuda na besplatni bileti vo lokalnata kino-sala so sekoja nara~ka na odreden proizvod ili za postignato odredeno nivo vo cenata. Ili, pak, besplatni bileti za odreden vaèn sportski ili kuluren nastan za potencijalen deloven sorabotnik koj }e treba za toa da investira samo

15 minuti od svoeto vreme - za da go islu{a toa {to imate da go ka`ete.

TRAMPA Dali ste pomislile deka, kako sopstvenik na avto-peralna, moète da imate besplatni reklami na vratata ili na pokrivot na taksi-vozilata? Za toa ne e potrebno da platite vo ke{. Dovolno e periodi~o da gi perete tie vozila. Apsolutno ste slobodni da razmisluvate za novi na~ini na reklamirawe. Nekoi mediumi isto taka prifa}aat da objavat reklama vo zamena za va{iot proizvod ili usluga. PODAROCI Verojatno }e se zapra{ate kako moète da zarabotuvate pari ako svoite proizvodi gi podaruvate. No, toa e mnogu poednostaven i poevtin na~in na promocija otkolku reklamiraweto. Podarocite moàt da najdat svoe mesto vo sekoj biznis. Moète da gi privle~ete lu|eto {to samite } e gi izberete, na primer najdobrite klienti ili odbrani potencijalni klienti – preku povremeno podaruvawe na mal predmet koga }e im se javite. Podarokot ne treba da bide mnogu skap, za da ne pobudi ~uvstvo na potkupenost, no dovolno simpati~en za da ne zavr{i vo kantata za |ubre po va{eto zaminuvawe. Za sektorot na uslugi vaì deka konkretna usluga moè da se ponudi besplatno za odreden proben period.

PONUDA DO NOVI KLIENTI Privlekuvaweto na novi klienti e eden od najte{kite marketin{ki predizvici, duri i so mo}na reklama i posebna ekipa {to }e raboti na toa pra{awe. Tokmu zatoa razli~nite biznisi – od proizvoditelite na ~estitki do benzinskite stanici –nudat povlasteni ceni, besplatni primeroci ili ekstra-bonusi za novite klienti. Duri i advokatite ~estopati nudat besplatna prva konsultacija. K

18 25.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENCI ]E GRADAT TUNELI VO BOSNA

retsedatelot na upravata na slovene~kata grade`na kompanija SCT, Ivan Zidar so vodstvoto na federalnata direkcija za izgradba, upravuvawe i odr`uvawe na avtopati{ta vo Bosna i Hercegovina (BiH), potpi{a dogovor vo vrednost od 54,6 milioni evra. Kako {to pi{uvaat slovene~kite mediumi, dogovorot se odnesuva na izgradba na tunelot Vi-

jenac vo sostav na avtopatot Drivu{a – Kakaw. Stanuva zbor za najdolg i najslo`en tunel za izgradba vo BiH. Dol`inata na levata i desnata cevka iznesuva tri kilometri, a SCT }e izgradi u{te 2,3 kilometri pristapen pat. Dogovoreniot rok za zavr{uvawe na ovoj proekt e 36 meseci. SCT neodamna potpi{a dogovor so Libija za izgradba na avtopati{ta vo vredvost od

1,15 milijardi evra.

NA GRANICATA ME\U HRVATSKA I UNGARIJA OTKRIENI REZERVI NA GAS

rvatskata naftena industrija INA i nejziniot ungarski partner MOL vo zaedni~ko istra`uvawe otkrija zan~itelni zalihi na pririden gas vo reonot me|u Podravska Slatina vo Hrvatska i Zalata vo Ungarija. Vo soop{tenieto na INA se poso~uva deka na dlabo~ina od 3.170 metri pod povr{inata na zemjata

se pronajdeni rezervi na gas od koi dnevno bi mo`ele da se ekslpoatiraat po 370.000 kubni metri. Precizni podatoci za gasot se o~ekuva da bidat dobieni po trodimenzionalnoto seizmi~ko ispituvawe i po izrabotka na studija za rezervite. “Vo naredniot period naporite na dvata pertneri }e bidat naso~eni kon

podgotovki za po~etok na eksploatacija na gasot i priklu~luvawe kon gasnata mre`a”, se potenci-ra vo soop{tenieto na INA. INA i MOL vo 2006 godina zapo~naa zaedni~ki proekt za potraga po rezrevi na gas na teritoriite na Hrvatska i Ungarija. Soglasno dogovorot, finasiraweto na celiot proekt i podelbata na proizvodstvoto e vo soodnos 50:50.

FINANSISKA PODDR[KA ZA NAJDOHODOVNIOT BIZNIS

BANKITE VO HRVATSKA GO RAZVIVAAT TURIZMOT B VESNA KOSTOVSKA

Hrvatskite banki nudat kreditna linija za razvoj na turisti~ki dejnosti, za izgradba na hoteli, apartmani i ugostitelski objekti. Malite i sredni kompanii od ovoj sektor imaat na raspolagawe krediti od 4.000 evra do 140 iljadi evra

v.kostovska@kapital.com.mk

ankite vo Hrvatska ja prepoznaa va`nosta na razvojot na turisti~kiot sektor i razvija bogata ponuda nameneta za malite i sredni pretprijatija vo turizmot. No, osven preku sopstveni kreditni linii, bankite preku programi za stimulacii sorabotuvaat i so Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR), ministerstvata, ùpaniskata i op{tinskata vlast. Hrvatskata po{tenska banka na malite i sredni pretprijatija za turizmot im nudi kreditna linija nameneta za razvoj na turisti~ki dejnosti, izgradba na hoteli, apartmani i ugostitelski objekti. Na klientite im se na raspolagawe krediti vo iznosi od 30.000 do milion kuni ( 4.000 evra do 140 iljadi evra), so rok na otplata do 10 godini, so mo`nost za po~ek do 12 meseci. Kreditite moàt da se koristat za kupuvawe, dogradba ili izgradba na novi kapaciteti ili pak rekonstrukcija i opremuvawe na postoe~kite objekti. Sredstvata se nameneti i za kupuvawe na brodovi i oprema za iznajmuvawe, a do 30% od iznosot, klientite moàt da go kristat za obrt na sredstva. Ivana Gernhardt, pomo{nik direktor na Direkcijata za mali i sredni pretprijatija istakna deka hrvatskata “Privredna banka” vo svojata ponuda na krediti vovela i kratkoro~en kredit za podgo-

tovka na turisti~kata sezona, namenet za klientite koi se zanimavaat so iznajmuvawe na turisti~ki kapaciteti. “Kreditite do 7.000 evra se dostapni za klientite bez `iranti. Rokot na otplata e 24 meseci, a korisnicite na kreditot mo`at da izberat dali anuitetite }e gi pla}aat mese~no, tromese~no, polugodi{no ili godi{no”, izjavi Gernhardt. Zagrebska banka odobruva krediti nameneti za turizmot na razli~ni pretpriema~i, namenet za izgradba, ureduvawe ili opremuvawe na objekti i kupuvawe na brodovi. Najmaliot iznos na kreditot iznesuva 2.500

evra, a najgolemiot zavisi od kreditnata sposobnost na klientite. Rokot na otplata e do 10 godini, so mo`nost za po~ek do 12 meseci. “Privredna banka”- Zagreb u~estvuva vo kreditnite i garantni aran`mani potpi{ani so ministerstvata, `upaniite i op{tinite, koi se nameneti za pottiknuvawe na raboteweto na klientite vo turisti~kiot sektor. “Delovna sorabotka e ostvarena so golem broj hotelski pretprijatija, a osobeno sme zadovolni {to dadovme zna~itelen pridones i vo razvojot na kontinentalniot turizam”, soop{tija od PBZ.

INVESTICISKI MO@NOSTI

Pretsedatelot na Zdru`enieto na mali hoteli, [ime Klari} istakna deka na pretpriema~ite, bankarite i na dr`avata im e jasno deka turizmot e najkonkurentna hrvatska granka. Klari} naglasi deka evropskiot turisti~ki pazar, ja percepira Hrvatska s$ podobro, a so vlezot vo Evropskata unija nejzinata pozicija }e bide u{te popovolna. “Site sfa}aat deka postoi prostor za investicii, bez razlika dali stanuva zbor za izgradba na novi kapaciteti ili investirawe, rekonstrukcija vo postoe~ki kapaciteti”, izjavi Klari} i dodade deka vo vreme na kriza ne e pogodno da se investira, pa zatoa se realiziraat samo zapo~natite visokokvalitetni proekti. Izlezot od recesija i zgolemuvaweto na pobaruva~kata }e gi privle~e investitorite vo Hrvatska, re~e Klari}.

SVET BIZNIS POLITIKA LITVANIJA SAKA POBRZ VLEZ VO EVROZONATA

ako Evrozonata se nao|a vo kriza, ~lenstvoto vo evropskata monetarna unija s$ u{te e privle~no za potencijalnite ~lenovi. “Estonija od januari 2011 godina }e stane 17 ~lenka na evrozonata, no i ostanatite balti~ki zemji, sakaat svoite buxetski deficiti da gi dovedat do sklad so nivoto koe vetuva vlez vo evrozonata”, izjavi litvanskiot premier Andrius Kubilius. Litvan-

skata vlada ima namera da prezeme novi merki za namaluvawe na buxetskiot deficit, so cel da gi zadovoli kriteriumite za vlez vo evrozonata do 2014 godina. “Evroto e instrument koj }e ni osigura pogolema sigurnost vo globalniot finansiski sistem”, zaklu~i toj. Ekonomijata na Litvanija, koja ne e vo sostavot na monetarnata unija, zabele`a mnogu silno vlijanie vrz finan-

siskata i ekonomskata kriza. BDP na ovaa zemja minatata godina padna za 15%, dodeka stapkata na nevrabotenost porasna za 13%.

25.06.2010

10 MILIONI LU\E VO SVETOT IMAAT POVE]E OD MILION DOLARI

rojot na milioneri vo svetot, minatata godina porasna za 17% i e ist kako i pred krizata, so taa razlika {to vkupnoto bogatstvo na najmo}nite lu|e vo svetot vo 2009 godina porasnalo za 19% vo sporedba so 2008 godina i sega se procenuva na 39 iljadi milijardi dolari, se uka`uva vo izve{tajot na Vorld Velt Riport. Avtorite na

istra`uvaweto utvrdija deka vo svetot `iveat okolu deset milioni lu|e ~ij imot e pogolem od milion dolari, vo odnos na 8,6 milioni vo kriznata 2008 godina. Vo procenkata na bogatstvoto na najmo}nite lu|e vo svetot vo predvid se zema samo “aktivata za investirawe”, kako {to se sredstvata na bankarskite smetki i hartiite od vred-

nost, dodeka vrednosta na stanovite i ku}ite, kako i privatnite kolekcii, ne se presmetuva. Najgolemiot broj milioneri ìveat vo SAD-2,78 milioni lu|e, na vtoro mesto e Japonija so 1,65 milioni lica, a na treto e Germanija so 861.000 milioneri. Vo trite navedeni dràvi ìveat 53,7% od site milioneri vo svetot.

DMITRI MEDVEDEV VO PRVA OFICIJALNA POSETA NA SAD

MEDVEDEV SAKA SILIKONSKA 17.03.2010 19 DOLINA I VO RUSIJA BORIS KAM^EV

boris@kapital.com.mk

dopisnik za Kapital od SAD o tekot na negovata mo{ne va`na popatna ruta, pred vikendov da stigne vo Toronto za u~estvo na samitot na G-20, ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev v~era ja zapo~na svojata prva oficijalna poseta na SAD. Negovata prva stanica: Silikonskata dolina vo Kalifornija, mestoto kade {to se sozdaavat najanovite tehnolo{ki inovacii i trendovi. Medvedev ottuka se nadeva deka }e prezeme iskustva i znawea za oìvuvawe na zastarenata ruska ekonomija, zavisna od izvozot na nafta i gas. Vo vtornikot ve~erta, toj be{e pre~ekan od guvernerot na Kalifornija, Arnold [varceneger. Vo tekot na nivnata sredba vo San Francisko, [varceneger na Kremq mu predloì sorabotka vo oblasta na inovaciskiot razvoj, a dvajcata razmenija mislewa za zaemnite odnosi pome|u najbogatata sojuzna dràva na SAD i Rusija. Spored [varceneger, partnerstvata sekoga{ sozdavaat eksplozija i tvorat senzacija. „Rusite se mnogu pametni i trudoqubivi. S$ {to & treba denes na Rusija e da sozdava partnerstva so celiot svet”, izjavi toj vo intervju za nekoi amerikanski i ruski mediumi. „Ovde vo Silikonskata dolina ima nekolku uspe{ni ruski kompanii, vrabotenite vo tie kompanii se uspe{ni biznismeni koi se vo tek so najnovite inovacii. I jas navistina sakam vo idnina da gi obedinam dvete celini – Kalifornija i Rusija”, izjavi [varceneger. Vo tekot na svojata poseta na Kalifornija, Medvedev odrà i predavawe vo univerzitetot Stenford. Pri univerzitetot Stenford, pred pet decenii e sozdaden industriskiot park koj{to e klu~en za

Ekonomskata sorabotka e vo fokusot na prvata oficijalna sredba na ruskiot pretsedatel Dmitri Medvedev so pretsedatelot na SAD, Barak Obama. So novata faza na zbli`uvawe, dvajcata lideri se nadevaat deka }e gi vozobnovat i ekonomskite relacii, koi negovite prethodnici gi izbegnuvaa pontamo{niot razvoj na Silikonskata dolina. Medvedev, prv ruski pretsedatel-qubitel na Internet i novite tehnologii, saka da privle~e {to pove}e mozoci i investitori od SAD, koi }e pomognat vo sozdavaweto na sli~en takov park vo okolinata na Moskva. Inovaciskiot park Skolkovo se o~ekuva da bide otvoren do 2013 godina i }e bide pandan na Silikonskata dolina vo Kalifornija. SILIKONSKA DOLINA VO SKOLKOVO Za vreme na svojata poseta na kompaniite vo Silikonskata dolina, Medvedev gi poseti tehnolo{kite giganti

Cisko sistemi, Tviter, Epl i ruskata Jandeks. Xon ^embers, izvr{niot direktor na Cisko sistemi mu najavi na ruskiot pretsedatel deka kompanijata }e investira 1 milijarda dolari vo Rusija, za period od 10 godini. Ovoj tehnolo{ki gigant koj ve}e ima ogromno prisustvo vo Rusija, soop{ti deka }e prezeme serija kapitalni investicii vo vrednost od 100 milioni dolari, pove}e od predhodnata najava od 30 milioni. Dodeka Medvedev prestojuva{e vo Kalifornija, toj ja poseti i mikroblogerskata platforma Tviter, no ostvari i sredba so Stiv Xobs, izvr{niot direktor na Epl,

POPULARNOSTA NA VLADATA NA ANGELA MERKEL I PONATAMU PA\A

opularnosta na unijata CDU/CSU i Liberalno demokratskata partija (FDP), odnosno vladeja~kata koalicija na ~elo so Angela Merkel, padna na najnisko nivo od po~etokot na godinata, kaùvaat rezultatite od ispituvaweto na javnoto mislewe vo Germanija. Spored istraùvaweto, Demohristijanskata unija, CDU/CSU ja uìva doverbata od 30% od glasa~ite, dodeka

koaliciskiot partner FDP, dokolku idnata nedela se odr`at parlamentarni izbori, bi ja dobil doverbata od 5% od glasa~ite. Toa za dvete partii e najniskata vrednost koja e zabele`ana vo ovaa godina. Opoziciskata Socijaldemokratska partija na Germanija (SDP) i partijata na zelenite, zaedno bi osvoile 45% od glasovite, a so toa bi imale 10% pove}e glasovi od

momentalnata vladea~ka garnitura. Nabquduva~ite za slabata vrednost na vladea~kata koalicija, smetaat deka e odgovoren lo{iot po~etok na rabotata kako i nesoglasuvawata vnatre vo samata vlada. Kako edna od mo`nite pri~ini se naveduva i planiraniot paket merki za {tedewe, koi glavno gi pogoduvaat siroma{nite sloevi od op{testvoto.

milijarda dolari Cisko Sistemi }e vlo`at vo Skolkovo, vo narednite tri godini

od koj dobi soveti vo odnos na tehnolo{kite inovacii. Medvedev e poznat kako strasen qubitel na Ajfon, a za vreme na svoeto predavawe na Univerzitetot Stenford, toj koristel Ajpad. Vo Silikonskata dolina, toj ja posetil i kancelarijata na ruskata internet- kompanija Jandeks, kade {to vo lokalnata kafeterija se sretnal so ruskite emigranti koi rabotat

vo kompanijata, so koi razmenil idei za unapreduvawe na tehnolo{kite inovacii vo Rusija. Najgolemiot del od brejnstormingot se fokusiral na negovite planovi da izgradi inovativen centar vo Skolkovo, predgradie zapadno od Moskva, kade {to treba da “niknat” kancelarii, apartmani i laboratorii, vo narednite 3 godini. Na ova mesto, Rusija planira da privle~e in`eneri, programeri i investitori koi }e u~estvuvaat vo proektot, a idejata ve}e dobi poddr{ka od Cisko i drugite kompanii koi gi poseti Medvedev. No, naporite za privlekuvawe na tehnolo{ki giganti i

KVARTALNITE PRIHODI NA ADOBE PORASNAA ZA 34%

dobe sistems ostvari soliden rast na dobivkata vo izminatoto trimese~je, najmnogu blagodarenie na visokata pobaruva~ka na softverski proizvodi na kompaniite. Kompanijata so sedi{te vo Kalifornija, objavi deka vo minatiot kvartal, zaklu~no so 4 juni, ostvarila netodobivka od 148,6 milioni dolari, ili 28 centi po akcija, {to pretstavuva

rast od 18% vo odnos na istiot period od minatata godina. Dokolku se odzemat oddelnite tro{o~ni stavki, profitot bi iznesuval 44 centi po akcija, {to na ovaa baza e za cent pove}e od prose~nite o~ekuvawa na analiti~arite na Blumberg. Kvartalnite prihodi porasnaa za 34%, na 943 milioni dolari, {to e isto taka nad o~ekuvawata. Adobe procenuva deka vo tekovnoto

invstitori vo Skolkovo, nekoi od kompaniite gi do~ekaa so skepticizam, zaradi obemnata birokratija i korumpiranosta na ruskiot sistem. “Postojat golemi mo`nosti vo Rusija, no tie ednostavno ne se kanalizirani i disciplinirani”, veli pretsedatelot na investiciskata firma Edven~r Holdings, koja e dolgogodi{en investitor vo Rusija. No, za vreme na svojot govor vo Stenford, Medvedev pora~a deka negova cel e da gi natera site da veruvaat i da po~uvstvuvaat deka ako rabotat naporno i ako se podgotveni da go promenat svetot okolu niv, vo ramkite na zakonot, sekoj ima {ansa da uspee.

trimese~je }e ostvari prihodi vo opseg od 950 milioni do edna milijarda dolari.

20 25.06.2010

FEQTON

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 3

NIKOGA[ NE NOSETE INVESTICISKI ODLUKI BIDEJ]I TAKA VI KA@ALE DRUGITE! IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

oren Bafet veruva deka prose~en ~ovek e sposoben uspe{no da vloùva, a da ne se potpre na brokerite, avtoritetite na pazarot na akcii ili nekoi drugi profesionalci. No, Bafet odi i ~ekor ponapred. Toj tvrdi deka tie takanare~eni eksperti vo su{tina i ne donesuvaat nikakva vrednost. [to i da pravat, vie samite moète mnogu podobro. Profesionalnite investitori poradi o~igledni pri~ini sakaat da mislite poinaku. Tie ve teraat da veruvate deka vloùvaweto na pazarot e premnogu komplicirano za prose~niot ~ovek, bidej}i toa e dobro za nivnata rabota. Kolku dolgo inaku bi opstoile na pazarot dokolku prose~niot investitor odlu~i deka od niv nemaat nikakva korist? Moèbi e te{ko da poveruvate deka site tie eksperti

koi gi gledate na televizija ili gi slu{ate na radio, vsu{nost ne dodavaat nikakva vrednost. Ako e taka, treba da razmislite za toa kako tie profesionalci zarabotuvaat i koi finansiski inicijativi upravuvaat so nivnoto odnesuvawe. Finansiskite profesionalci se ~esto i trgovci koi odat od vrata do vrata prodavaj} i investiciski proizvodi koi im nosat finansiska korist. Prihodot na eden broker ~esto se temeli na aktivnosti, odnosno provizijata koja ja dobivaat so kupuvawe i prodavawe na akcii. Logi~no e deka brokerite ni{to ne zarabotuvaat koga nivnite klienti dolgo gi dràt akciite, {to e temelno na~elo na filozofijata na Bafet. Aktivnosta e ~esto najgolemata grià za eden broker. Tie se plateni po osnov na trguvaweto koe go pravi vloùva~ot, bez razlika na toa dali tie vloùvawa se mudri ili nerazumni potezi. Ako gi prifatite Bafetovite ednostavni i dokaàni idei, nema da vi trebaat profesionalnite uslugi na brokerite, avtoritetite od Vol Strit, kako ni kompjuterskite

programi za birawe na akciite, prognozeri za slu~uvawata na pazarot i drugi samonare~eni eksperti, bidej}i vie samite moète da donesete sopstveni investiciski odluki. Bafet priznava deka profesionalcite vo pove}eto profesii dodavaat nekakva vrednost i postignuvaat raboti koi eden laik ne bi moèl da gi postigne. No, sepak veli deka toa ne e slu~aj vo oblasta na upravuvaweto so parite. Zo{to? Pa, pogolemiot del od profesionalcite ja ignoriraat temelnata filozofija na Bafet i namesto toa koristat sloèni investitorski praktiki ~ija korist e somnitelna.

Koga }e vi se obrati nekoj investiciski sovetnik ili nekoj drug finansiski ekspert, pra{ajte se {to dobivaat tie od toa. Ako ne dobiete zadovoluva~ki odgovor, otkaète se od niv. I toa se podrazbira deka }e bide taka. Mnogu od tie finansiski profesionalci kontinuirano (i skapo) se obrazuvaat, a toa im ja ovozmoùva celata egzoti~na sila na alatite i tehnikata. Da bideme fer, pogolemiot del od finansiskite profesionalci sigurno veruvaat vo svoite posebni formuli i praktiki, za koi {to imalo dolg i makotrpen period na sovladuvawe. Za àl, mnogu od niv i ponatamu ja ignoriraat praktikata na vloùvawe vo potcenetite akcii, tehnika koja Benxamin Gream i Dejv Dod pred polovina vek ja vovedoa vo deloto Security analysis i koja Voren Bafet ja poddrùva skoro ~etiri decenii. Vloùvaweto vo potcenetite akcii glavno se sostoi od iskoristuvawe na neednakvosta pome|u cenite i vrednosta na pazarot so akcii: toa e kako figurativna potraga za banknota od eden dolar koja se prodava za 40 centi. I vie, kako i Bafet, moète da zarabotite so vloùvawe vo potceneti akcii. Finansiskite profesionalci koi }e gi ignorirate nema da zarabotat pari – barem ne na va{a smetka. Moèbi tokmu toa e pri~inata poradi koja

i pokraj Bafet, pove}e od vidliviot uspeh, lu|eto ba{ i ne brzaa da vloùvaat vo potceneti akcii. Postojat premnogu interesni grupi koi ja turkaat rabotata vo sprotivna nasoka. Edno tvrdewe koi proizleguva od Bafetoviot model e deka bi trebale da prifatite vloùvawe vo potceneti akcii. Bidete sigurni deka “Bafetovite zapovedi” se s$ {to vi treba za da stanete samostojni. Tie vi davaat ramka koja vi ovozmoùva da prezemete kontrola

Stanete vloùva~ vo potceneti akcii. Se pokaà deka toa e dolgoro~na tehnika koja na krajot se isplatuva. nad svojata finansiska idnina. Za po~etok, obidete se da gi sledite ovie temelni postavki od modelot na Bafet: Usvoete go osnovnoto znaewe za smetkovodstvoto i finansiskite pazari Za donesuvawe na investiciski odluki, treba da gi nau~ite osnovite na smetkovodstvoto i raboteweto na pazarot so akcii. Po~nete da ~itate finansiski vesnici i magazini i sekako, s$ {to moète za Benxamin Gream, Voren Bafet i ârli Munger. Zemete finansiski sovetnici, brokeri i televiziski stavovi so zdrava doza na skepticizam Otkako }e gi sovladate temelite na vloùvawata, vnimavajte da ne ve zavedat finansiskite “eksperti”. Zapomnete deka pogolemiot del od

PRIKAZNI OD WALL STRE

DALI E XM DOV Glavniot izvr{en direktor na Xeneral Motors, Ed Vitaker: “Prodavame mnogu pove}e vozila godinava, i toa po povisoki ceni”

e{e golemo iznenaduvawe koga {efot na Opel, Nik Rajli, vo sredata nave~er najavi deka Xeneral Motors go povlekuva baraweto za finansiska pomo{ od dr`avite za spasuvawe na Opel i s$ }e prezeme vo svoi race. Od kade mu se parite na XM? Pred samo edna godina amerikanskiot koncern Xeneral Motors be{e na rabot na propasta, a samo golemata finansiska inekcija ja spasi detroitskata kompanija od ste~aj. Tie vremiwa denes, se ~inat kako da se minato i amerikanskite menaxeri se odnesuvaat kako ni{to da ne bilo. No, od kade im se pojavija tolku pari odedna{, da mo`at pomalku

ili pove}e, bez nekoi golemi problemi, da donesat odluka za otka`uvawe od baraweto do germanskata vlada za kreditni garancii vo iznos od 3,3 milijardi evra – na kolku {to se procenuvaat tro{ocite za sanacija na Opel koj e del od familijata na XM- brendovite? Toa pra{awe si go postavuvaat duri i amerikanskite eksperti. U{te vo mart, detroitskiot amerikanski koncern go svrte vnimanieto na sebe so isplatata na dolgot od 1, 2 milijardi dolari na amerikanskata i kanadskata vlada, koi vo momentot koga im se zakanuva{e ste~aj im dadoa pari. Dopolnitelna interesna rabota vo taa transakcija:

FEQTON Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

niv imaat sopstveni skrieni interesi vo koi va{ata finansiska dobrosostojba ne im e na prvo mesto. Ne zaboravajte deka nikoj ne uìva podobar glas vo vloùvaweto od Bafet. Koga se obiduvate da go razberete pazarot na akcii, dobra ideja e da poslu{ate nekoj {to na nego zarabotil najmnogu pari. ODR@UVAJTE GO VISTINSKIOT TEMPERAMENT Iako investiciskata filozofija na Voren Bafet e ednostavna i lesno se razbira, ne e sekoga{ lesno toa da se sprovede vo praktika. Otkako }e se naoruàte so razbirawe za Bafetoviot pristap, sledna najva`na rabota koja morate da ja razviete za da stanete dobar vloùva~ e sozdavawe na vistinski temperament. Vistinski temperament zna~i vo sekoe vreme da razmisluvate so ladna glava. Toa zna~i da imate vistinska sostojba na umot koga morate da se soo~ite so lo{ite vesti i privremenite neuspesi koi vlijaat na va{ite akcii. Koga rabotite }e ja nadminat granicata na kontrolata, potrebni vi se nepokoleblivost i trezvenost. No, vistinski temperament zna~i i da ne dozvolite da ja izgubite glavata na drugi ekstremi: koga pazarot na akcii naglo raste, a site okolu vas se al~ni i eufori~ni. Va{iot temperament }e dojde do izraz koga rabotite ne odat onaka kako {to ste zamislile. [to }e napravite koga }e se soo~ite so vrtoglavo opa|awe na va{ite akcii? ]e po~nete li da pani~ite i da gi prodavate akciite? [to }e storite vo slu~aj na nekoj zna~aen

25.06.2010

Nemojte da kupuvate akcii poradi koi }e pani~ite i koi evtino }e gi prodadete ako cenata padne za 50 procenti.

Bafet vo dru{tvo na guvernerot na Kalifornija i holivudski akter Arnold [varceneger i negovata sopruga

Ako ste li~nost koja najverojatno }e se izbezumi koga vrednosta na akciite preku no} }e se prepolovi, toga{ pazarot na akcii ne e za vas. Potrebna e ve{tina za da vlo`uvate vo dobri kompanii, a potoa samodoverbata da ne gi ispu{tite od race koga drugite go pravat sprotivnoto. “Besmisleno e da prodadete dobra kompanija vo atmosfera na strav”, veli Bafet. politi~ki ili makroekonomki nastan, kako na primer vojna, recesija ili golemo pa|awe na Dau Xons? [to }e storite koga kompanijata vo koja imate akcii pominuva niz neizbe`no lo{o tromese~ie ili godina? ]e se fiksirate na dnevnata cena na akciite ili namesto toa }e se naso~ite na dolgoro~ni rabotni temeli i rezultati? Kakva }e bide va{ata reakcija koga ekspert od Vol strit }e predvidi deka na va{ite akcii ili, pak, na celiot pazar crno mu se pi{uva? Va{ata reakcija i odgovor na vakvite slu~uvawa }e igra golema uloga vo odreduvaweto na va{ite investiciski uspesi. Dali }e se oslobodite od akciite koi pa|aat ili namesto toa ja iskoristite potencijalnata mo`nost i kupite u{te akcii koga }e bidat na “rasproda`ba”? BEZ PANIKA! Bafet ima jasno merilo koe i samite bi trebalo da go zabele`ite. Ako ste li~nost koja najverojatno }e se izbezumi koga vrednosta na akciite preku no} }e se

prepolovi, toga{ pazarot na akcii ne e za vas. Potrebna e ve{tina za da vloùvate vo dobri kompanii, a potoa samodoverbata da ne gi ispu{tite od race koga drugite go pravat sprotivnoto. “Besmisleno e da prodadete dobra kompanija vo atmosfera na strav”, veli Bafet. Berk{ir Hetavej, kompanijata na Bafet pod ~ija kapa se re~isi site negovi investicii, svojata najlo{a godina ja iskusi vo 1999-ta godina, koga Nasdaq vrtoglavo raste{e za vreme na internet-groznicata, kon krajot na 90-tite. Se smetalo deka Bafetoviot “staromoden” stil na trpelivo vloùvawe vo dru{tva so niska tehnologija zastarilo. Poradi negovoto odbivawe da kupi akcii vo visoko-tehnolo{kite dru{tva, stana nevaèn – taka barem tvrdea “ekspertite”. Vloùvaweto vo potcenetite akcii be{e sporeduvano so dinosaurus, a dnevnoto trguvawe kako najnov hit. Kako posledica na toa, vo mart 2000-ta, cenata na akciite na Berk{ir Hetavej padna za 50 procenti, od 84.000

na 40.000 dolari po akcija. Iako osnovata i natamu be{e zdrava, a idninata na kompanijata sigurna, nervoznite akcioneri evtino si gi prodavaa akciite. Reagiraa emotivno i dodeka nevremeto mu se zakanuva{e na Berk{ir Hetavej i skoknaa od brodot, namesto da se privrzat u{te posilno za nea. [to zna~i Bafetoviot pristap? Toj zna~i deka pa|aweto na cenite na akciite na 50 procenti treba da go vidite i kako mo`nost za kupuvawe. Zna~i deka treba budno da vnimavate na temelite na kompanijata vo koja ste vloìle, a ne da se prenaso~ite kon “hirovite” na pazarot. Da se pridrèa akcionerite i vloùva~ite na ovoj sovet i gi kupea akciite koga padnaa za 50 procenti, }e bea bogato nagradeni koga cenata povtorno im “ripna” vo 2004-ta i porasna na neverojatni 97.000 dolari po akcija. Da, lesno e da se izgubi ladnokrvnosta vo è{koto àri{te na pazarot so akcii. U{te e pote{ko da se ostane so ladna glava koga cenite naglo pa|aat, a ekspertite i magazinite vetuvaat te{ki vremiwa. Vsu{nost, najlesna rabota koja moète da ja napravite vo vakov slu~aj e da pani~ite. Nemojte. Koga imate akcii vo super kompanija, ~uvajte gi, a ako nekoj saka da vi prodade u{te od tie akcii po super niska ceni, kupete gi. Eve tri soveti koi }e vi pomognat vo dobri i lo{i vremiwa: Ne ispu{tajte dobra kompanija od va{ite race. Nemojte da vlezete vo stampedoto koe ita kon pazarot ili bega

od nego. Kupuvajte akcii od dobri kompanii i ne gi ispu{tajte so godini. Ne odete od edna vo druga kompanija. Istraùvawata pokaàle deka kolku pove} e se vloùva, pogolema e verojatnosta da gi izgubite parite. Osven toa, }e treba i da pla}ate dopolnitelni provizii. Poznavajte se samite sebe. Nemojte da kupuvate akcii ako ne moète da podnesete nivnata vrednost da se prepolovi. Toa zna~i deka morate da imate trpenie i disciplina da se drìte do dru{tvoto so dobar menaxment i dobri temeli. Nikoga{ ne nosete investiciski odluki bidej}i taka vi

kaàle drugite. Bidete gluvi na “sigurnite” soveti za kupuvawe na akcii, televiziskite eksperti i site drugi koi moèbi imaat skrien interes za nekoi akcii. Doznajte s$ {to e potrebno i razmisluvajte so svoja glava. Za uspeh na pazarot, veli Bafet, potrebna e samo obi~na intelegencija. No, pokraj toa potreben vi e i onoj vid temperament koj }e vi pomogne da se nosite so burite i da se drìte do va{ite dolgoro~ni planovi. Ako moète da ja zadrìte ladna glavata dodeka site okolu vas pani~at, vie }e pobedite.

(ПRODOL@UVA...)

Koga Voren Bafet imal 22 godini, kupil 350 akcii na osiguritelnata kompanija GEICO Insurace koi vredele 15.000 dolari. Potoa odlu~il da gi prodade site tie akcii. Da ne gi prodadel, 20 godini podocna }e bil pobogat za 1,3 milioni dolari. Od ova, a i od drugi iskustva, Bafet nau~il {to zna~i da se prodade svoj del od kompanija koja e poznata kako odli~na. Podocna, ja popravil svojata gre{ka i go kupi pogolemiot del vo GEICO vo 1976-ta godina, a vo 1996-ta ja kupi celata kompanija.

EET

OLNO JAK ZA DA GO “OPRAVA” OPEL? XM toj dolg go vrati pet godini pred da bide potrebno. A sega dojde i odlukata da se otka`e od germanskite kreditni pozajmici za sanacijana Opel. Od kade toa bogatstvo, se pra{uva stru~nata javnost? Odgovorot go dava Ed Vitaker, koj {to ve}e pet meseci e glaven menaxer i pretsedatel na nadzorniot odbor na XM: “Xeneral Motors od predsostojba na ste~aj, vo juli minatata godina, ima{e isklu~ivo dobri zdelki. Prodadeni se mnogu pove}e vozila”. Pri toa, va`en faktor e toa {to sega avtomobilite

se prodavaat po isklu~ivo povisoki ceni, bez porane{nite ~esti popusti ili evtini krediti. “Lu|eto odedna{ povtorno gi kupuvaat na{ite brendovi, “{evrolet”, “bjuik”, “GMC” i kupuvaat “kadilak”. Toa ne e slu~ajnost, tuku rezultat na na{ite napori”, istaknuva Vitaker. DA BIDEME [TO POMALKU ZAVISNI OD DR@AVATA I navistina – samo vo prviot kvartal od ovaa godina, koncernot zabele`a ~ista dobivka od 863 milioni dolari, {to e golem napredok vo odnos na minatata godina

koga zabeleàle gubitok od {est milijardi dolari. Osobeno dobri rabotni rezultati zabeleàle na pazarite vo Kina, Indija, Brazil i Rusija. Vakov uspeh go pravi koncernot nezavisen od kakvi bilo dràvni pomagawa i subvencii – {to toga{ bi zna~elo i kakva bilo intervencija od nejzinata strana. Za noviot {ef na XM, tokmu taa nezavisnost e isklu~itelno va`na. S$ u{te pogolemiot del od XM e vo dràvna sopstvenost na amerikanskata i kanadskata vlada, pa i avtomobilskiot sindikat – okolnost koja Vitaker ja promeni.

Negovata deviza glasi: kolku ima pomalku pari od dano~nite obvrznici vo na{ite blagajni, tolku sme nie ponezavisni vo donesuvaweto na na{ite odluki. Me|u niv sekako spa|aat i odlukite za prestanuvaweto na proizveduvaweto na nerentabilniot Pontijak i prodavawe na Hamer koj tro{i premnogu benzin, na kineskite kupuva~i. Nekoi od tie odluki vo minatoto neposredno ja zasegale i Evropa i tamo{nite proizvoditeli na avtomobili. Takov e primerot so {vedskiot “Saab”, koj se

prodava{e na holandskite proizveduva~i na avtomobili Spyker Cars. No, druga sudbina bila predodredena za Opel: ovaa germanska marka, koja so godini bele`i pad na proda`bite, bi trebalo da bide rekonstruirana i sanirana. Vo idnina Opel bi trebalo da razvie nova, po{tedliva tehnologija. Vo Germanija sedi{teto na Opel vo Ruselshajm bi trebalo da bide glavnoto razvojno i konstruktorsko sedi{te na celiot koncern, {to se veli, idnina na Xeneral Motors.

Pred samo edna godina, amerikanskiot avtombilski koncern od Detroit be{e na rabot na propasta

LIFESTYLE

22 25.06.2010 AVTOMOBILI: 5 “MRTVI” BRENDOVI I ZA[TO IZUMREA

OKTANSKI VISOVI I PADOVI

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

{te otkako stanaa popularni modelite na Henri Ford, vo 1908-ta godina, avtomobilskite kompanii rabotea neumorno dizajniraj}i, proizveduvaj}i, reklamiraj}i i prodavaj}i razli~ni modeli nadevaj}i se deka }e opstojat dolgo na pazarot. No, poslednive godini go izgubija predizvikot vo sferata na proda`bata so ostanatite konkurenti, a nekoi od niv i is~eznaa od proizvodnite traki na avtomobilskata industrija. Kompanijata Ford na 2 juni 2010-ta godina soop{ti deka donela odluka da prekine so proizvodstvoto na brendot Merkjuri. Bez razlika dali od finansiski aspekt ili, pak, od `elbata da se naso~at na novi proizvodni linii, }e vi pretstavime pet avtomobilski brendovi koi so tekot na vremeto poleka izbledija. “MERKJURI” “Merkjuri” e avtomobilski brend na kompanijata Ford koj postoi na pazarot pove}e od 70 godini. Ford vo juni odlu~i da stavi kraj na proizvodstvoto na Merkjuri do krajot na godinata. Merkjuri vsu{nost bil napraven za da im ponudi na potro{uva~ite premium vozilo. Ponatamo{noto popularizirawe na brendovite na Ford dovede do opa|awe na popularnosta na ovoj model, a mnogu od lojalnite klienti na Ford preminaa na drugite marki na Ford. Kompanijata Ford zazema 16% od pazarot na avtomobili vo SAD, a “merkjuri” vo toj procent u~estvuva so samo 0,8%. Namaluvaweto na pobaruva~kata za “merkjuri” na pazarot trae ve}e nekolku godini i zatoa Ford re{i svoeto vnimanie da go naso~i na luksuznite brendovi od markata ”linkoln”. “HAMER” Vo fevruari, 2010-ta, Xeneral Motors soop{ti deka }e go zapre proizvodstvoto na Hamer, posle neuspe{niot obid da go prodadat brendot na eden kineski proizvoditel. Korenite na “hamerot” se od voenoto vozilo “hamvi” od 1992-ta godina. Ovoj brend vo poslednive godini se soo~i so predizvici, otkako potro{uva~ite stanaa svesni za golemata potro{uva~ka na benzin koja ja ima. Hamerot e samo eden od mnogute brendovi koi Xeneral motors gi povle~e od proizvodstvo. “PONTIJAK” Koj bilo {to obratil vnimanie vo 60-tite i 70-tite, mu ostanale vo se}avawe “muskulestite” elegantni avtomobili, so visoki performansi na “pontijak”, V8 motorite koi mo`ea da se ~ujat i na oddale~enost od nekolku kilometri. Iako “Pontijak” svoevremeno be{e eden od top-prodavanite brendovi vo SAD, negovata prednost pred drugite ne otide dotamu negovite sopstvenici da razvijat strategija koja bi

Najgolemite i najmo}nite avtomobilski brendovi koi bea vode~ki na pazarot so decenii, poleka po~naa da stanuvaat retkost, bidej}i kompaniite go zaprea nivnoto proizvodstvoto. Me|u mnogute pri~ini za toj poteg se: ekonomskata kriza, namaleniot interes za postarite modeli, konkurencijata so novite luksuzni avtomobili i drugi MERKJURI – postar arr model na brendott koj na pazarot postoii okolu 70 godini

HAMEROT im ima{e kkratokk rok na trae traewe, neisplatli neisplatlivosta go napravi svo svoeto

PONTIJAK – svoevrem svoevremeno meno be{e eden od najprodavanite j r brendovi r na amerikanskiot pazarr

Liniite Linii ite na modelite na SA SATURN pove}e bea so mali i sred sredni golemini

OLDSMOBIL L na vremeto r br brend b j eden, sega broj ga ve}e ilen neprofitabilen stvo za proizvodstvo

milioni avtomobili bile proizvedeni vo 2009-ta godina

go odrùvala “pontijak” vo ìvot. Na pazarot se poja` vil v vo 1926-ta, a negovoto proizvodstvo zastanalo vo p april 2009-ta godina. a “SATURN” Xeneral Motors go “zaX kopa” ovoj avtomobilski k brend vo oktomvri 2009-ta, b otkako propadna dogovorot o da d go prodade na “Penske Automotive Group”. “Saturn”, A koj k zapo~na da se proizveduva vo1985-ta godina, i ima{e linija na avtomoi bili od mala do sredna b golemina. Xeneral Motors g vo v tekot na godinite imal uspe{ni brendovi, no u “saturn” kako da se borel “ na n pazarot i nikoga{ ne ispadnal profitabilen. Xeneral Motors proglasi ste~aj vo 2009-ta i podnese barawe (a potoa stana i dobitnik) do amerikanskata vlada za TARP kreditite (pomo{ za izvlekuvawe), po ekonomskata kriza vo 2008ta godina. Pod lupa na kreditorite i za da opstoi kako korporacija, Xeneral Motors be{e prinuden da gi naso~i svoite brendovi i da se fokusira na linii koi imaat pogolem potencijal. “OLDSMOBIL” U{te eden brend od Xeneral r Motors, “oldsmobil” be{e otkrien vo 1897-ta b godina kako del od “Olds g Motor Vehicle Company”. M Tvrdej}i deka se prvata T kompanija koja masovno k proizveduva avtomobili, p “Oldsmobil” se pridruì “ vo v Xeneral Motors vo 1908-ta. Ovoj avtomobil e 1 prviot koj be{e napraven p celosno avtomatski (svoeto c debi go ima{e vo 1940-ta d vo v Hidramatik modelite). Konkurenten i so “{evroK let” i so “ford”, serijata l na n “oldsmobil katlas” stanaa najprodavanite s avtomobili vo SAD vo a 1976-ta godina. Xeneral 1 Motors mu stavi ko~nica M na n ovoj brend vo 2004-ta, velej}i deka proizvodstvoto v na ovoj avtomobil stanal neprofitabilen i poradi toa }e prekinat da go proizveduvaat. FINALNIOT ZAKLUÔK Otkako e otkrien avtomobilot, mnogu brendovi doa|ale i si odele. Mnogu so tekot na godinite izbledile, no nekolku ostanuvaat vo srcata na kolekcionerite i entuzijastite, pojavuvaj}i se odvreme-navreme na avtomobilski izlo`bi ili i vo magazinite ili na Internet. Avtomobilskata I industrija, koja sozdade i pove}e od 60 milioni p avtomobili vo 2009-ta, a e najzna~ajniot ekonomski sektor {to se odnesuva s na n prihodite. Soo~uvaj}i se so zgolemuvaS wata na cenite na benziw not, n promenite na navikite na n konsumentite, nestabilnosta na surovinite, osoben no n ~elikot, avtomobilskata industrija be{e prinudena i da d se prilagodi na site tie t faktori i pritoa da ostvari produkcija, o profit i kvalitet. p

SPORT

25.06.2010

SPORT LAZAROV PREMINUVA VO SIUDAD REAL?

SP JAR

BOATENG: “GERMANCITE MI SE BLAGODARNI ZO[TO GO POVREDIV BALAK”

Najdobriot rakometar na Makedonija vo momentov, Kire Lazarov ima {ansi karierata da ja prodol`i vo {panskoto prvenstvo

pored poslednite pi{uvawa na hrvatskite mediumi, makedonskiot rakometar, Kire Lazarov, ima golemi {ansi karierata da ja prodol`i vo {panskiot tim Siudad Real. Navodno, ~elnicite na Siudad Real, na dosega{niot klub na Lazarov, od Zagreb mu ponudile trampa, vo koja za uslugite na makedonskiot rakometar, [pancite na Hrvatite im go nudat nivniot reprezentativec Petar Metli~i}, no postoi i varijanta, dogovorot na Lazarov da bide otkupen od Siudad, dokolku Zagreb se re{i da ja namali sumata na obes{tetuvaweto. “Zasega nema ni{to konkretno i dvata predloga se isprateni vo Zagreb, po {to sigurno deka }e sleduvaat pregovori. Problemot e vo toa {to Metli~i} ima aktiven

dogovor za narednite dve sezoni, dodeka na Lazarov mu ostana u{te edna godina od dogovorenot so timot na Zagreb”, izjavi prestavnik na ekipata od La Man~a, koja {to godinava be{e u~esnik na fajnl-for vikendot vo Kil, Germanija vo ramkite od zavr{nicata od ligata na evorpskite {ampioni vo rakomet. Inaku Lazarov stanal interesen za Siudad na poslednoto neoficijalno svetsko klupsko prvenstvo, kade {to toj kako pozajmen igra~ gi brane{e boite na katarskata ekipa Al Itijad. Najdobriot makedonski rakometar vo momentov, letovo so sigurnost }e go napu{ti timot na Zagreb, dodeka negovoto obes{tetuvawe iznesuva 200 iljadi evra. Pokraj Siudad, za nego se zainteresirani Vesprem, Kil i skopski Metalurg.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ermanija i Gana se selkciite {to od grupata D {to obezbedija plasman vo 1/8 finaleto od svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, kade {to za protivnici gi dobija prvoplasiranite selekcii od C grupata, SAD i Anglija. Germancite proslavija pbeda vo me|usebniot duel so Gana, no porazot na Srbija od Avstralija gi odvede Gancite vo eliminaciskata faza od {ampionatot. Germancite pobedija so golot na Mesut Ozil, no moment {to ja odbele`a sredbata be{e faktot deka dvajca bra}a igraa za razli~ni reprezentacii. Germanecot @erom Boateng i Kevin Princ Boateng imaat zaedni~ki tatko, a i dvajcata se rodeni vo Germanija. Pomladiot, Kevin Princ, iako be{e del od mladinskite selekcii na Germanija, vo presret na Mundjalot se re{i da ja prifati pokanata na Milovan Rajevac, “kormilarot” na Gana. Istiot fudbaler be{e i vo centarot na vnimanieto, poradi toa {to be{e poso~en kako glaven vinovnik za toa deka Mihael Balak ne e del od germanskiot sostav. Vo direkten duel, Boateng mu nanese pote{ka povreda na Balak, za vreme na finaleto od angliskiot FA kup. Iako mnogumina stravuvaa

Pred natprevarot im dozvoliv na fudbalerite da se napijat pivo, toa gi relaksira{e i tie bea mnogu poopu{teni na duelot so Slovenija. Runi go izvadiv od igra bidej}i po~uvstvuva mala povreda, no ve uveruvam deka so nego s$ }e bide vo red na natprevarot so Germanija vo nedela

deka od strana na germanskite fudbaleri }e ima osvetni~ki startovi, Boaten pomladiot mina bez nitu najmala povreda, a pri~ina za toa mo`ebi e i negovata senzacionalna izjava, dadena na nekolku ~asa pred po~etokot na natprevarot so Germanija. “Mnogu Germanci od koi del se fudbaleri, a del duri i reprezentativci, koi mi prijdoa i mi se zablagodarija zo{to go povrediv Balak. Smetaat deka igraat mnogu podobro bez nego”, izjavi Kevin Princ, a iako ovie negovi zborovi odeknaa kako bomba vo germanskite mediumi, sepak s$ u{te nema oficijalna izjava od

tamo{nata fudbalska federacija ili od taborot na reprezentacijata. Kone~no do triumf stignaa fudbalerite na Anglija, koi vo tretiot me~ na svetskoto prvenstvo ja sovladaa selekcijata na Slovenija. Po ovaa pobeda Angli~anite go osvoija vtoroto mesto vo C grupata zad SAD, a spored ona {to go istakna selektorot Fabio Kapelo, tie go podignale nivoto na igrata, otkako uspeale kone~no da se opu{tat i relaksiraat. “Pred natprevarot im dozvoliv na fudbalerite da se

napijat pivo, toa gi relaksira{e i tie bea mnogu po opu{teni na duelot so Slovenija. Runi go izvadiv od igra bidej}i po~uvstvuva mala povreda, no ve uveruvam deka so nego s$ }e bide vo red na natprevarot so Germanija vo nedela”, ijavi italijanskiot stru~wak. Blagodarej}i na golot na Lengdon Donovan, postignat vo poslednite sekudni od natprevaro, reprezentativcite na SAD ne samo {to obezbedija mesto vo 1/8 finaleto, tuku i zavr{ija na prvata pozicija na tabelata, {to za protivnik vo narednata runda im ja nosi Gana, koja e daleku od vrednosta na edna Germanija.

Selekcijata na Germanija vo 1/8 finaleto }e igra protiv Anglija

TENIS

59:59 VO PETTIOT SET!

eniski spektakl na Vimboldon prikaàa francuskiot i amerikanskiot teniser, Nikolas Mahu i Xon Isner, otkako po 10 i pol ~asa ne moèa da go re{at me|usebniot duel. Pri rezultat od 59:59 vo petiot set, sudiite mora{e da go prekinat me~ot bidej}i so zao|aweto na sonceto, znajajno se namali vidlivosta na terenot broj 18 od Ol Inglad klab vo London. Publikata iako premorena od celodnevniot tenis, pstojano povtoruva{e deka saka u{te od tenisot na dvajcata “maratonci”. “I jas bi sakal da igram, no ve}e ni{to ne gledam. Nikoga{ pove}e vakvo ne{to nema da se povtori. Nikoga{“, izjavi amerikanecot Isner. Istoriskiot me~, koj treba{e da prodolì vo tekot na v~era{niot natprevaruva~ki den na angliskiot Gren Slem, go prosledija i golem del od teniserite, koi po zavr{uvaweto na svoite sredbi se upatija kon terenot broj 18. “Koga trgnav na mojot natprevar, rezultatot na nivniot me~ be{e 11:11 vo pettiot set, koga jas zavr{iv tie s$ u{te igraa. ûdesno, ova e spsolutno ~udesno, na nekoj na~in bi sakal da bidam del od toj natprevar, no od druga strana ne. Se nadevam deka Isner i Mahu }e soberat dovolno

Koga trgnav na mojot natprevar, rezultatot na nivniot me~ be{e 11:11 vo pettiot set, koga jas zavr{iv tie s$ u{te igraa. ^udesno, ova e spsolutno ~udesno, na nekoj na~in bi sakal da bidam del od toj natprevar, no od druga strana ne. Se nadevam deka Isner i Mahu }e soberat dovolno sila, za da go prodol`at natprevarot utre

118

i pol ~asa trae natprevarot pome|u Isner i Mahu

gema samo vo pettiot nezavr{en set

Najdolgiot natprevar vo istorijata prodol`i naredniot den

sila, za da go prodol`at natprevarot utre”, izjavi {estkratniot {ampion na Vimbldon, Ro`e Federer koj denta go eliminira{e srpskot teniser Ilija Bozoqac, so 3:1

vo setovi. Bez razlika kako }e zavr{i me~ot pome|u Francuzinot i Amerikanecot, toa }e bide najdolgiot me~ vo pi{anata istorija na teniskiot sport.

Samo posledniot set ve}e trae sedum ~asa i {est minuti, a vistinski kuriozitet e toa {to oficijalniot semafor se rasipa pri rezultat od 48:48.