BR.70_kapital_ponedelnik 28 juni 2010 by Kapital Media Group

KOLUMNA

FEQTON

ILIJA DIMOVSKI LAGATA GRADI, NO GRADI SO GRE[KA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

BIDETE TRPELIVI! STRANA 20

STRANA 8

EXCLUSIVE KAPITAL GO MERE[E PULSOT VO SOLUN

NA ZATVORAWE,, PETOK, PET 25.06.2010, 13.00~.

POPU[TETE MALKU VIE, ]E POPU[TIME NIE, I ETE GO KOMPROMISOT!” KAPITAL NA LICE MESTO JA ISTRA@UVA[E EKONOMOSKATA KRIZA VO GRCIJA. GRCITE SE GNEVNI: "JA PLA]AME CENATA NA KORUPCIJATA"! EDNOGLASNI SE DEKA ZA KRIZATA NE E VINOVNA SEGA[NATA VLADA, TUKU SITE [TO VLADEELE SO GRCIJA VO IZMINATIVE 40 GODINI. VELAT DEKA VAKVI KRIZI ]E SE SLU^UVAAT POSTOJANO, DOKOLKU VLASTA NE SE SVESTI I NE JA ISKORNE KORUPCIJATA OD KOREN (^ITAJTE NA 5 I 10 STR.)

FOKUS TEMA: MEDVEDEV VO SAD

RUSIJA SAKA DA GO UVEZE “AMERIKANSKIOT SON” STRANA 6 KOLUMNI STRANA 9 KIRIL NEJKOV OD AKCIONERITE SE BARA DOMA]INLAK DEN DON^EV SPIN-MAJSTORI

MBI 10 MBID OMB

00,47% 0 0,17% 00,00%

EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DEN EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,56 50,07 1,23

NAFTA BRENT BREN EURORIBOR

777,57 1,30%

INDEKS D NA MAKED MAKEDONSKA D BERZA (25.06) 2.440 2 430 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 2.380 21.6

MAKEDONSKITE BANKI NAJMALKU JA KREDITIRAAT EKONOMIJATA NELIKVIDNOSTA NA KOMPANIITE GI PLA[I BANKITE STRANA 2

22.6

23.6

24.6

25.6

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

...[TO DA SE KA@E...!?

STRANA 2

NOVIOT MENAXERSKI TIM NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE ]E GI PREZENTIRA MO@NOSTITE, USLUGITE I NOVOSTITE VO NEGOVOTO FUNKCIONIRAWE 7 JULI 2010 GODINA (SREDA), 11: 00 ^ASOT HOTEL „ALEKSANDAR PALAS” WWW.MCHAMBER.MK

2 28.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 28 JUNI 2010

... [TO DA SE KA@E ...!?

odeka se pi{uva ovoj tekst (v~era na pladne) golem broj Makedonci se kako uro~eni! Vo is~ekuvawe na mitingot na SDSM pred Vladata! Najaveno 500 avtobusi od celata zemja! Patarinite plateni, i koj znae kolku toni gorivo } e bide potro{eno! Toa nekoj go pla}a, i za tolku e posiroma{en deneska! Toj utrovo dodeka go pie turskoto gorko kafe, samo desetina ~asovi po mitingot, razmisluva kolku e siroma{en. No, sekako bil kvalitetno “izbawat” ako oti{ol, i na otvoraweto na plaàta na Varadar (proekt “mentalno poddràn”, od aktuelnata vlast na VMRO-DPMNE, a koj znae od kogo s$ finansiran). Vo me|u vreme, dod eka v~era traeja ovaciite kraj Vladata i kraj Vardar, “bezobraznata statistika” i nemilosrdnite analizi go kaùvaat slednovo: Te{kata tranzicija, sankciite, prili~no lo{ata privatizacija (i od SDSM i od VMRO-DPMNE), kriminalot i korupcijata vo op{testvoto, kako i vojnata vo 2001 godina i nestabilnosta potoa, ja uni{ti ja indus tri jata (kakva-takva). Taa i taka ne be{e koj znae {to, vo sporedba so industriite na ostanatite balkanski zemji. Nevrabotenosta deneska e dramati~na (mnogu od nevrabotenite stanaa mitinga{i i kaj ednite i kaj drugite). Makedonija e svetski {ampion po nevraboteni koi se sre} ni vo nade`ta. Drugo. Dr` avata prodolùva da investira i poddrùva bankrotirani javni firmi! Tolerira javni pretprijatija koi, i

pokraj toa {to zakonski se monopol sozdavaat ogromni zagubi!? Ova osven {to e kriminalno, dopolnitelno vle~e potreba za Vladata da zafa}a pove}e pari vo Buxetot - od gra|anite, i od privatnite kompanii, so {to bi gi finansirala uslugite, i od takvite javni pretprijatija. Oti smetkata na kraj vo kafeana sekoga{ mora nekoj da ja plati. Porastot na nadvore{niot dolg, no osobeno stra{no, na vnatre{niot dolg na dràvata kon kompaniite (a i me|u samite firmi poradi namalenoto nivo na likvidnost), treba kone~no da se presmeta kolkav e. Ne moè ovaa golema opasnost da se krie pod tepih!? Mnogu kompanii gi zatvoraat biznisite. Zastra{uva {to biznisi zatvoraat i firmi koi do lani bile dobri. Ovde glavniot problem e {to, namesto za kapitalni investicii, nadvore{noto zadolùvawe se koristi za pokrivawe na buxetskiot deficit vo uslovi na katastrofalna koncepcija na Buxetot! Kade pove}e od 60% do 70% se plati na administracijata, razni tro{oci povrzani so toa, socijalni transferi, kako i dogovorni uslugi ... Mizerija. Makedonija e svetski rekorder po nevrabotenost, nad 34% (ne e izmereno dali e svetski rekroder po brzo zgolemuvawe na vrabotenite koi platata ja zemaat od Buxetot!?). Vo Makedonija lu|eto s$ pove}e sakaat da rabotat vo dràvnata administracija, a s$ pomalku vo privatniot sektor. No, Vladata zamiùva pred faktot deka ovie lu|e {to taa gi vrabotuva osven {to beskompromisno go cicaat Buxetot, sozdavaat i li~ni

OFFICE MANAGER I FINANSII:

JP Zelena berza, zaedni~ka kompanija me|u Vladata i hrvatskiot Agrokor, blokira investicija od 14 milioni evra. Sporno e {to Agrokor saka da se povle~e od zaedni~koto javno pretprijatie Zelena berza, i da prodol`i kako privatna investicija ( !?), no na edna tretina od prvi~no predvideniot i dogovoren prostor so Vladata! Vladata ne se soglasuva ...

QUP^O ZIKOV zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappital.com.mk

zagubi kaj sebe (bez nikoj da im objasni)! Na primer, neka se napravi analiza od koi sektori doa|aat licata koi se najzadolèni na kreditni karti~ki, ili preku potro{uva~ki krediti ... (!?) Pa do skoro, vrabotenite vo javnata administracija bea najpoèlnite bankarski klienti oti, kakvi takvi, platite im bea zagarantirani! Na Makedonija & e potrebna “stra{no silna vlada”, podgotvena da sprovede “vnatre{na devalvacija na denarot”!? Da go namali buxetskiot deficit i platite vo javniot sektor, kako i brojot na vraboteni tamu! Ako toa se napravi, taka realniot kurs na denarot, izrazen vo prose~no nivo na visina na platite, realno }e depresira (devalvira). ]e ima i pove} e pari vo Buxetot, ili za tolku pari bi trebalo da se namalat danocite i drugite dava~ki i tie pari namesto vo dràvata da ostanat vo racete na gra|anite i na firmite.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

PROBLEMI SO STRANSKITE INVESTICII

SE SUDRIJA LI VLADATA I AGROKOR !?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

ilioni denari se obezbedeni godinava od dràvata za poddr{ka na osiguruvaweto na primarnoto zemjodelstvo, so koi se pokrivaat 60% od tro{ocite za osiguritelnite polisi. Interesot kaj zemjodelcite za osiguruvawe na povr{inite raste kako {to se zgolemuva visinata na poddr{kata. Vo 2008 godina, 146 aplikanti pobarale pomo{ od dràvata i za ovaa namena bea potro{eni tri milioni denari, a lani 1.147 proizvoditeli dobija vkupno 18,3 milioni denari. Vladata ja razgleduva inicijativata za formirawe regionalen fond za osiguruvawe od rizici od vremenski nepogodi, koj bi iznesuval vkupno 51 milion dolari, a sekoja dràva }e donira zavisno od kriteriumite {to doprva }e se definiraat. Makedonija }e vloì ne pomalku od pet milioni dolari.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Na ova mesto treba{e da nikne moderen distributiven centar na Agrokor

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

esoglasuvawe pome|u dràvata i najgolemata hrvatska kompanija Agrokor ja ko~i izgradbata na otkupnodistributivniot centar za zemjodelski proizvodi vo Strumica. Hrvatite sakaat da platat del od sumata na dràvata za komunalii {to prvi~no go plati JP Zelena berza vo visina od 50 milioni denari, potoa da se povle~at od JP Zelena berza, i da prodolàt kako privatna kompanija, a dràvata ne se soglasuva so ova. Ova e glavnata pri~ina poradi koja se ~eka izgradbata na ovoj moderen distributiven centar. Zasega ne se gleda razre{nica na problemot, bidej}i i dvete strani stojat na svoite stavovi. “Kapital” gi konsultira{e sprotivstavenite strani. Blaò Vitanov, direktor na Agrofruktis, firma-}erka na Agrokor vo Makedonija, potencira deka tie sakaat samostojno da vlezat vo ovaa investicija. “Nie sme podgotveni da zapo~neme so izgradba na distributivniot centar vo Strumica. Ostanuva samo da platime del od prvi~nata investicija na vladata za komunalii od 50 milioni denari” dodade Vitanov. Ovaa e sporno za vladata. Taa ne se soglasuva so vakvoto barawe na Vitanov. Perica Ivanovski, zaminenik-minister za zemjodelstvo, potencira deka vladata ne se otkaùva od javnoto pretprijatie Zelena berza. “Formirano e zaedni~ko pretprijatie Zelena berza i toa pretprijatie investira{e odredena

milioni evra e predvideno da se vlo`at vo distributivniot centar vo Strumica

nalii za celata parcela. Podocna Agrokor se povlekuva od zaedni~kata investicija i bara samo edna tretina od prostorot za koi se plateni komunaliite i saka samostojno da prodol`i so dejnosta kako privatno pretprijatie.

suma pari za izgradba na distributivniot centar vo Strumica. Vladata insistira da prodolì da raboti JP Zelena berza, a dràvniot vlog da vleze vo sopstvenost na pretprijatieto, so {to nie }e imame pravo na dobivka od kompanijata”, deciden be{e Ivanovski. Vitanov potencira{e deka e pri kraj podgotovkata na proektnata dokumentacija za izgradba na objektot i deka od op{tina Strumica narednata nedela o~ekuvaat da gi dobijat dozvolite za izgradba na objektot. Od op{tinata potenciraa deka nema nikakov spor vo op{tinata da se izdade odobrenie za gradba na distributivniot centar. “Vo tekot na narednata nedela o~ekuvam da se pomine baraweto na Agrokor za odobrenie za izgradba na distributivniot centar i od na{a strana nema nikakvi pre~ki za izgradba na objektot”, izjavi Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica. Vitanov ne moè{e da kaè dali Agrokor e podgotven da vleze vo investicija pred da go plati delot koj go investira{e dràvata. JP Zelena berza e Javno pretprijatie formirano vo 2008 godina so zaedni~ko u~estvo na dràvata i Agrokor, vo koe, spored kaùvawata na Vitanov ne se precizirani detalite okolu sopstvenosta i obvrskite pome|u partnerite. Dràvata preku ova pretprijatie investira{e 50 milioni denari kako komu-

VLEZOT NA AGROKOR SE ODLO@UVA VE]E DVE GODINI Izgradbata na otkupno distributivniot centar vo Strumica bombasti~no be{e najavuvana pred tri godini. No, ottoga{ nema izgradeno ni{to. Prvi~no distributivniot centar treba{e da bide pu{ten vo 2008 godina, no toga{ Hrvatite ja odloìja izgradbata. Edna godina podocna najavija deka bankite ne im odobruvaat krediti, i zatoa ne zapo~nuvaat so izgradba na centar, za na po~etokot na ovaa godina da uplatat 53.000 evra za zakupnina na op{tina Strumica. Vlezot na makedonskiot pazar, Agrokor planira{e da go najavi vo tri fazi i treba{e da vloàt 200 milioni evra. Vo prvata faza predviduva{e Strumica i Rosoman da dobijat otkupni centri. Strumi~kiot otkupen centar }e ~ini 14 milioni evra i e poblisku do realizacija. Od op{tina Rosoman izjavija deka vo faza e izgotvuvawe na detalniot urbanisti~ki plan, vo koj se predvideni parceli i za distributiven centar, pa dokolku saka Agrokor, moè da se prijavi na tenderot za dobivawe na taa parcela. Zasega nema najavi koga }e prodolàt razgovorite okolu sporot na dvete strani, a izgradbata na distributivniot centar na Agrokor najverojatno nema da se realizira dodeka ne se razre{i sporot.

NAVIGATOR

28.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

BIZNISOT NA PRVO MESTO!

K STIVEN HARPER

GORDANA JANKULOVSKA

\OKO DANAILOV

JORGOS PAPANDREU

anadskiot premier, viratko mu trae{e manvercot so artefakti rizata vo Grcija eska[ mu pravi golema {teta Kkendov nema{e samo Kdatot, pretsedatel na Klira so bomba{ki nana kulturnoto bogatsvo, pa obi~ni gosti – so liderite Federacijata na farmeri pad vrz Ministerstvoto za sekoja policiska akcija e od golemo zna~ewe

na G-8 bara{e spas za svetskata ekonomija

poradi lo{ata upravuva~ka politika

внатre{ni raboti, {to go {okira premierot

NOVA KOMPANIJA NA HAIER ZA NOV VLADIN TENDER ZA KOMPJUTERI!?

VLADA: NE PLANIRAME PAK DA KUPUVAME MNOGU KOMPJUTERI Otkako kineskata kompanija Haier-Makedonija, preku koja Vladata nabavi 100.000 kompjuteri za sekoe dete, ja likvidira firmata i najavuva deka }e osnova nova so koja {to planira da u~estvuva na drugi vladini tenderi za nabavka na kompjuteri, od Vladata velat deka ne planiraat da pravat pogolemi nabavki na IT-oprema vo naredniot period i deka ne znaat na koj tender planira da konkurira kineskata kompanija op{testvo preku ALEKSANDRA SPASEVSKA informati~ko koe se realiziraa nabavkite spasevska@kapital.com.mk za IT-oprema. a kogo planira da naba- Od Ministerstvoto za inforvuva kompjuteri novata mati~ko op{testvo, do zatkompanija koja kineski vorawe na vesnikot, ne doHaier po zatvoraweto bivme odgovor dali planiraat na starata kompanija ja nova golema nabavka na osnova vo Makedonija? Otkako kompjuteri. Ostanuva otvoreno od sedi{teto na kineskata pra{aweto od kade e inforkompanija vo Skopje potvrdija macijata na kineskata komdeka ja likvidiraat postoe~kata panija deka Vladata planira kompanija i planiraat da os- da nabavuva kompjuteri? Vo novaat nova so koja planiraat 2007 godina vladata sklu~i da u~estvuvaat na drugi vladini dogovor so Haier-Makedonija tenderi za nabavka na kompju- za nabavka na 100.000 kompjuteri, “Kapital” ja pra{a Vla- teri za {to na kineskata data dali planira povtorno da kompanija od buxetot & bea nabavuva kompjuteri i na koja plateni 24 milioni evra. nabavka misli da konkurira “Kapital” objavi deka istata kineskata kompanija? Od Vla- firma Haier-Makedonija, data velat deka ne znaat na koj ~etiri godini po golemata tender planira da konkurira zdelka, e likvidirana pred ovaa kompanija i deka vo na- dve nedeli. Spored inforredniot period ne planiraat maciite koi gi dobivme od da pravat golema nabavka na pretstvnicite na Haier vo IT-oprema. Makedonija tie planiraat da “Vo ovoj moment se stremime otvorat nova firma so koja kon namaluvawe na tro{ocite povtorno }e u~estvuvaat na i vo naredniot period Vladata nov vladin tender za nabavka ne planira da objavi tender za na kompjuteri. nabavka na pogolema koli~ina Vo isto vreme nema ni{to na kompjuteri, osven vo pomali od najavenata izgradba na koli~ini za potrebite na ad- fabrikata za proizvodstvo na ministracijata, a toa ne e LCD monitori i kompjuteri, pove}e od 10 do 15 kompjuteri”, koja treba{e vo Bunarxik veli Martin Martinovski, da ja izgradi Haier zaedno portparol na Vladata. so ju`nokorejskata Trivju. Toj veli deka Vladata nema Spored najavite, novata fabpredvideno proekt za koj rika treba{e da po~ne so }e bidat potrebni kompjuteri proizvodstvo vo maj godii za podetalni informacii nava. Spored izjavata koja n$ upati vo Ministerstvoto za ja dobivme od sedi{teto na

3 FAKTI ZA...

330 220 25%

MILIONI LU\E VO SVETOT GO KORISTAT EVROTO KAKO NACIONALNA VALUTA MILIONI LU\E NADVOR OD EVROZONATA GO KORISTAT EVROTO KAKO VTORA VALUTA, ME\U KOI E I MAKEDONIJA OD SVETSKITE REZERVI SE ^UVAAT VO EVRA

one~no dojde “ruski liderr od Zapadot”, prokomenti-raa nekoi amerikanskii mediumi po povod prvataa oficijalna poseta na Dmitrii eMedvedev na SAD. Pretsedatelot na Rusija mu ispora~aa na svojot amerikanski kolegaa Barak Obama dobra volja zaa delovna sorabotka i ne jaa krie{e ruskata potreba odd eamerikanski investicii, osobea. no vo poleto na tehnologijata. Medvedev za taa cel poseti i nekolku golemi kompanii voo Silikonskata dolina, za da pribere iskustvo i znaewe {to mu e potrebno za da go izgradi nejziniot ruski pandan, no i da povika na sorabotka, {to zna~i: amerikanski kompanii, povelete, investirajte vo na{ata “dolina” na visokata tehnologija. Vo me|uvreme uspea i da odr`i predavawe na ugleden amerikanski univerzitet, da se sretne so pretstavnici na ruskata biznis-emigracija, pa duri i so “terminatorot” [varceneger, sega vo uloga na visok politi~ar. Medvedev si go odraboti i poneprijatniot del od agendata vo SAD, zboruvaj}i so Obama za nekoi

DMITRI MEDVEDEV MED EDVE VEDEV ~uvstvtielni politi~ki pra{awa, za na krajot Obama da izjavi deka “Medvedev e doverliv partner so kogo moè iskreno da se razgovara”. Neoptovaren so kompleks na golem dràvnik, Medvedev so zadovolstvo go prifati i nevoobi~aenoto otstapuvawe od protokolot na amerikanskiot pretsedatel, koj {to go odnese vo lokalna sendvi~arnica na hamburgeri. Dali leèrno i opu{teno }e prodolàt da se neguvaat rusko-amerikanskite odnosi ponatamu, }e zavisi od mnogu pra{awa. Me|utoa, za pozdrav e signalot {to go upati Moskva: ajde da zboruvame pove}e za biznis, pomalku za politika.

GUBITNIK

SE POVTORUVA LI ISTORIJATA?!

Haier-Makedonija, koja sega e vo proces na likvidacija, Kinezite ne planiraat da si odat od Makedonija. Nivniot odgovor be{e deka ja zatvoraat postoe~kata kompanija bidej}i im zavr{il dogovorot so Vladata i deka so novata kompanija koja }e ja osnovaat planiraat da konkuriraat na drug vladin tender. Od sedi{teto na Haier-Makedonija, sogovornikot koj ne saka{e da se pretstavi ne saka{e da ni dade informacii za imeto na novata kompanija. Samo ni odgovori deka novata firma ne e povrzana so zaedni~kata kompanija so ju`nokorejski Trivju koja treba{e da gradi fabrika za proizvodstvo na televizori i monitori za kompjuteri vo Bunarxik. Ispla{en za

informaciite koi ni gi dade, pra{a od kade i kako sme go na{le kontaktot na sedi{teto, i deka ako sakame da pi{uvame za planovite na kompanijata vo Makedonija, treba da pobarame informacii vo nivnoto sedi{te vo Koreja.Od Vladata, minatata nedela, ne bea informirani deka kineskata kompanija so koja sklu~ija dogovor se likvidira, a nitu od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, preku koe ode{e nabavkata na kompjuterite, ne znaea {to se slu~uva so firmata. Haier-Makedonija koja vo 2007 godina, koga be{e sklu~en dogovorot so Vladata, be{e na listata na 100 najgolemi kompanii so godi{en prihod od 13,6 milioni evra.

PROCENKI...

aksimata Historia est mag-istra vitae ili vo prevodd Istorijata e u~itelka naa ìvotot n$ nau~ila, barem nass vo Makedonija, deka dokolkuu istata se zaboravi dol`ni sme da ja povtoruvame. Slu~ajot so obespravenata Spaska Mitrova ba{ potsetuva naa toa. O~igledno gi propu{tilaa ~asovite po istorija za vremee svoeto {koluvawe, pa segaa kutrata dol`na e da gi povto-i, ruva. Ona {to taa go pravi, momentalno ukaùva na faktott deka ne e problem vo Makedonija denes da se bide bilo Srbin, Albanec, Grk ili vo slu~ajov Bugarin. Ona {to o~igledno e problem, e da se bide Makedonec. Sledete go nejziniot primer. Osudena uslovno navodno zaradi toa {to se deklarirala za Bugarka, a ne zaradi toa {to ne dozvoluvala nejziniot soprug da go vidi svoeto dete. A toa {to ima i makedonsko dràvjanstvo?! Dali moèbi e osudena i poradi toa ?! Ili ne?! Zna~i spored ova ako si obespraven vaì bugarskoto, a ako treba da koristi{ nekoj benefit od dràvata toga{ vaì makedonskoto dràvjanstvo. Pome|u

SPASKA MIT MITROVA ITRO ROVA niv dve nema ni{to. A kade e pravdata i vistinata tuka?! Kaj niv dve ubava rabota e toa {to na krajot rabotite sekoga{ izleguvaat na videlina. Denovive Spaska Mitrova }e po~ne da go sovetuva pratenikot na ATAKA, Dimitar Stojanov za makedonskite pra{awa. Ova be{e objaveno po sredbata me|u Mitrova i liderot na ATAKA Volen Siderov, pratenikot Pavel [opov i pratenikot Dimitar Stojanov. Mitrova navodno bila tesno povrzana so s$ {to im se slu~uva na lu|eto so bugarski identitet vo Makedonija. Pa sega }e go sovetuva bugarskiot evropratenik. Sigurno }e dobie debel nadomest za toa. No, {to s$ }e zagubi? Neka razmisli samata.

MISLA NA DENOT

JORGOS PAPAKONSTANTIN minister za finansii na Grcija

OPTIMIZAM ZA GR^KIOT BUXETSKI DEFICIT

mame golema nade` i optimizam deka prv pat po mnogu godini, do krajot na 2010 godina, }e go ostvarime ili duri }e go nadmineme planot za buxetsko {tedewe - izjavi gr~kiot minister za finansii Jorgos Papakonstantin izrazuvaj}i uveruvawe deka negovata zemja i pokraj golemata zadol`enost i visokiot buxetski deficit }e go ostvari ili duri }e go nadmine ambiciozniot plan za namaluvawe na potro{uva~kata i zgolemuvawe na prihodite do krajot na godinata. Ministerot naglasi deka negoviot optimizam se temeli na podatocite za namaluvawe na deficitot za 40% vo prvite pet meseci od godinata i na prognozata za zgolemuvawe na prihodite od poviskoiot danok na promet. Grcija vo maj edvaj izbegna bankrot, blagodarenie na prvata rata od 110 milijardi evra vrednata pomo{ od MMF i Evropskata unija.

JAS BEV DOBAR AMATER, NO SAMO PROSE^EN PROFESIONALEC. NABRGU SFATIV DO KADE MO@AM DA STIGNAM VO MUZI^KIOT BIZNIS, PA GO NAPU[TIV BENDOT I SE ZAPI[AV NA WUJOR[KIOT UNIVERZITET

ALAN GRINSPEN PORANE[EN [EF NA FEDERALNITE REZERVI NA SAD

4 28.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POMESTUVAWE NA GRANICITE

...DEN NA DR@AVNOSTA

...TERORISTI^KI NAPAD

Iljadnici gra|ani protiv penziskite reformi

Socijalna pravda vo vreme na kriza

Ubistvo vo sedi{teto na policijata

kolu dva milioni Francuzi izlegoa na ulica vo pove}e od P O 200 gradovi protestiraj}i protiv reformite na penziskiot sistem, koi gi nametnuva pretsedatelot Nikola Sarkozi.

retsedatelot Ivo Josipovi} priredi priem po povod Denot na dr`avnosta na Hrvatska. Proslavata pomina vo senka na ekonomskata kriza, poradi {to od vlasta se bara pogolema socijalna pravda.

vo po{tenska pratka.

DVA, TRI ZBORA

DALI SME NA ^EKOR PRED NOVA RECESIJA?

INDUSTRIJATA “STATISTI^KI” SE OPORAVUVA, BDP POVTORNO PA\A Statisti~kite podatoci i delovnite tendencii vo prerabotuva~kata industrija poka`uvaat deka najgolemite izvozni granki imaat nagoren trend, no BDP vo prviot kvartal od godinava povtorno bele`i pad od 0,9% KATERINA POPOSKA

o eksplozija na bomba na sedmiot kat od Ministerstvoto Vsorabotnik za vnatre{ni raboti vo Atina zagina edno lice, blizok na ministerot. Eksplozivnata naprava bila skriena

“Tri ~etvrini od naselenieto vo evropskite zemji gi zagri`uva rastot na siroma{tijata. Percepcijata na lu|eto mnogu verno ja otslikuva realnata situacija. Kriza e, a mnozinstvoto Evropejci denes ima problem da sostavi kraj so kraj” LASLO ANDOR komesar na Evropskata unija za socijalni pra{awa

poposka@kapital.com.mk

e ublaùva negativniot trend na industriskoto proizvodstvo. Dràvniot zavod za statistika izmeril deka vo maj godinava industriskoto proizvodstvo padnalo za samo 0,4% sporedeno so istiot mesec lani. Posle ~etiri meseci ova e prv zna~itelno pomal pad na industriskoto proizvodstvo, ako se zeme predvid deka vo periodot januari-april, industriskoto proizvodstvo pa|a{e vo prosek po 10% sporedeno so istiot period vo kriznata 2009 godina. Gledano po sektori, industriskoto proizvodstvo vo sektorot vadewe na rudi i kamen vo maj godinava padnalo za samo 1,1%, a minatiot mesec padot be{e 14,2%. Prerabotuva~kata industrija padnala za 5,3%, dodeka pak, sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda beleì porast od duri 37,5%. Spored statisti~kite podatoci, vkupniot pad od 0,4% na industriskoto proizvodstvo vsu{nost go kreiraat samo nekolku granki kako, tekstilnata industrija so 10% pad, proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati (-80%) i pe~atarskata dejnost koja vo maj beleì pad od 50%. Proizvodstvoto na grade`nite materijali minatiot mesec se namalilo za 27% sporedeno so lani. Od druga strana, pak, rastot na industriskoto proizvodstvo najmnogu go kreiraat prerabotkata na metali, koja porasnala za 32% sporedeno so lani, dodeka pak, proizvodstvoto na nafta beleì dramati~en rast od duri 207% vo maj godinava. Se otvora pra{aweto, se oporavuva li makedonskoto stopanstvo poleka od recesijata ili nagornite trendovi se rezultat samo na cikli~ni aktivnosti?

“Stavot na Me|unarodniot sud za pravda za Kosovo }e gi odvede procesite napred, a ne nazad. Nema mo`nost Srbija da se pribli`i vo integraciite dokolku ne poka`e podgotvenost za dobrososedski odnosi”. DEJVID LIDINGTON minister za Evropa na Velika Britanija

STATISTI^KI INDUSTRIJATA SE OPORAVUVA, NO PA\A BDP Vo anketata na Dràvniot zavod za statistika, 250 sopstvenici na proizvodni pogoni vo zemjava izjavile deka se pogolemi optimisti i vo odnos na obemot na proizvodstvoto, obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki. Velat deka zalihite na surovinite i repromaterijalite im se pod normalata, a optimizmot vo nivnite stavovi go temelat na o~ekuvawata deka vo naredniot period }e se namalat prose~nite nabavni ceni na surovinite. Edna od grankite koi najmnogu u~estvuvaat vo sozdavaweto na brutodoma{niot proizvod (BDP) e tokmu industrijata – so re~isi 25%. Sledat trgovijata so okolu 12% i zemjodelstvoto so okolu 10%. Nasproti podatocite deka industrijata poleka beleì rast, podatocite deka bruto-doma{niot proizvod vo prvoto trimese~je od godinava iznesuva -0,9%, ne vleva optimizam za periodot {to sledi. Vo ova trimese~je najgolem pad pokaùvaat sektorot hoteli i restorani (-13%), grade`ni{tvoto so -7,7% i vadeweto rudi i kamen so -4,6%. Rastot pak, na BDP vo ova trimese~je najmnogu go kreiraat sektorite zemjodelstvo, {umarstvo i lov so 5%, javnata uprava,

obrazovanieto i zdravstvoto so rast od 4% i finansiskoto posreduvawe so porast od 3,7%. Mn: Moè li Makedonija da vleze vo nova recesija? Poznava~ite na statisti~kite podatoci, sostojbite vo industrijata gi analiziraat i preku rastot na izvozot na klu~nite industriski granki, pa ottuka vadat i zaklu~ok deka vo sledniot kvartal industrijata treba poleka da zakrepnuva. Od elektro-metalnata industrija velat deka krizata vo nivniot sektor re~isi zavr{ila. “Mislam deka nie izlegovme od krizata, gledaj} i ja op{to sostojbata, pokaùvame deka ima trend na zgolemuvawe na proizvodstvoto. Vo elektro-metalnata industruja rastot e sepak vidliv, po~nuva ne{to da se dviì. Nie sme izvozno zavisni, a na{ite partneri vo stranstvo ve} e imaat nara~ki taka {to nie moème komotno da rabotime”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Od druga strana, pak, ~eli~niot gigant, Makstil, ne se soglasuva so tvrdewata deka recesijata ve}e e minato za makedonskata ekonomija. Cenite na metalite, velat, povtorno pa|aat na svetsko nivo. “S$ u{te sostojbata e

neizvesna. Ovie pikovi vo vtoriot kvartal od godinava ne garantiraat deka definitivno krizata pominala i moèbi pove} e se rezultat na nekoi sanacii na golemite ekonomii. Za realniot sektor, spored mene, s$ u{te ne moè so sigurnost da se kaè deka krizata zavr{ila. To~no e deka ima blago poka~uvawe na operativnite planovi, no ako se zeme predvid deka prvi~no imavme popesimisti~ki planovi za periodot {to sledi, ne treba podobruvawata da se sfa}aat apsolutno”, veli generalniot direktor na Makestil, Aleksandar Panov. I tekstilniot klaster od [tip ne veruva deka moè da zboruvame oti recesijata e zad nas. “Ne bi moèlo da se kaè deka konkretno tekstilnata industrija izlegla od recesija ili deka za brzo vreme toa } e se slu~i. Tekstilot sega vleguva vo {pic-sezona, mesecite maj, juni i juli za nas se pojaki meseci od aspekt na obezbeduvawe nara~ki, siguren plasman i konkurentnost na proizvodite. Kaj nas proizvodstvoto e cikli~no, na sekoi tri meseci, taka {to ne moème so sigurnost da bideme optimisti“, smeta Vladimir Netkov od tekstilniot klaster od [tip.

“Izraelskiot plan za urivawe na palestinskite domovi vo isto~en Eursalim, za na toa mesto da se izgradi arheolo{ki park, e ilegalen i protivzakonski. Toj e sprotiven na me|unarodnite zakoni i nema da pridonese za obidite za obnova na mirovnite pregovori me|u Izraelcite i Palestincite” BAN KI-MUN Generalen sekretar na ON

GADGETS

SONY ERICSSON GO NAJAVI NOVIOT XPERIA X8

peria X8 e noviot telefon koj oficijalno e najaven na pazarot od strana na Sony Ericsson i koj se bazira na android-tehnologijata. Kompanijata objavi deka H8 Xperia, e model koj po svojata golemina go zazema mestoto pome|u mnogu pogolemiot model X10 i pomaliot model Mini Sony Ericsson Xperia X8 be{e najavuvan kako komercijalen proekt vo kombinacija so poznatata super yvezda [akira. Bidj}i toa ne se slu~i, sega telefonot mo`e da se ka`e deka dobi malku pozdodevno

ime. Xperia X8 vo pogled na hardverot e donekade posli~en na Xperia Mini otkolku na postariot brat X10. Prvenstveno toa e evidentno od procesorot koj ima brzina od 600 MHz i e ist so onoj koj mo`e da se najde i kaj Xperia Mini. Rezolucijata na ekranot na X8 e 320 na 480 i stanuva zbor za soliden TFT ekran ~uvstvitelen na dopir. Rezolucijata na vgradenata kamera e 3,2 megapikseli, a dodatocite kako {to se WiFi, A-GPS i FM radio, se o~ekuvani vo ovaa klasa na telefoni.

POLITIKA

28.06.2010

GRUEVSKI: GRCIJA KONE^NO VIDE DEKA SAKAME KOMPROMIS

obro e {to kone~no i Grcija razbra, i toa go kaà javno nivniot premier, deka prakti~no ~uvstvuva deka na{ata dràva i na{ata vlada saka da dojde do re{enie. Medijatorot Nimic gi zasili negovite aktivnosti i konsultacii so dvete strani, toa dava nade`. Nie sozdavame podobra po~va, da moè ponatamu medijatorot Nimic so negovite idei, da prodolì da komunicira i eventualno da iznese predlog koj {to eventualno bi bil prifatliv za dvete strani “ izjavi premeirot Nikola Gruevski. Poslednite izjavi na belgiskite ~elnici, ~ija dràva go prezede pretse-

datelstvuvaweto so EU od izminatite denovi se najotpmimisti~ki dosega, deka re{enieto e na povidok, no ne se otkrivaat detali i se insistira na diskretnost za da ne se na{teti na procesot. Ministerot Milo{oski utre povtorno patuva za Brisel i }e se sretne so evrokomesarot [tefan File. Za krajot na nedelata se {pekulira i so nova sredba pome|u Gruevski i Papandreu.

IVANOV: OPOZICIJATA NE SAKA DA BIDE INFORMIRANA ZA PREGOVORITE

estite sredbi me|u premierite Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu i dobrata atmosfera {to postoi pome|u niv se pri~ina za optimizam kaj stranskite pretstavnici za sporot so imetoizjavi pretsedatelot \orge Ivanov pri v~era{nata poseta na Kosovo, kade {to be{e na regionalna liderska sredba so svoite kolegi od Kosovo, Albanija i Crna Gora. Toj veli deka medijatorot

Metju Nimic vrz baza na signalite {to }e gi dobie po sredbite na premierite Gruevski i Papandreu }e izleze so predlog, koga i }e se gradi po{irok konsenzus vo vrska so pra{aweto za imeto. “Dr`avniot vrv e usoglasen vo vrska so sporot. Opozicijata ne gi prifa} a sredbite so ambasadorot Zoran Jolevski za da gi informirame za tekot na razgovorite” veli Ivanov.

EKSKLUZIVNO: DODEKA SE KR^KA RE[ENIETO ZA IMETO - “KAPITAL” GO OPIPUVA PULSOT VO SOLUN

“POPU[TETE MALKU VIE, ]E POPU[TIME NIE, I ETE GO KOMPROMISOT!”

Vo ekot na najavite deka s$ poblisku e re{enieto za dvaesetgodi{niot spor za imeto so ju`niot sosed, vo moèbi i najistureniot grad vo ovaa bitka, Solun (koj nie, Makedoncite ne moème da go “preàlime” i u{te si go smetame za “na{“ ), gra|anite se maksimalno rastovareni od dilemata koj ja ima “licencata” vrz imeto na na{ata zemja. Pora~uvaat – da se zatvori sporot vo najbrz moèn rok za dvete zemji kone~no da po~nat da ìveat kako “normalni” sosedi! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

akedonija e va{a, Makedonija e i na{a, imeto si e ime, no toa ne treba da se stava pred lu|eto i nivnite interesi. Ova e sublimatot od poraki so koi Solun~ani ja pre~ekaa ekipata na “Kapital” vo izminatiot vikend. Gra|anite, na junskoto sonce, sednati na kejot do Egejot, svoite misli gi imaat naso~eno kon ekonomskata kriza so koja se soo~uva nivniot grad i celata nivna dràva. Problemot so toa kako se vika zemjata od sever, ne im e voop{to tema na muabet. Namaluvaweto na platite, otpu{taweto na nivnite bliski, zatvoraweto na mnogu industriski kapaciteti, i neizvesnosta za utre, ednostavno ne go dozvoluvaat luksuzot za “bistrewe” na politika. Velat deka dosadno im e da gi pra{uvaat {to mislat i {to ~uvstvuvaat za Makedoncite (nemaat duri ni problem da go izgovorat toa taka), deka uàsno im e glupavo da tro{at energija za problem, koj za niv e nametnat, i ve{ta~ki iskreiran samo za da se koristi kako alibi za neuspe{nosta na vladinite politiki vo dvete dràvi vo drugite op{testveni sferi. Gra|anite so koi razgovara{e ekipata na “Kapital” bea mladi i uspe{ni lu|e, biznismeni, pretpriema~i, sopstvenici na lokali, pravnici, inèneri. Site imaa identi~na mentalna matrica, spored koja, (bea i toa kako dobro informirani do kade e sporot, i koi se poslednite oficijalni stavovi na Skopje i na Atina!) su{tinski e va`no sporot da se re{i i dvete dràvi da po~nat da ìveat vo edna sinergija koja

}e rezultira so benefit i za dvete strani. Golem optimizam vladee kaj intelektualnata elita vo Solun deka tokmu vo periodov {to sleduva }e se zatvori problemot. Kostas Kacaros, koj e mlad advokat od Solun, veli deka aktivno gi sledi slu~uvawata okolu sporot za imeto. Ima stav deka trebalo da go re{at na{ite tatkovci, i deka se nema volja, a ne re{enie. “Zamislete vie, doma, da imate nekakov problem, }e go ostavite da stoi i }e go prenesete na va{ite deca i vnuci, ili }e go re{ite, ako ve boli!? Jasno deka ako problemot te dopira, mora da se re{i vedna{ (a ovoj problem, i toa kako dopira). Zarem mislite deka crvenite linii {to se prezentiraat vo javnosta se onie vistinskite!? Jas sum ubeden deka i Skopje, i Atina, se podgotveni da se nosat so dogovorot. Nema da propadne gr~kata dràva, nema ni makedonskata ako sporot se zatvori. Se znae kako toa se pravi, {to e kopmromis - }e popu{tite malku vie, malku nie i ete go re{enieto. ]e se donese dogovorot, }e ima vreva i tamu i tuka, }e ima nezadovolstvo, pa potoa se }e se zaboravi, i }e prodolìme da ìveeme kako normalni lu|e i sosedi” veli Kacaros za “Kapital”. Toj dodava deka e àlno {to dvete dràvi se tolku obremeneti so ovoj problem, {to ne uspevaat da gi sogledaat potencijalite i mo`nostite {to si gi nudat edna so druga. “Gr~kite investitori sakaat da investiraat vo va{ata zemja, ajde da gi iskoristime tie momenti. Siguren sum deka lu|eto ne se mrazat edni so drugi, ova e politi~ki, ne gra|anski problem i toa mora da se potencira. [to se odnesuva do re{enieto so Skopje, moj li~en stav i informacii se deka toa }e go vklu~uva imeto na rekata Vardar vo nekoja forma”,

NIKOS DELOS

KOSTAS KACAROS

ekonomist

Klu~no e {to dvete strani sakaat da ja monopoliziraat sopstvenosta vrz Makedonija kako poim. Tuka e problemot, tuka e i re{enieto. veli Kacaros. So mnogu sli~en stav na negoviot okolu celiot spor e i Nikos Delos, ekonomist i sopstvenik na kafuleto La novu. Toj e po poteklo od Kostur i veli deka vo celiot svoj `ivot znae za dve Makedonii. Ednata, nivnata teritorija, i drugata, dr`ava, koja postoi vo sostav na jugoslovenskata federacija. Po raspadot na Jugoslavija, spored, Delos, nastanuva i samiot problem, koj mu e razbirliv, no ne i

advokat

Nema da propadne gr~kata dràva, nema ni makedonskata ako sporot se zatvori. Se znae kako toa se pravi, {to e kopmromis - }e popu{tite malku vie, malku nie i ete go re{enieto nere{liv. “Klu~no e {to dvete strani sakaat da ja monopoliziraat sopstvenosta vrz Makedonija kako poim. Tuka e problemot, tuka e i re{enieto. Jas sum Makedonec isto kako {to ste i vie. Site nie sme Makedonija. Jas ne moàm da vi zabranam da bidete toa, no ne smeete da barate i od mene, jas da se otkaàm od istoto. Inaku, nemam nikakov problem li~no so vas kako narod. Imav

devojka vo Skopje, Makedonka so koja bevme zaedno celi ~etiri godini. Ako lu|eto stanat pobliski, i go nadrasnat problemot, na kogo }e mu bide gri`a za vladite i za politikata”!? sugerira Delos. I Kacaros i Delos se ubedeni deka treba da se iskoristi momentot zo{to se raboti za cikli~en problem, pa postoi rizik da sleduva nov period, no, na zaladuvawe. So vakvi poraki, i so vpe-

~atok deka ima vidliva i silna evolucija na stavot i percepcijata otade granicata, ekipata na “Kapital” se vrati vo Skopje. Namesto pogrdni imiwa za dr`avata i za Makedoncite kako narod, od drugata strana na “Bogorodica”, n$ pre~ekaa nasmeani lica so toplo dobredojde, i stavovi {to vlevaat nade` deka na celata paranoja okolu sporot mo`ebi kone~no & se nayira krajot.

6 28.06.2010

NASTAN NA NEDELATA I SAMIT ZA

Nekoi }e go nare~at “Hamburger Samit”. Proklamiraj}i nova era vo odnosite SADRusija – “resetirawe” na vrskite, kako {to se izrazi Belata ku}a – amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i negoviot ruski kolega Medvedev gi zasukaa rakavite od svoite ko{uli vo sendvi~arnicata Rejs Hel Burger vo Arlington, Virxinija, za da ne se izmastat od hamburgerite i pomfritot {to “bratski” go podelija. Sepak, Obama i Medvedev imaa mnogu pove}e “meso” vo temite za diskusija, kako {to e na primer vlezot na Rusija vo Svetskata trgovska organizacija (STO), prodol`uvaweto na sorabotkata vo namaluvaweto na nuklearnite arsenali, sankciite kon Iran i vojnata vo Avganistan

RUSIJA SAKA DA GO UVEZE “AMERIKANSKIOT SON” EKIPA NA KAPITAL:

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk VESNA KOSTOVSKA v.kostovska@kapital.com.mk IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

arak Obama na preskonferencija soop{ti deka Medvedev se soglasil da ja trgne zabranata za izvoz na pile{ko meso vo Rusija, koja be{e na sila {est meseci. Ova }e bide silen finansiski stimul za amerikanskite proizvoditeli na pile{ko, koi {to minatata godina zarabotija 800 milioni dolari od proda`bite vo Rusija. No, ruskiot premier Vladimir Putin ja donese zabranata vo januari, zaradi navodnata upotreba na hlor za dezifenkcija na `ivinata, postapka {to ja primenuvale amerikanskite klanici, koja {to pak e zabraneta vo EU i vo Rusija. Nekoi industriski grupacii vo SAD

Medvedev ima za cel da privle~e r kapitalni investicii od SAD! D Vakvata ru ruska opredelba doa|a po globalnata ekonomska kriza koja & na{teti na ruskata ekonomija! Spored Medvedev, se otkrija slabostite na ruskiot ekonomski model koj kontinuirano e zavisen od proda`bata i izvozot na nafta, gas i metali. tvrdea deka merkata bila na~in da & se pomogne na ruskata doma{na industrija za pile{ko, no i diplomatska alatka na Rusija preku koja go izrazila svoeto nezadovolstvo od amerikanskiot stav kon izvesni ~uvstvitelni temi, vklu~uvaj}i ja i vojnata vo Gruzija. Dmitri Medvedev ja opi{a vojnata vo Gruzija kako “konflikt koj be{e iniciran od gruziskoto liderstvo”, na ~ija strana zastana SAD. No, dvajcata pretsedateli,

sepak, zazedoa zaedni~ki stav, koga Obama soop{ti deka toj i Medvedev imale “odli~ni diskusii, koi ne bi mo`ele da se slu~at pred 17 meseci”, koga odnosite me|u ovie dve svetski sili bea dovedeni na najnisko nivo od vremeto na Studenata vojna. MEDVEDEV: AMERIKANSKITE INVESTICII I TREBAAT NA RUSIJA Administracijata na Obama predlo`i ovaa poseta na Dmitri

Medvedev vo SAD da ja nare~e “samit na inovacii”, soop{ti ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija, Sergej Lavrov na 19 juni juni, na Me|unarodniot ekonomski forum vo Sankt Peterburg. Pretsedatelot na Rusija napravi diverzifikacija - poa|aj}i od izvozno orientiranata ekonomija na energensi i metali, preminuvaj} i kon podobruvawe na investiciskata klima kako primarna cel na ekonomskata politika, i toa najmnogu vo poleto na tehnolo{kite inovacii. Medvedev gi nazna~i milijarderite Viktor Vekselberg, pretsedatel na Upravniot odbor na kompanijata Renova i Kreg Baret, porane{en izvr{en menaxer na kaliforniskata Intel korporacija, kako kopredsedateli za negoviot plan za izgradba na visoka tehnolo{ka zona vo Skolkovo, predgradie koe se nao|a zapadno od Moskva. Za vreme na posetata vo Va{ington,

be{e potpi{ana i spogodba pome|u Boing i Rusija, za proda`ba na 50 avioni od vidot “737”, vo vrednost od 4 milijardi dolari. Aleksandar [okhin [okhin, pretsedatelot na Ruskata unija na industrijalisti i pretpriema~i e predvodnik na delegacijata, koja se sretna so svoite kolegi od Amerikanskata komora, so cel da se prodlabo~i ekonomskata sorabotka pome|u dvete zemji. Kako del od ruskata biznis-delegacija vo SAD patuvaa ~elnicite na energetskite giganti Gasprom i Lukoil, kako i glavnite menaxeri od kompaniite od metalnata industrija, Norilsk Nikel i Novolipetsk. Obama ja izrazi svojata poddr{ka za priklu~uvawe na Rusija kon Svetskata trgovska organizacija, naglasuvaj}i deka “mestoto na Rusija e vo STO”. “Uveren sum deka vizijata na Medvedev za inovativno, moderno i

SILIKONSKATA DOLINA OD KALIFORNIJ

alifornija ja ima svojata Silikonska dolina, a Moskva go ima Skolkovo, vedna{ pokraj rekata Setun, zapadno od glavniot grad. Pri svojata poseta vo Kalifornija, Medvedev izjavi deka planira vo Skolkovo da privle~e golemo iskustvo od Silikonskata dolina, za da ja unapredi ostav{tinata na “nau~nite gradovi” od sovetskata era vo Rusija. Fondacijata Skolkovo pretstavuva neporofitna organizacija vo Rusija, koja e osnovana od ruskiot pretsedatel Medvedev, so cel da se izgradi nov nau~en i tehnolo{ki grad vo Moskovskoto predgradie, Skolkovo. Vo ovoj “inovativen grad”, }e bidat vklu~eni univerziteti, nau~no-istra`uva~ki institucii, centri za kolektivna upotreba,

biznis- inkubatori, kancelarija za tehnolo{ki transfer i komercijalizacija, a isto taka }e bidat izgradeni apartmani i druga socijalna infrastruktura. Zatoa Medvedev za vreme na svojata poseta na SAD, ja poseti Silikonskata dolina vo Kalifornija, da nau~i ne{to pove}e za nejzinoto funkcionirawe, no patem i da sklu~i nekoja zdelka so amerikanskite tehnolo{ki giganti. Edna takva be{e najavata na Cisko Sistemi (Cisco Systems) deka vo slednite deset godini }e vlo`i edna milijarda dolari vo tehnolo{ki proekti vo Rusija. Najgolemata svetska kompanija za proizvodstvo na informati~ki mre`ni re{enija, ve}e ima silno prisustvo vo Rusija. Glavniot izvr{en direktor na Cisko, Xon ^embers, mu ja pretstavuva{e na Medvedev najnovata tehnologija

za videokonferenciski vrski, a na nastanot prisustvuva{e i guvernerot na Kalifornija, Arnold [varceneger. Pretsedatelot Medvedev, go poseti i servisot za mikroblogirawe, Tviter, kade {to mu otvorija i negov profil i toj ja isprati svojata prva poraka vo javnosta preku Tviter. Po toj povod podocna, pretsedatelot Obama se po{eguva, velej}i deka i toj ima svoj profil na Tviter, pa sega }e mo`e so ruskiot kolega da komuniciraat preku ovaa socijalna mrre`a, i da gi zaboravat “crvenite telefoni”. Po Tviter i Cisko, Medvedev ja poseti Apple, kade {to doma}in mu be{e osnova~ot i glaven direktor na kompanijata, Stiv Xobs. Medvedev e poznat kako golem privrzanik na iPhone, eden od najprodavanite proizvodi na Apple, a vo ovaa pri-

Prviot ~ovek na Apple, Stiv Xobs mu podari na Medvedev, primerok od najnoviot model na Iphone 4

IDNINATA: OBAMA-MEDVEDEV Obama smeta deka biznis-sorabotkata so Rusija }e gi opfati delovite od aeroindustrijata do avtomobilskata industrija, a isto taka SAD }e & ovozmoì na Rusija poddr{ka vo oblasta na inovaciite vo visokata tehnologija. energi~no stopanstvo na Rusija celosno e soglasno so ruskoto pristapuvawe na STO”, re~e Obama vo taa prilika. Obama istakna deka biznis-sorabotkata so Rusija }e gi opfati delovite od aeroindustrijata do avtomobilskata industrija, a isto taka SAD }e & ovozmoì na Rusija, poddr{ka vo oblasta na inovaciite vo visokata tehnologija. Medvedev ima za cel da privle~e kapitalni investicii od SAD, posle globalnata ekonomska kriza koja & na{teti na ruskata ekonomija, so {to spored Medvedev se otkrija slabostite na ekonomskiot model koj e zavisen od proda`bata i izvozot na nafta, gas i metali. Rusija privle~e 265,8 milijardi dolari, stranski investicii od padot na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina, no investiciite na SAD se samo 3% od ovaa suma, i toa pomalki od Irska. Bilateralnata razmena so SAD minatata godina iznesuvala samo 18,4 milijardi dolari. Medvedev na po~etokot od ovoj mesec, koga vo Sankt Peterburg se sretna so biznis-liderite na Me|unarodniot ekonomski forum istakna deka pogledot na Rusija se promenil. Kremq e podgotven da se otvori za stranski investicii, no prizna deka korupcijata i slabiot praven sistem pretstavuvaat barieri. Rusija, najgolemata ekonomija koja e nadvor od globalnoto trgovsko telo, go obvini Va{ington deka go popre~uva nejziniot vlez vo STO, dodeka oficijalnite pretstavnici na SAD velat deka Rusija sama si go popre~uva patot, bidej}i bara da vleze zaedno do dvete porane{ni sovetski dràvi, Kazahstan i Belorusija. Od druga strana, Va{ington bara{e od Rusija da gi podobri pravata i zakonite za intelektualna sopstvenost, za da ja dobie poddr{kata na SAD za vlez vo STO. Rusija toa i go napravi, a Obama na pres- konferencijata, posle tet- a- tet sredbata so Medvedev ja izrazi poddr{kata.

28.06.2010

Obama go odnese Medvedev vo edna lokalna sendvi~arnica blizu Va{ington, pa so hamburgeri i pomfrit, prodol`ija da “bistrat” politika

Dmitri Medvedev se sretna i so kaliforniskiot guverner “terminatorot” - Arnold [varceneger KONE^NO, RUSKI LIDER OD ZAPADOT!

o ovaa etapa od gradeweto na odnosite me|u SAD i Rusija, vlo{eni vo poslednite godini od Bu{ovata adminstracija, dopiraj}i go dnoto posle ruskata voena invazija na Gruzija vo avgust 2008, drèweto do ekonomskite predizvici i delovnite vrski gi zadovoluva i dvete strani. Sepak, kako {to zabelaàa ekspertite vo Va{ington, s$ u{te nema idila vo odnosite, i pokraj toa {to brojnite raznoglasija vo oblasta na nadvore{nata politika i odbranata se BORIS KAMÊV re{eni. Amerika trpi od vakvoto druèwe specijalen izvestuva~ so Rusija so toa {to Obama pravi brojni od SAD otstapki, velat tie, mislej}i na popustlivosta okolu razmestuvaweto na amerikanskata PRO vo Isto~na Evropa, i na premol~uvaweto na ruskoto okol~uvawe na delovi od porane{niot Sovetski Sojuz kako svoja zona na vlijanie. Od druga strana, celta na posetata na Medvedev be{e tokmu podobruvawe na ekonomskite odnosi so SAD i nosewe doma na nou-hau vo tehnologija i inovacii, potrebni za diverzifikacija - od „nafta i puter” na zavisnoto stopanstvo na Rusija. Medvedev poteknuva od onaa grupa na ruski politi~ari vrz koi nema vlijanie bipolarnata mentalna matrica od epohata na Studenata vojna. Vo tekot na tridnevnata vizita, na sredbite so amerikanskite pretpriema~i i politi~ki lideri, vo mnogu situacii toj se ~uvstvuva{e komotno, ne nosej}i sako ili vrska – neplaniraniot fast-fud hepening vo Arlington gi pokaà neoptovarenite prijatelski odnosi {to toj gi neguva kon Obama. „Kone~no, ruski lider od Zapadot”, triumfalno proklamiraa evropskite i amerikanski poznava~i na sostojbite. Iran, Severna Koreja, G-8 i G-20 (na ~ij samit dvajcata vrvni lideri otpatuvaa vo sabotata), bea ostanatite diskutirani temi. Me|utoa, bez ogled na toa {to mnogu nadvore{no politi~ki i odbranbeni pra{awa bea re{eni, predrasudite od haoti~nite devedesetti se aktuelni i denes: korupcijata i kriminalot vo Rusija se zakana za amerikanskite pretpriema~i, ako se sporedi besprekornata biznis-klima {to vladee vo SAD. Tie so godini go demnat lukrativniot pazar na zemjata, no ne se re{avaat da investiraat. Ritejl xinot Vol-Mart e samo eden primer. I pokraj toa {to vo svojot nastap pred studentite na Stenford, Medvedev podvle~e deka Rusija e otvorena za investicii, trgovija, zaedni~ki proekti itn., ovde{nite investitori se pretpazlivi. Kako merka za vistinski promeni vo zemjata se gleda ishodot od sudskiot proces protiv oligarhot i politi~ki zatvorenik Mihail Hodorkovski. Za Zapadot, negovoto osloboduvawe bi bilo isto taka simboli~no kako {to be{e osloboduvaweto na legendarniot sovetski disident Andrej Zaharov vo osumdesettite.

SAD I RUSIJA GI PRIBLI@IJA GLEDI[TATA ZA MULTIPOLAREN SVET

osetata na Medvedev na SAD doa|a kako edna forma na zavr{nica na dinamikata vo geopoliti~kite dvièwa vo svetot koi se slu~uvaa vo poslednite tri-~etiri godini. Geopoliti~kata dinamika be{e rezultat na pove}e krupni, navidum nepovrzani nastani. Neuspehot na SAD, vojnite vo Irak i vo Avganistan, doa|aweto na nova administracija na SAD, Globalnata ekonomska kriza, ekonomskiot haos vo evrozonata, BLAGOJA SAMAKOSKI nepre~eno prodolènie vo razvojot na iranskata nuklearna tehnologija, pojava na profesor novi globalni igra~i itn. Rusija go prodolì svojot od kon rekonstrukcija na svoeto vlijanie, otpo~nat formalno so doa|aweto na Putin, kako na svojata geografska periferija taka i vo odnos na globalnata pozicija. Pomo{ vo rekonstrukcijata na svojata globalna geopoliti~ka uloga dobi i od aktuelnite ekonomski nastani, porastot na cenata na naftata, i avanturisti~kata politika na nekoi lideri na svojata periferija, kako [aka{vili, Ju{~enko, Timo{enko i dr. Problemite na NATO i SAD vo Avganistan vo golema mera & pomognaa na Rusija, bez pogolemi politi~ki, ekonomski i voeni tro{oci da ja rekonstruira, delimi~no, svojata uloga. Kaj nas, osobeno vo mediumite, za àl, poradi li~ni i anacionalni interesi, s$ u{te ima prikrivawe na ovie dvièwa i svetot s$ u{te, sosema pogre{no, se gleda kako podelen na dva bloka. Svetot e denes, za sre}a, multipolaren ili poto~no, na pat e da se zaboravi na unipolarnosta. Malite zemji imaat sre}a da doa|a vra}awe na multipolarnosta bidej} i taa vo golema mera im obezbeduva pogolema ekonomska i voena sigurnost. Iako SAD s$ u{te e ubedlivo najmo}na ekonomska i voena sila vo svetot, so doa|aweto na administracijata na Obama i taa poleka se pridruùva, barem zasega, na ovie gledawa za multipolarnost vo svetot. Za Makedonija toa e od osobeno golemo zna~ewe ako se znae deka Evropa saka da ja obezli~i nacijata i deka nema ni najmalku dilemi {to stoi vo pozadinata na ovie potezi na EZ: prikrivawe na svoite istoriski gre{ki. Posetata na Medvedev na SAD e prodolènie na eden proces koj se odviva skoro dve godini i vo koj proces, zad zatvoreni vrati, imame trgovija i koncesii so odredeni geopoliti~ki vlijanija vo zamena za soodvetni ekonomski i voeni koncesii. Zatoa na ovaa poseta na Medvedev ne gledam kako na nekoja posebna spektakularnost tuku kako na kontinualen proces na vospostavuvawe specijalni i komplicirani geopoliti~ki i ekonomski relacii me|u SAD i Rusija. Simnuvawata na odredeni ograni~uvawa vo trgovijata me|u SAD i Rusija }e im pomognat na najprofitabilnite i tehnolo{ki najrazvieni kompanii vo SAD da ja pro{irat svojata ekonomska baza.

JA, MEDVEDEV ]E JA PRAVI VO SKOLKOVO! lika Xobs mu podari primerok od najnoviot model, iPhone 4. Ruskiot pretsedatel isto taka, ja poseti i amerikanskata kancelarija na ruskata internetkompanija Jandeks, i se sretna so ruski emigranti vo edno lokalno kafule, kade {to razmenija idei okolu stimulirawe na inovaciite. Rusija se nadeva deka }e privle~e in`eneri, programeri i investitori da u~estvuvaat vo proektot Skolkovo, za {to ve}e ja dobi poddr{kata od Cisko i drugi kompanii.

[efot na Cisko, Xon ^embers (na slikata se pozdravuva so Medvedev), najavi investicii od edna milijarda dolari vo Rusija, vo slednite deset godini

Vo Tviter, na Medvedev mu otvorija sopstven profil, a negoviot amerikanski kolega, Obama, bidej}i ve}e imal otvoreno takov, go pokani da komuniciraat preku nego, namesto preku “crvenite telefoni”

8 28.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

POVTORNO PROPU[TENA [ANSA

od eka nie spieme, s transkite proizvoditeli na ran zelen~uk ve}e go popolnile nedostigot od ovie proizvodi na pazarite na porane{na Jugoslavija. I dodeka na{ite proizvoditeli i otkupuva~i se obiduvaat da si na{tetat eden na drug, zadovoluvaj}i gi svoite sitni profiterski aspiracii, proizvoditelite vo Evropa, organizirani i dobro informirani za pazarite i pazarnite vi{oci, go preplavija hrvatskiot pazar. Ova mora da bide posledna o pomena do na{ite proizvoditeli, trgovci i site ~initeli vo ovaa zemja, za da se organiziraat i zaedni~ki da nas tapat na tie pazari. Nezamislivo e za edna agrarna zemja, za kakva {to se deklarirame, da nema podatoci kolkavo ranogradinarsko proizvodstvo imame i po koi ceni se prodava. Vo edno moderno agrarn o s to pans tvo e nezamislivo zemjodlcite da ne znaat kolkavi se potrebite vo ran ogradinar s tvo, a povr{inite da se zasaduvaat po intuicija ili spored toa, koja kultura najdobro pominala minatata godina. Nezamislivo e otkupu va~ite nautro

da im dadat ambala`a na zemjod elcite i da dogovorat edna cena, a popladne da im gi otkupat po poniski ceni. Iritira i toa {to 20 godini se zboruva d eka treba da se

Vo Makedonija sme izloèni na seriozno intenzivna i èstoka kampawa na opozicijata i nivnite sorabotnici kon vlasta. Toa ne e opasno i stra{no, duri za ne{to e i plodotvorno. Taka e normalno vo sekoja demokratska dràva. No, isto taka e i normalno, politikata da ne ja svedeme samo i edinstveno na prepukuvawa, plukawa i navredi. emo`nosta na nekoi lu|e da & poglednat vo o~i na vistinata gi pravi ranlivi. Vnatre{niot nemir e posilen od s$. Lagata sekoga{ e napi{ana na liceto i ja ima niz zborovite, no treba da se nau~ime da ja ~itame i da ja vidime. Vnatre{noto ~uvstvo, potkrepeno so dovolen fond na soznanija i informacii sekoga{ e pravilen na~in da se dojde do vistinata. Taka e i vo normalniot ìvot. No, vo politikata toa e pravilen na~in kako da se veruva pogre{no. Nade`ta, velat, posledna umira. N,o somneòt e traen. Koga lu|eto go anuliraat somneòt, a i se prepu{taat na nade`ta, toga{ gi pravat najgolemite gre{ki. ôvek ne smee da & se prepu{ta na euforijata. ôvek ne smee da mu se prepu{ta na revoltot i qubomorata. ôvekot mora da e odgovoren i pred sebe, no i pred idnite generacii. No, ne so emocii i so idealizacii, tuku so racionalnost i podatlivost. Koga revoltot ja nadminuva realnosta, toga{ se pravat gre{ki. Slabosta na nekoi lu|e vo politikata im se gleda vo o~ite. Begaat od mo`nosta da bidat pra{ani, upotrebuvaat trikovi i manipulacii, vetuvaat la`no i se nadevaat deka }e im pomine. Slabosta na nekoi lu|e im se gleda vo postapkite i vo na~inite na komunikacija. Naj~esto ovie lu|e se dolgo vreme vo politikata. Na~inite na komunikacija so javnosta gi postavuvaat so, vo osnova, postaven somne` deka moàt da bidat razotkrieni. S$ se sveduva na odnapred planirano scenario koe ne smee da bide zagrozeno so strani~ni pra{awa i somneì. Taka se praktikuvala politikata

N GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

organizirame, da go planirame proizvodstvoto i da ja implementirame naukata, a na na{ite nivi s$ u{te se proizveduva ekstenzivn o, i podocna se lutime i zemjodelcite gi frlaat proizvodite i gi gazat so traktori. Za vakvoto proizvodstvo pove}e nema mesto na Evropskiot pazar. Pra{awe na vreme e samo koga i preostanatite tradicionalni pazari vo porane{na Jugoslavi ja }e ni gi prezemat [pancite, Turcite i Grcite.

OPTIMIZAM E NEDOSTIG OD INFORMACII!? ozbudlivi se najavite i branot optimizam od Brisel deka re{enie za imeto e mo`no vo narednite sedmici (!?). Toa zna~i deka kaj i da e }e dojde na red da se slu~i nemo`noto, da se zatvori sporot {to dvaeset godini n$ true, a nie }e do~ekame da bidme ìvi svedoci kako Makedonija i Grcija ìveat vo qubov i vo harmonija. Grcite }e investiraat kaj nas, a nie }e im odime na odmor po ostrovite i poluostrovite bez strav da ne n$ fotografiraat deùrnite patrioti, pa potoa da n$ lin~uvaat na plo{tad kako predavnici od najdolen vid. I vo takva prijatna atmosfera (isklu~ivo vo kakva premierite na dvete zemji pijat kafe!) }e gradime normalna dràva, normalni sosedski odnosi, a sporot za imeto }e stane minato za koe }e raskaùva onoj koj pameti. Premnogu dobro da bi bilo vistinito!? Ne mora da zna~i! Znae rakovodstvoto deka dojden e momentot koga vo stilot na Aleksandar Makedonski, moè da se otplete Gordieviot jazol i da se izleze golem pobednik! Svesni

LAGATA GRADI, NO GRADI SO GRE[KA

se! Zatoa intenzivno se dru`at, pa potoa demonstriraat optimi-

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

zam. No, se veli deka optimizmot e samo nedostig od informacii, a iskustvata dosega n$ nau~ile da duvame i na jogurt, pa ottuka, sekoja preoptimisti~ka najava ne mo`e da se primi bez dol`na rezerva! Sporot zdodea ve}e! I na Gospod i na lu|eto... no, im zdodea li navistina i na vladite vo Atina i vo Skopje!? Oti, ubavo velat “Makedoncite” od Severna Grcija – problemot e cikli~en – ili }e se zgrap~i momentot i }e se re{i, ili }e sledi, nov... no, laden bran.

vo devedesettite, taka se obiduvaat da ja praktikuvaat i sega. Za nekoi od takvite postapki moàt da se pravdaat deka se legitimni alatki. No, vo su{tina s$ se sveduva na sudirot so vistinata. Vo Makedonija sme izloèni na seriozno intenzivna i èstoka kampawa na opozicijata i na nivnite sorabotnici kon vlasta. Toa ne e opasno i stra{no, duri za ne{to e i plodotvorno. Taka e normalno vo sekoja demokratska dràva. No, isto taka e i normalno, politikata da ne ja svedeme samo i edinstveno na prepukuvawa, plukawa i navredi. Toa e odvratno i ne nosi ni{to dobro za gra|anite, a samo gi polni so nepotrebna èstina i euforija silnite poddrùva~i. Politikata ne smee da bide arena za istrebuvawe. Politikata mora da e arena za argumentirano soo~uvawe. No, kaj nas, vo Makedonija e karakteristi~no nivoto na pritisok i alatkite koi se koristat vo borbata protiv vlasta. Samo kaj nas moète da bidete svedoci na odredeni finti i manipulacii (od vremeto na tranzicijata). I toa e za razbirawe. Ve}e ~etvrta godina, opozicijata se obiduva da & zadade seriozen udar na vlasta, no slabo uspeva. Ne sakam da apsolutiziram, ne deka nema za {to da bide napa|ana ova vlast, no ne e mo`no toa da se pravi od strana na lu|e bez kredibilitet. Vamutamu, opozicijata uspeva da locira odredeni sitni propusti i gre{ki, no glavno ne uspea da ja ubedi javnosta deka ovaa vlast ne si ja izvr{uva svojata osnovna zada~a. Zo{to e toa taka, e najte{koto pra{awe na koe ne uspevaat da si dadat odgovor i najsilnite mediumski pera od redot na otvorenite poddrùva~i

na SDSM. No, toa e jasno i vidlivo... Prvo, vo politikata e potreben kredibilitet. Dali vo politi~kiot vrv na SDSM go ima toa? Se somnevam, odnosno ne. Ne e mo`no za ~esnost da zboruva partija koja vo svoeto rakovodstvo ima ~ovek koj e dva pati faten na izvr{uvawe kriminal, od koj za edniot slu~aj i javno preku mediumi si prizna. Ne e mo`no za posvetenost da zboruva partija koja vo minatite dvaesetina godini prokocka zlatni vremiwa koi gi ispolni so {verc, partizacija na sudstvoto, grabe` na {teda~i, mafija{ka privatizacija, a propu{ti da ja reformira dr`avata, propu{ti da ja integrira i da ja modernizira. Ne e mo`no za patriotizam da zboruva partija koja uspea vo minatite godini da napravi mnogu gafovi kako {to bea protiveweto za nezavisnosta, promenata na imeto od Republika Makedonija vo FIROM, promenata na znameto, razno-raznite vnatre{no politi~ki podmetnuvawa, iljadnicite la`ni paso{i.... Vtoro, vo politikata e potrebna ot~etnosta. Dali opozicijata adekvatno & parira na vlasta vo ovaa karakteristika. Apsolutno ne duri i vo ovie momenti koga vlasta e ve}e na pozicija ~etvrta godina po red. Toa e vidlivo preku dva primeri. Edniot primer e sekojdnevno prisuten. SDSM bega da dava odgovori na pra{awa povrzani so svoeto minato. Edinstveniot odgovor koj se “vergla” postojano e deka sega ne se vlast i nemaat obvrska da odgovaraat. Nikoj od kaj niv ne se trudi da objasni za temnite vremiwa na tranzicijata. Ednostavno se nadevaat deka memorijata kaj lu|eto }e izblede. Za da bide apsurdot pogolem, vo politi~kiot vrv na

ILIJA DIMOVSKI

direktor na centarot za komunikacii na VMRODPMNE i pratenik

SDSM denes se istite lu|e koi ja sproveduvaa taa mra~na tranzicija. Vtoriot primer na otsustvo na ot~etnost e vidliv vo sekoja situacija koga SDSM kritikuva. SDSM nikoga{ ne dava odgovor na postavenite pra{awa posle èstokite, a ponekoga{ i banalni kritiki. Pra{aweto sekoga{ e ednostavno i glasi: Kako SDSM bi go re{ila toj problem? Nema odgovor za ni{to. Nema odgovor za siroma{tijata, nema odgovor za ste~ajcite, nema odgovor za imeto. Zamislete dali i vozmo`no da bide prifateno deka liderot na opozicija izleguva na pres-konferencija i ja kritikuva vlasta zo{to ne go re{ila problemot so imeto i vo sledniot moment koga e zapra{an kako toj bi go re{il, veli deka toj ne e vlast i nema obvrska na nikogo ni{to da mu kaè. A, se bori da dojde na vlast i da gi re{ava problemite, ama nie, gra|anite ne smee da pra{ame kako, zo{to ako pra{ame sme nevernici vo negovata la`na golemina... Tragikomi~no.. Treto, vo politikata e potrebna verba vo svojata tatkovina i verba vo svojata kauza. Za àl, na sekoja golema prekr{nica vo Makedonija imame dve sili. Ednata veli }e uspeeme po sekoja cena, drugata sekoga{ ima dilema dali moème, dali moème sami, dali ni sledi apokalipsa... Taka ne se gradi, taka se gradi so gre{ka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

28.06.2010

POJADOK SO DEN

SPIN-MAJSTORI red nekoj den izleze “{okantnata” vest deka Republika Makedonija se nao|a na vrvot na nekoja rang-lista na zemji vo svetot so najgolema stapka na nevrabotenost. Skepticite bi rekle dobro e {to kone~no sme prvi vo svetot po ne{to. Za àl ve}e ne ostanuva ni{to drugo osven da pravime humor od ovaa na{a tragikomi~na situacija. Se razbira, vesta koja be{e objavena ne pretstavuva nikakva nova informacija sama po sebe, no sepak, e u{te edno potsetuvawe i soo~uvawe so realnata ekonomska mizerija vo koja {to se nao|a na{ata dràva. Kako niedna vlada dosega, sega{nata vlada na VMRO-DPMNE predvodena od Nikola Gruevski go dobi svojot mandat od gra|anite na Republika Makedonija vo 2006 godina isklu~ivo na ekonomska platforma. O~ekuvawata od Gruevski bea golemi, odnosno deka kone~no }e se re{avaat najzna~ajnite problemi na gra|anite - nevrabotenosta i siroma{tijata. Nikola Gruevski ja ima{e i taa sre}a, ili ako sakate i nesre}a, da bide prercepiran kako eden od najpodgotvenite ekonomisti koi voop{to se rodile vo Makedonija. Kako mnogu ne{ta vo ìvotot, precepcijata e naj~esto pova`na od realnosta, taka {to Gruevski uspea da ja prodade politi~kata prikazna deka tokmu toj e najkompetentniot da gi re{ava ekonomskite problemi na gra|anite. Gra|anite ~esno mu ja dadoa svojata doverba vo 2006, a vo 2008 toj dobi mnozinstvo koe moèbi i dolgo vreme nema da bide povtoreno vo Sobranieto na Republika Makedonija. Osven {to Gruevski be{e percepiran kako golem ekonomski stru~wak, negovata

vlada isto taka gi kontrolira{e najva`nite ekonomski resori, po~nuvaj}i od vicepremierot za ekonomski pra{awa, Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto za transport i vrski i ministerstvata i agenciite za privlekuvawe na stranski investicii. Zna~i bez dilema, za uspesite ili neuspesite na ekonomski plan, Gruevski e celosno odgovoren. Taka doa|ame do brutaln oto soo~uvawe so realnosta koe ni se slu~i pred nekoj den koga bevme potseteni kolku ni e visoka momentalnata stapka na nevrabotenost od 34%. Fakt e deka vo poslednite deset godini, ovaa stapka na momenti bila ne{to povisoka, ne{to pomala, no vo prosek se dvi`i okolu 35%. Isto taka fakt e deka vo najgolema merka, nevrabotenosta vo makedonskata ekonomija e nasledstvo i rezultat na katastrofalnite potezi od re~isi sekoja dosega{na vlada. Eden og glavnite vinovnici koj posebno treba da se spomne e procesot na privatizacija koj nastana vo periodot od 1992 do 1998 godina. Kako kolumnist vo ovoj nedelnik, u{te pred sedum godini sum gi analiziral katastrofalnite posledici za Republika Makedonija od procesot na privatizacija. No, analizata i opisot na ekonomskite problemi e predmet so koj treba da se zanimavaat opozicijata, analiti~arite i kolumnistite. Vladata e taa koja e odgovorna za da gi re{ava problemite na gra|anite vedna{ i sega. A kolku pogolema e doverbata koja gra|anite & ja davat na Vladata, toga{ tolku pogolema e i odgovornosta. No, koga spinmajstorite na Nikola Gruevski go izmislija predizborniot slogan “rezultati sega” pred nekoja godina, o~igledno mislile na s$ drugo osven na rezultati vo poleto na namalu-

vaweto na nevrabotenosta. Pominaa ~etiri godini od vladeeweto na Nikola Gruevski. êtiri godini se dovolen period za da se analiziraat rezultatite. Za àl, rezultati na poleto na namaluvaweto na nevrabotenosta nema. No, u{te poàlno, nema ni nekoja nade` deka za brzo vreme nevrabotenosta }e po~ne da se namaluva. Od edna strana Vladata bukvalno se otepa od reklami vo doma{nite i stranskite mediumi preku koi se obiduva de n$ ubedi deka Makedonija e zemja so najuspe{ni reformi vo svetot. Istovremeno, Makedonija e zemja so najgolema stapka na nevrabotenost. Se postavuva pra{aweto, ako vladata na Gruevski e navistina tolku uspe{na so ekonomskite reformi, zo{to nema rezultati? Duri i da se to~ni tvrdewata na Vladata deka sme mnogu uspe{ni so ekonomskite reformi, {to ~are od tie reformi, ako ne davaat rezultati vo namaluvawe na nevrabotenosta. Me|utoa, se postavuva i pra{aweto, dali e vozmo`no deka ovaa vlada uspeva da im “prodade” percepcii na odredeni stranski institucii koi pravat rang-listi za uspe{ni reformi, na koi Makedonija se nao|a me|u prvite na vrvot, dodeka pak realnosta e sosema poinakva od percepcijata? Moèbi }e ispadne deka i realnosta za ekonomskite kvalifikacii i kompetentnosti na nekoi od na{ite politi~ari sekoga{ bila poinakva od percepciite. Kone~no, degutantno e da se slu{a ve}e standardniot izgovor od strana na Vladata deka svetskata ekonomska kriza bila vinovna zo{to nemalo namaluvawe na nevrabotenosta.To~no e deka vo prethodnite dve godini, svetot be{e soo~en so najgolemata recesija vo poslednite sedumdeset godini. No, prvo i pred

s$, treba da sme svesni deka terminot “svetska ekonomska kriza” go opi{uva namaluvaweto na golbalnata ekonomska aktivnost kako celina. No, vo ramkite na globalnata ekonomija, ima golem broj zemji koi ne samo {to ne zabeleàa recesija, tuku prodolìja da imaat dinami~en ekonomski raste`. Na primer, ekonomskiot raste` na Kina ne padna pod 6% vo nitu eden kvartal vo poslednite dve godini i pokraj svetskata ekonomska kriza. Indija, Vietnam i nekolku drugi zemji od Azija isto taka imaa namalen, no dinami~en raste` duri i vo najte{kite kvartali vo poslednite dve godini. Avstralija, kako edna od najrazvienite ekonomii vo svetot, voop{to ne zabeleà pad vo svoeto bruto- doma{no proizvodstvo vo tekot na globalnata ekonomska kriza. Vladata na Republika Makedonija ne uspea da ja namali nevrabotenosta vo poslednite ~etiri godini bidej}i ne sozdade uslovi za dinami~na i raste~ka ekonomija. Namesto da bara vinovnik vo svetskata ekonomska kriza, Vladata ne treba da gleda podaleku od sopstvenata fiskalna politika koja go zagu{i privatniot sektor kako nikoga{ dosega. Privatniot sektor e toj {to moè da ja namali nevrabotenosta vo na{ata dràva i nikoj drug. No, namesto da se vodi fiskalna politika koja }e sozdade uslovi za monetarna politika koja e naso~ena kon kreditrirawe na investicii, {to pak e edinstvenata alatka za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost i kreirawe na novi rabotni mesta, vladata odlu~i da odano~i i da tro{i s$ {to moè. Kako rezultat, vo poslednite ~etiri godini imavme fiskalna politika koja e naso~ena kon potro{uva~ka, monetarna politika koja edinstveno

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

Namesto da se vodi fiskalna politika koja }e sozdade uslovi za monetarna politika koja e naso~ena kon kreditirawe na investicii, {to pak e edinstvenata alatka za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost i kreirawe na novi rabotni mesta, Vladata odlu~i da odano~i i da tro{i s$ {to mo`e

vode{e gri`a za stabilen kurs na denarot, i privaten sektor koj be{e ostaven na milost i nemilost. Vo vakvi uslovi, nikoga{ ne postoe{e nade` deka nevrabotenosta }e mo`e zna~ajno da se namali.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

OD AKCIONERITE SE BARA DOMA]INLAK a liderite na kompaniite im treba sloboda za da mo`at da predvodat. No, tie vo isto vreme mora da slu{aat i poraki na nesoglasuvawe so nivnite postapki i da bidat ot~etni za nivnite performansi i za postapkite koi pridonele za tie performansi. Tokmu imaweto stavovi koi ne se sekoga{ na linija na menaxmentot i baraweto na ot~et se klu~nite formi na aktivna vklu~enost na sopstvenicite na kompaniite vo upravuvaweto na istite koga stanuva zbor za privatno-poseduvani kompanii ili za semejni kompanii. Pra{aweto e kako da se replicira ovoj model vo slu~aj na disperzirana sopstveni~ka struktura. Eden od glavnite zaklu~oci za krizata {to go izvlekoa zainteresiranite za idninata na korporativnoto upravuvawe vo Velika Britanija e deka na kompaniite im treba doma}inlak, ili na angliski – stujard{ip, ili na narodski – ikonomija (so “i”, ne so “e”). Doma}inlakot vo dadeniov slu~aj podrazbira postoewe na odbor na direktori koj }e bide efektiven predizvikuva~ na menaxmentot, a koj }e bide nominiran od aktivni akcioneri. Ne slu~ajno ima dopolnitelna kvalifikacija vo dadeniov slu~aj- efektivnosta na predizvikuvaweto zna~i su{tina na rezultatite, a ne forma na obidite; aktivnosta na akcionerite zna~i zemawe na rabotite vo svoi race, a ne nemo sledewe na nastanite vo o~ekuvawe deka drugite podobro znaat {to e najdobro za kompanijata. Edno od re{enijata {to im se nudi na Bri-

tancite za odborite da bidat podobri predizvikuva~i e da vovedat promeni vo formalnite dobri praktiki na korporativnoto upravuvawe preku koi akcionerite }e bidat direktno zastapeni vo komitetite za imenuvawe. Ovoj predlog doa|a od zaemnoto fertilizirawe na praktikite na Velika Britanija i [vedska.Eden tink-tank koj podolgo vreme raboti na definirawe na agendata na promeni na korporativnoto upravuvawe vo Britanija, im predlo`i na Britancite da napravat promeni vo strukturata na postojnite komiteti za imenuvawe, koi dosega bea del od odborot na direktori, i koi bea sostaveni od neizvr{ni ~lenovi na odborot; so toa {to }e gi napravat ovie komiteti sostaveni direktno od akcionerite, i kako telo na sobranieto na akcioneri.Inspiracijata ja zemaat od [vedska, koja ima su{tinski razli~en sistem na korporativno upravuvawe od britanskiot. Vo Britanija ima ednostepeni odbori na direktori, vo koi sedat i izvr{nite i neizvr{nite direktori. Vo [vedska, odborot e prete`no sostaven od neizvr{ni direktori, so toa {to Generalniot izvr{en direktor (GID) vo nekoi slu~ai, no ne vo site kompanii, e ~len na odborot. Vakvata struktura na odborot na direktori vo [vedska go pravi istiot sli~en na nadzorniot odbor vo Germanija, so taa razlika {to [vedskiot odbor zadr`uva del od operativnite odgovornosti karakteristi~ni za ednostepenite odbori. Vo dvata sistema vo kompaniite ima komiteti za imenuvawe koi se odgovorni za iznao|awe na vistinskite poedinci koi bi sedele

vo odborite vo idnina. Vo Velika Britanija, komitetot za imenuvawe e podkomitet na odborot, i so nego naj~esto pretsedava pretsedatelot na odborot. Kandidatite za idni ~lenovi na odborot se predlagaat od strana na ovoj komitet do sobranieto na akcioneri, i vo najgolem broj slu~ai, kandidatite se bezmalu sigurno izbrani od strana na akcionerite. Vo [vedska, komitetot za imenuvawe ne e sostaven od ~lenovi na odborot na direktori, tuku e sostaven od najgolemite akcioneri vo kompanijata, naj~esto ~etiri do pet od niv, zaedno so pretsedatelot na odborot. Ovoj komitet go dobiva svojot mandat direktno od sobranieto na akcioneri. Komitetot za imenuvawe vo [vedska, pokraj predlozite za idnite ~lenovi na odborot, ima u{te edna zna~ajna rabotna zada~a-toj ima obvrska da predloì do sobranieto na akcioneri i struktura na nagraduvaweto na sekoj od predloènite direktori poedine~no. Potoa, sobranieto na akconeri ja donesuva odlukata. Pri~inata za razli~niot pristap kon nominiraweto na direktorite leì vo razli~niot odnos na akcionerite kon kompanijata i direktorite. Vo [vedska, sobranieto na akcioneri neprikosnoveno stoi na vrvot na hierarhijata. Nemu mu e podreden odborot na direktori, na koj mu e podreden menaxmentot. Vakvata struktura navistina ja otslikuva i raspredelbata na mo} vo kompanijata. Vo Velika Britanija, sobranieto na akcioneri vo osnova dava legitimitet na odlukite na odborot na direktori. Akcionerskite aktivizam e slab, {to e hraneto od dve izvori{ta: prvo,

od direktorite koi veruvaat i postapuvaat po svoeto uveruvawe deka tie podobro znaat {to e pravilno za kompanijata od akcionerite koi se nezainteresirani principali, i vtoro, od akcionerite koi ne sakaat da go zemat rizikot da stanat “insajderi” na kompanijata, tuku preferiraat da ostanat von direktnite vnatre-kompaniski aktivnosti. Predlogot za direktno vklu~uvawe na akcionerite vo komitetot za imenuvawe e obid da se zgolemi doma}inlakot na akcionerite -da se bara od niv da bidat direktno vklu~eni vo zemaweto na odgovornost za funkcioniraweto na kompanijata, na nivo koe e soodvetno za nivnata konstituenca, t.e. nivo koe ne bara dnevna vklu~enost, no ne apsolvira od direktna aktivnost. Vo [vedska prvite dvi`ewa za formirawe na nacionalni standardi za korporativno upravuvawe se slu~uvaa od 1995 godina natamu, inspirirani od prviot izve{taj-me|nik na novoto korporativno upravuvawe, Izve{tajot na Adrian Kadberi objaven vo Velika Britanija vo 1992 godina. Za pomalku od edna decenija, [ve|anite od u~enici, stanuvaat u~eteli na svoite daskali. Toa e poradi faktot {to eksperimentite koi gi pravat vo svoeto korporativno upravuvawe gi pravat iskreno so srce i so razum vo interes na ubavoto utre na kompaniite, a ne formalno so pe~at i so {tembil, vo interes na zadovoluvawe na forma za koja se o~ekuva pofalba. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija

Na kompaniite im

treba doma}inlak. Doma}inlakot vo dadeniov slu~aj podrazbira postoewe na odbor na direktori koj }e bide efektiven predizvikuva~ na menaxmentot, a koj }e bide nominiran od aktivni akcioneri. Velika Britanija pred mo`na promena na na~inot na nominirawe na direktori.

del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

10 28.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

KAPITAL NA LICE MESTO - EDEN DEN VO SOLUN

GRCITE SE GNEVNI: JA PLA]AME CENATA NA KORUPCIJATA! Najgolem del od Grcite {to gi anketiravme se ednoglasni deka za aktuelnata kriza e vinovna vladata, no ne aktuelnata, tuku site {to vladeele so Grcija vo izminative 40 godini. Velat deka vakvi krizi }e se slu~uvaat postojano, dokolku vlasta ne se svesti i ne ja iskorne korupcijata od koren GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

den den vo Solun be{e sosema dovolno da se opipa pulsot na Grcite, da se slu{ne glasot na obi~niot narod, koj {to najdebelo go pla}a lekuvaweto od korupcijata, koja ima metastazirano vo site segmenti od nivniot ìvot. Prviot vpe~atok deka zemjata navistina se soo~uva so kriza be{e, maliot broj kamioni koi {to gi zabeleàvme na avtopatot. Frekfencijata na kamioni niz avtopatite e najdobriot pokazatel, za toa dali vo edna dràva ima ekonomija ili ne. Prvata stanica ni be{e najpoznatiot trgovski centar vo gradot Kosmos. Trgovcite od tamo{nite prodavnici vedna{ se poàlija deka vo izminatite tri meseci prometot im se namalil od 30% do 40%. Vidlivi bea golemite rasproda`bi niz prodavnicite koi dostignuvaa i do 60%. “Deneska e petok i obi~no trgovskiot centar toj den e prepoln so kupuva~i. Poglednete kolku malku lu|e ima denes i }e vi stane jasno. Davame ogromni popusti, me|utoa lu|eto se ispla{eni od neizvesnata idnina i gledaat da gi za~uvaat svoite pari”, ni re~e eden od trgovcite vo {oping-centarot. Trgovcite velat deka edinstven den koga dobro prodavaat, ostanale sabotite, bidej} i toga{ vo Solun doa|aat najgolem del od {opingturistite. BLAGODARNOST DO “SKOPJANITE” [TO KUPUVAAT KAJ NAS Sramota }e be{e da go napu{tevme Kosmo, bez da ja posetime najomilenata prodavnica na iljadnicite Makednici koi {to za vikendi odat vo Solun. Omilenoto svratili{te, na skopjani i skopjanki, Zara, i ovoj petok be{e prepolno so na{inci.

Ne moè, a da ne gi zabeleìte i brojnite na{i “sponzoru{i”, koi svoite partneri gi molea da im kupat par~e pove}e so koe podocna }e prodefiliraat niz ulica Makedonija, a tokmu par~iwata obleka od Zara se potvrda deka navistina toj vikend bile na {oping vo Solun. Prodava~kite vo Zara isto taka se poàlija deka vo izminative nekolku meseci, otkako gr~kata kriza doìvea kulminacija, prometot im se namalil za okolu 20%, no izrazija blagodarnost do “skopjanite”, kako {to ni rekoa, {to vo ovie krizni vremiwa, sepak, im ostanuvaat najredovni mu{terii. “Prometot ni e zna~itelno opadnat, iako cenite zna~itelno gi namalivme. Sepak, mnogu sme im blagodarni na skopjanite, na koi na{ite prodavnici im se omilenoto svratili{te i bez niv mnogu pote{ko }e ja po~uvstvuvame krizata”, ni re~e edna od menaxerkite na Zara. Pokraj za Makedoncite, Solun e omilena {opingdestinacija i za Srbite, Romancite i Bugarite, me|utoa spored trgovcite, brojot na {oping-turisti godinava e zna~itelno namalen. KOJ E KRIV? Pavlos Bakracas, biznismen, sopstvenik na kompanija koja se zanimava so proizvodstvo na organska hrana od Solun, za vakvata situacija ja obvini gr~kata vlada. Go zapra{avme koja vlada poto~no, aktuelnata na Jorgos Papandreu ili prethodnata na Kostas Karamanlis, a toj se nasmevna na pra{aweto i vedna{ ni odgovori. “Site vladi vo izminative 40 godini ja vodea Grcija, site se isti i site rabotea lo{o. Krizata vo Grcija ne e rezultat na edna vlast, tuku rezultat na kontinuirano lo{a ekonomska politika, proneveri na dràvnite pari, korupcijata. Ovaa kriza e samo kruna na takvata politika, a

Prodavnicite vo solunski Kosmos imaat namalen promet od 30-40% vo izminative nekolku meseci. Ne pomagaat nitu ogromnite popusti

danokot za toa go pla} aat obi~nite gra|ani i biznismenite kako mene”, re~e Bakracas. Toj so voo~livo nervozen glas se po`ali deka vo izminative nekolku meseci kompanijata mu raboti na rabot na profitabilnosta, so ogled na faktot deka dava~kite kon dr`avata posle merkite na {tedewe na Papandreu drasti~no mu se zgolemile. “Pla}ame nenormalno visoki danoci, litar benzin e 1,5 evra, potro{uva~kata zna~itelno se namali,

KRIVI^NI PRIJAVI ZA NELEGALNO REEMITUVAWE NA SVETSKOTO PRVENSTVO

eset prekr{o~ni i ~eti-ri krivi~ni prijavi }e bidat podneseni protiv kabelskite operatori koi nelegalno go reemituvaat Svetskoto fudbalsko prvenstvo, so {to go prekr{uvaat Zakonot za radiodifuznata dejnost, odlu~i na poslednata sednica Sovetot za radiodifuzija (SRD) po izvr{eniot monitoring na programite. “Prekr{uvawata najmnogu

se odnesuvaat na reemituvawe na programi za koi operatorite ne obezbedile avtorski prava, a nekoi odat duri dotamu {to nudat i celi programski paketi, {to ne gi registrirale vo Sovetot za radiodifuzija. Nie kako regulatorno telo nema da tolerirame vakvo drasti~no prekr{uvawe na zakonskite odredbi, re~e pretsedatelot na SRD”, Zoran Stefanoski.

^lenovite na SRD gi potsetija operatorite deka ekskluzivnite prava za reemituvawe na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Makedonija edinstveno gi ima javniot radiodifuzen servis – Makedonskata radio-televizija. Sovetot za radiodifuzija prodol`uva so zasileniot monitoring na operatorite na javnite komunikaciski mre`i kako vo Skopje, taka i vo vnatre{nosta na zemjata.

zaludna e finansiskata inekcija od EU, zaludni se merkite za {tedewe na vladata, krizata ne e momentalna i lesno re{liva, taa se sozdava{e vo kontinuitet vo izminative 40 godini. Potrebno e da se promeni mentalnata matrica, na lu|eto koi se na vlast, no i na site Grci i kone~no da zapo~nat da se odnesuvaat doma}inski”, ni re~e Bakracas. Poop{irna reporta`a za eko-nomsko-politi~koto sekojdnevie na Grcija, }e pro~itate denovive.

BINGOMANIJA

O~igledno e deka od krizata vo najgolem }ar }e bide gr~kata Lotarija. Spored prireduva~ite na igri na sre}a vo zemjata, otkako se slu~ila krizata, premijata od 3,5 milioni evra stanala u{te po primamliva za Grcite i lu|eto po~nale masovno da igraat igri na sre}a. Potragata po izgubenite pari od merkite na Vladata, na gra|anite gi tera da gi probaat site mo`ni na~ini da stignat do niv. “Uplatata na bingo, vo izminatiov period e drasti~no zgolemena i uplatata e porasnata za pove}e od 20%. Premijata od 3,5 milioni evra, ednostavno e primamliva za lu|eto, a posebno poradi faktot {to prezemenite merki za {tedewe, zna~itelno gi namali prihodite na gra|anite”, ni re~e eden prodava~ na bingo-liv~iwa.

ZA 30-50% POMALI KAZNITE ZA TRGOVCITE, ZANAET^IITE I UGOSTITELITE

odobruvawe i unapreduvawe na kaznenata politika za delovnite subjekti, preku namaluvawe na iznosot na globite za 30 do 50% i nivna kategorizacija vo zavisnost od teìnata na prekr{okot, predviduvaat predloènite izmeni i dopolnuvawa na zakonite za zanaet~iska, za ugostitelska dejnost i za trgovija, {to vo petokot, vo prvoto ~itawe bez rasprava, gi poddrà sobraniskata Komisija za

ekonomski pra{awa. “Pokraj sankcionite merki koi poteknuvaat od kaznenata politika, a koi bi trebalo da ovozmo`at efektivno sproveduvawe na zakonskata regulativa, so izmenite na zakonite vr{ime dopolnuvawe vo vid na motivaciska odnosno edukativna usluga, osobeno vo delot na pomalite prekr{oci”, obrazlo`i zamenik-ministerot za ekonomija Metodi Haxi Vaskov. Zakonskite izmeni, kako {to

pojasni, proizleguvaat od brojnite kontakti i konsultacii na vladiniot ekonomski tim so biznis-zaednicata. Prviot del od zakonskite izmeni se odnesuva na namaluvawe na golem broj od kaznite {to se izrekuvaat za odredeni prekr{oci za pravnite i odgovornite fizi~ki lica, trgovcite poedinci, a so vtoriot del se vr{i klasifikacija na site prekr{oci predvieni so zakonite vo tri kategorii.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

28.06.2010

NEDOSTIG OD ZELEN^UK NA BALKANOT

MAKEDONSKITE ZEMJODELCI NE SE OFAJDIJA OD POPLAVITE VO HRVATSKA Informacijata deka zemjodelskoto proizvodstvo vo Hrvatska e prepoloveno i za 30% e zgolemena pobaruva~kata za zelen~uk, ne stigna navreme do makedonskite zemjodelci. Mnogu malku makedonski domati i krastavici stignaa do Hrvatska, kade {to uvoznicite napravija dobar biznis i uvezoa s$ {to im treba

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskiot zelen~uk ne uspea da go osvoi osiroma{eniot hrvatski pazar, otkako Sava i Dunav poplavija golem del od zemjodelskite povr{ini i predizvikaa seriozen nedostig na gradinarski proizvodi. Hrvatskite prerabotuva~i za potrebite na golemite trgovski sinxiri kako Getro, Konzum, Metro, Merkator i Plodine vo panika da ne go zagubat pazarot pred samo nekolku nedeli izjavuvaa deka prepoloveniot otkup od hrvatskite zemjodelci }e go nadomestat so uvoz na zelen~uk od Makedonija, Srbija, Turcija i od Bugarija. “Kapital” ispituva{e dali vakvite najavi i otvorenata mo`nost da se iskoristi pazarnata kowuktura na hrvatskiot pazar ja iskoristija na{ite zemjodelci da realiziraat pogolem izvoz. Za `al, na terenot nema nitu zasilen izvoz, nitu pogolemo organizirawe na zemjodelcite za poagresiven nastap na hrvatskiot pazar kade

{to pobaruva~kata za ran zelen~uk porasna za 20-30%. “Najgolemi vinovnici za haoti~nata sostojba na makedonskoto ranogradinarstvo se otkupuva~ite. Koga ima vakvi distorzii na pazarot tie namerno kalkuliraat za da gi zadràt cenite na ponisko nivo i da moàt da ostvarat pogolemi dobivki”, veli Riste Velkov, pretsedatel na Zdruènieto na proizvoditeli na ranogradinarski proizvodi Agrosojuz, od strumi~koto selo Vasilevo. Toj tvrdi deka zemjodelcite ne znaele deka ima pazarni turbulencii na pazarite vo porane{na Jugoslavija, i deka od takvata situacija profitiraat otkupuva~ite. “Podrasti~na pobaruva~ka na na{ata roba nema. Cenite na proizvodite, po koi se otkupuva robata od kaj nas, se isti kako minatogodi{nite, taka {to jas nemam nikakov }ar od poplavite vo Hrvatska i Srbija. Nie rabotime, a profitot od na{iot trud go zemaat otkupuva~ite", revoltirano veli Mile Minov, zemjodelec od Strumi~ko. Del od proizvoditelite na domati velat deka ne uspeale da postignat podobra izvozna

Od poplavite koi go zafatija Hrvatska i Srbija, najlo{a e sostojbata vo Slavonija kade {to 90% od oranicite se poplaveni, a 70% od rodot e uni{ten. cena zatoa {to na hrvatskiot pazar, trgovcite vedna{ ja iskoristile namalenata ponuda i uzvezle golemi koli~ini na domati i ja namalile cenata, koja sega iznesuva okolu sedum kuni (55 denari). “Imavme zgolemena pobaruva~ka od hrvatskiot pa-

OFICIJALEN START NA GRADSKATA PLA@A VO SKOPJE

KOCE NAPRAVI PLA@A, KAFEANXIITE ]E JA UPRAVUVAAT “GAGA” Na 1.800 metri kvadratni pokriena so morska pesok od Albanija, oficijalno e otvorena gradskata pla`a. ALEKSANDRA SMILESKA

HRVATSKIOT PAZAR SE STABILIZIRA[E Izvoznicite velat deka na pazarot se ~uvstvuva zgolemenata pobaruva~ka na zelen~uk, no deka taa poleka se stabilizira. “Ima zgolemena pobaruva~ka na ranogradinarski proizvodi za Hrvatska za 20% vo odnos na minatata godina, a

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

smileska@kapital.com.mk

o albanska morska pesok, palmi, di-xei, leàlki i tu{evi se otvori sezonata na gradskata plaà na Vardar. Gradona~alnikot Koce Trajanovski, zadovolen od ogromniot interes za gradskata plaà izjavi deka Skopje zali~uva na evopskite metropoli vo koi ima vakvi gradski plaì. “Po primerot na mnogu evropski gradovi, sega i Skopje vleguva vo mapata na gradovi koi imaat plaà. Na ova mesto se nao|ala oficerskata plaà i gordi sme {to moème na gra|anite da im ovozmoìme da se razladat i da se rekreiraat” izjavi Trajanovski. Opozicijata, pak, be{e da go prosledi otvoraweto na gradskata plaà so stav deka ova e samo biznis, a o~ekuvaat gradona~alnikot Trajanovski da ja poseti gradskata plaà, no so kostim za kapewe. “Ova e samo jaknewe na kafeanskiot biznis. Zdelka so kafeanxiite koi dobija {ankovi bez pari. Se nade-

zar, no toa ne be{e nekoj drasti~en rast, {to najdobro se gleda od cenite. Denes tovarame domati za Hrvatska po cena od 15 denari za kilogram, {to e duri i poniska cena od minatonedelnite 19 denari”, veli Vane \orgiev, pretsedatel na Zdru`enieto za otkupuva~i od Strumica.

vo Srbija ne bele`ime rast na pobaruva~kata za ran zelen~uk i pokraj poplavite vo Vojvodina. Ranogradinarski proizvodi vo Srbija se proizveduvaat vo Vrawe i Leskovac, a toj ne e zafaten so poplavi”, veli Ivan Vasilev, sopstvenik na kompanijata Van-kom, od strumi~koto selo Borievo, edna od najgolemite izvoznici na ran zelen~uk na porane{nite jugoslovenski prostori. Toj potencira deka {teti od poplavite vo Hrvatska pove} e }e se po~uvstvuvaat naesen koga se bere industriskata piperka, koja sega e celosno pod voda. I ostanatite otkupuva~i potenciraat deka ima zgolemena pobaruva~ka na ran zelen~uk, no deka vi{ocite na toj pazar ve}e se ispeglani. Otkupuva~ite potenciraat deka osven eks-jugoslovenskite zemji, so poplavi se zafateni i drugi podunavski zemji, kako ^e{ka i Ungarija. Tie se nadevaat deka }e se probijat i na ovie pazari. Ograni~uva~ki faktori se povisokite transportni tro{oci i pogolemata konkurencija od ostanatite zemji od EU.

vam deka naskoro }e go vidam gradona~alnikot Trajanovski vo kostim za kapewe kako gi uìva plodovite od plaàta vredna sto iljadi evra” izjavi Sofija Kunovska, sovetnik vo Sovetot na grad Skopje. Novata gradska plaà koja se prostira na 1.800 metri kvadratni so morska pesok od Albanija, ima 20 masi, 80 stolici, 80 leàlki i 8 tu{evi. Leàlkite se besplatni, a posetitelite moè da koristat i besplaten bezì~en Internet. So ~etirite {ankovi na gradskata plaà }e stopanisuva grupacijata “Gradska plaà 1”, odnosno gazdite na kafuliwata Kala, Zmija Trend i diskoklubot Koloseum. Pri~inata poradi koja tokmu tie }e stopanisuvaat e toa {to samo tie se prijavile na javniot oglas koj go raspi{al Gradot.

Dogovorot potpi{an so niv e samo za ovaa sezona, a za koristeweto na {ankovite, sopstvenicite na kafuliwata na Gradot nema da mu pla} aat nitu denar. Na{a cel be{e da ja zaìveeme gradskata plaà, a toa }e se ostvari dokolku kafeanxiite vovedat programa. Tie }e ja odrùvaat plaàta i }e imaat obezbeduvawe. Plaàta }e raboti od 10 do 23 ~asot i }e bide otvorena za sekogo” potencira{e gradona~alnikot Trajanovski. Kafeanxiite velat deka zaedno doinvestirale okolu 30 iljadi evra za stol~iwa, masi i druga oprema i za niv nema ni{to sporno {to lokacijata ja dobile bez pari bidej}i poradi investicijata tie }e rabotele samo za imix, a ne i za zarabotka.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 28.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ZLATO ZA FUTURA 2/2 na NEW YORK FESTIVALS – International Advertising Awards,

najgolemiot festival za advertajzing vo svetot!

If I can make it there I’ll make it anywhere Frank Sinatra Timot na Futura se vrati od [angaj so 2010 Gold World Medal

o konkurencija na 10.000 kreativni re{enija od pove}e od 70 zemji re{enieto World Wide Bakery Kalendar 2010 na makedonskata marketing agencija Futura 2/2 go osvoi 2010 Gold World Medal na 53-toto izdanie na presti`niot New York Festivals – International Advertising Awards. Sve~enoto dodeluvawe na nagradite na najgolemiot festival za reklamirawe vo svetot se slu~i vo [angaj, Kina. Pobedni~koto re{enie Kalendar 2010 e izraboteno po ideja na Milan Stojanov, a zad celosnata zamisla i realizacija stoi Futura 2/2. Kalendarot pretstavuva nevoobi~aen i nesekojdneven novogodi{en promotiven materijal, izraboten za celite na business to business komunikacija. Vo celokupniot proces vredi da se spomenat i fotografiite na Filip Kondovski i Dejan Panovski kako nadvore{ni sorabotnici na proektot. U{te od svoeto prvo pojavuvawe Kalendarot 2010 predizvika ogromen interes kaj doma{nata i me|unarodnata javnost i be{e objaven na pove}e svetski veb-stranici za reklamirawe. Mnogubrojnite pozitivni komentari i preporaki mu ovozmo`ija na Kalendar 2010 da go najde svojot pat do New York Festivals - International Advertising Awards, i da se izbori za 2010 Gold World Medal. Za prvpat vo istorijata na makedonskoto reklamirawe, edna makedonska agencija osvojuva nagrada na New York Festivals – International Advertising Awards. Osvoenoto zlato e od ogromno zna~ewe za razvojot i promocijata na makedonskoto reklamirawe, i silna afirmacija na Makedonija na svetskata scena voop{to. Futura 2/2 e najbrzoraste~kata marketing i reklamna agencija vo Makedonija. Za 6 godini postoewe, izgradi imix na kreativna agencija so originalen i vpe~atliv avtorski zapis. Sve`iot i inovativen pristap vo koristeweto na nesekojdnevni mediumi ja izdvojuva Futura 2/2 od ostanatite agencii na pazarot i ja

pozicionira kako edna od pette najgolemi reklamni kompanii vo Makedonija. Timot na Futura 2/2 e sostaven od dinami~ni, ambiciozni mladi lu|e, so isklu~itelen kreativen potencijal i ve}e potvrdeno pove}egodi{no iskustvo. So osvojuvaweto na presti`nata nagrada, 2010 Gold World Medal na New York Festivals International Advertising Awards, Futura 2/2 go potvrduva svojot visok kreativen potencijal. Vo uslovi na recesija i specifi~ni ekonomski uslovi, agencijata e primer za posvetenost kon potrebite na svoite klienti i na brendovite na koi raboti. Presti`nata nagrada e silen pottik za timot koj e podgotven za internacionalni uspesi.

ODLO@ENA ODLUKATA ZA ISPLATATA NA DIVIDENDA OD TELEKOMOT

KOLKU PARI ]E ZEME DR@AVATA: 39 ILI 47 MILIONI EVRA?

Dosega dr`avata od Makedonski telekom ima dobieno sedum dividendi vo iznos od re~isi 250 milioni evra. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

r`avata }e pri~eka na svoite 39 milioni evra {to gi predvidela od dividendata na Telekom, vo posledniot rebalans na buxetot. Makedonski telekom na poslednoto akcionersko sobranie odlu~i da ja odlo`i raspravata za isplata na dividenda. Po ovaa to~ka od dnevniot red na akcionerskoto sobranie }e se rasprava na vtori juli. Pri~inata za vakvoto odlagawe kako {to stoi vo soop{tenieto od Telekomot e potrebata od dopolnitelni usoglasuvawa pome|u mnozinskite akcioneri Ma|ar telekom i makedonskata vlada. Pretsedatelot na akcionerskoto sobranie Zoran Traj~evski po sednicata gi demantira{e izjavite na nekoi malcinski akcioneri deka tie dobile izvestuvawe za datumot na isplata na dividendata i deka toa

}e bide napraveno vo mesec septemvri. Spored ona {to Traj~evski go kaàl, vakvo izvestuvawe za podelba na dividenda vo septemvri ne moè da ima bidej}i odlukata za toa ja noselo sobranieto na akcioneri. Vo domenot na {pekulacii ostanuva i iznosot koj }e bide raspredelen na ime dividenda za {to Traj~evski konstatira deka toa, sepak, e delovna tajna. Ona {to neoficijalno se zboruva e deka se insistira na ime dividenda da bide isplatena celokupnata dobivka na Telekomot vo iznos od 153 milioni evra za 2009 godina. Dokolku mnozinskite akcioneri se odlu~at na vakov poteg, vo toj slu~aj blagodarenie na 34% koj na{ata vlada gi poseduva vo Telekomot na dràvna smetka bi trebalo da legnat nad 52 milioni evra. Po isplateniot danok, koj {to vsu{nost povtorno }e legne vo dràvniot buxet, sumata se sveduva na okolu 47 milioni evra.

153

milioni evra e lanskata dobivka i mo`nata dividenda koja }e ja deli Makedonski telekom

Ovoj iznos koj direktno }e vleze vo buxetot na dr`avata, e pogolem vo odnos na predviduvawata koi neodamna gi ima{e vladata. Taa predvidela deka od dividendata na Telekom }e dobie priliv od okolu 39 milioni evra. Ostatokot od dividendata vo najgolem del }e ostane za Ma|ar telekom i toa okolu 94 milioni evra, a sosema mal del od nekade 6 milioni evra bi bil namenet za preostanatite malcinski akcioneri.Se {pekulira deka odlagaweto na raspravata za odlukata za isplata na dividenda e nara~ano od strana na vladata do mnozinskiot sopstvenik, {to Traj~evski go demantira{e. Dosega dr`avata od Makedonski telekom ima dobieno sedum dividendi pri {to na

nejzinata smetka se sleale okolu 247 milioni evra. RAZRE[ENI I POSTAVENI NOVI ^LENOVI KAJ ODBOROT NA DIREKTORI Istovremeno, Sobranieto vo ramkite na odr`anata sednica gi konstatira{e ostavkite na Dene{ Sluha na pozicija neizvr{en ~len na odborot

na direktori na Makedonski telekom i na Robert Molnar na pozicija nezavisen ~len na odborot. Na pozicijata neizvr{en ~len na odborot na direktori na istata sednica, sobranieto go izbra Robert Pal, a Miklo{ Vasili e izbran za nov nezavisen ~len na odborot. Isto taka, sobranieto na

Makedonski telekom ja usvoi Odlukata za izbor na ovlasten revizor za revidirawe na konsolidiranite Finansiski izve{tai i na Finansiskite izve{tai na dru{tvoto za 2010 godina. Soglasno vakvata odluka, za ovlasten revizor e izbrana nezavisnata revizorska ku}a PricewaterhouseCoopers.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

28.06.2010

BAVNO SE REALIZIRA MERKA ZA PRODA@BA NA DR@AVNO ZEMJI[TE NA KORIDORITE 8 I 10

RASPI[AN EDEN OGLAS ZA TRGOVSKI CENTAR VO GEVGELIJA

Ministerstvoto za transport i vrski s$ u{te ne zavr{ilo so vpi{uvawe na marki~kite za komercijalni objekti predvideni da se gradat dol` koridorite 8 i 10, {to be{e predvideno vo posledniot ~etvrt paket antikrizni merki na Vladata. Dosega e objaven oglas samo za edna parcela vo Gevgelija za izgradba na golem trgovski centar ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

okaciite za izgrad-ba na benzinski stanici i komercijalni objekti dol` Koridorite 8 i 10 kako edna od antikriznite merki na Vladata s$ u{te nemaat kompletirani urbanisti~ki planovi. Realizacijata na ovaa antikrizna merka koja be{e pretstavena kako edna od pova`nite merki za stopanstvoto vo ~etvrtiot paket na Vladata se realizira mnogu bavno. Dosega ne e po~nato nitu vpi{uvawe na markicite, a u{te pomalku proda`ba na zemji{teto. Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka vo tek e izrabotka na planskata dokumentacija i za ~etiri meseci otkako be{e objaven posledniot antikrizen paket merki raspi{ana e samo edna objava za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te. “Vo odnos na antikriznata merka koja se odnesuva na izgradba na pove}e

pridru`ni natpatnici na Koridor 8 i Koridor 10 i vcrtuvawe na markici za izgradba na komercijalni objekti so {to bi se ovozmo`ilo tranzitnite patnici da pridonesat za razvojot nacionalnata ekonomija, vo tek e izrabotkata na planskata dokumentacija”, velat od Ministerstvoto za transport i vrski. Spored Dragan Simonovski, portparol na Ministerstvoto za transport i vrski s$ u{te se raboti na izrabotka na urbanisti~kite planovi, a dosega e raspi{ana samo edna objava za proda`ba na zemji{te vo Gevgelija. “Ve}e e raspi{ana javna objava za proda`ba na grade`no neizgradeno zemji{te, sopstvenost na Makedonija nameneto za izgradba na golem trgovski centar vo blizina na Gevgelija, a za ostanatite lokacii dol` panevropskite koridori, vo posledna faza e izrabotkata na urbanisti~kite planovi koi se neophodni za realizirawe na predvidenite investicii”, veli Simonovski. Kolkav e interesot za otku-

puvawe na parcelite dol` ovie dva koridori koi se krstosnici na Balkanot i dali ima zainteresirani kompanii koi bi sakale da kupat, kako i kolku pari }e inkasira dr`avata od proda`ba na zemji{teto od Ministerstvoto za transport informacija, ne dobivme.

IK BANKA DOBI DVA NOVI SERTIFIKATI

K Banka e prva banka vo Makedonija koja izdade plate`na karti~ka Viza Gold, vtora koja izdade plate`na karti~ka Viza i prva koja dobi licenca za praktikuvawe na sovremeniot servis e-komerc, odnosno prifa}awe i procesirawe na transakcii so plate`ni karti~ki Viza, preku veb. Vo soop{tenieto od Bankata se naveduva deka pred okolu edna i pol godina IK Banka zapo~na so izdavawe na MasterKard i Maestro, a sega po

kratkiot test- period, Bankata e licencirana za prifa}awe i procesirawe na transakcii i na MasterKard preku mre`ata na POS-terminali instalirani kaj trgovci koi praktikuvaat vakov na~in na platen promet, kako i mo`nost za koristewe na e-komerc servisot. So ovaa nova mo`nost, trgovcite korisnici na POS terminali od IK Banka, kako i onie koi ja koristat uslugata e-komerc, osven plate`nite karti~ki od brendot Viza i od site doma{ni banki koi {to izdavaat nebrendirani

EVN: NEMA KAMATA ZA SEDUM DENA ZADOCNUVAWE

VN Makedonija im izleguva vo presret na potro{uva~ite i nema da presmetuva kamata dopolnitelni 7 dena od rokot za pla} awe propi{an vo fakturata odnosno smetkata za elektri~na energija za mesec maj. So ogled na toa {to smetkite za mesec maj za prv pat se distribuiraa po noviot na~in na isporaka

na smetkite preku Makedonska po{ta, del od gra|anite reagiraa za zadocneto pristignuvawe na smetkite za elektri~na energija. Inaku mesec maj e tranziciski mesec koga se napravi premin od stariot vo noviot naplaten sistem na EVN. Spored portparolot na EVN, Len~e Karpuzovska, site nedorazbirawa

plate`ni karti~ki so oznakite na Viza ili Master, a koi so Bankata imaat sklu~eno dogovori za prifa}awe, od sega }e mo`at da gi prifa}aat i plate`nite karti~ki so oznaka MasterKard i Maestro. Vo sledniot period, Bankata planira da ja pro{iri mre`ata na bankomati i POSerminali, da gi unapredi mo`nostite na ovoj vid servisi, a voedno i da go unapredi zadovolstvoto na pravnite i fizi~kite lica, korisnici na elektronsko bankarstvo.

koi se javuvaat kaj nivnite potro{uva~i poradi voveduvawe na noviot sistem, moè da se re{at preku Kontakt-centarot koj e otvoren 24 ~asa na den, a dopolnitelen kapacitet e ovozmoèn da gi opsluùva potro{uva~ite vo naplatnite punktovi, kako i vo priemnite kancelarii vo Korisni~kite energo-centri.

MAKEDONSKI KOMPANII NA SAEMOT ZA AVTOMOBILSKI DELOVI VO GERMANIJA

etiri makedonski kompanii za avtomobilski delovi TCG Learnica, Ruen IT, Te-Te Plast i Ein SOF gi prezentiraa svoite proizvodi na evropskiot saem za avtomobilski delovi koj se odr`uva vo [tudgard, Germanija. Kako {to soop{tuvaat od Proektot za konkurentnost na USAID na pavilijonot za makedonski avtomobilski delovi be{e zastapen klasterot na avtomobilskata industrija od Makedonija koj se pretstavi so vkupno 25 lokalni kompanii. “U~estvoto

na saemot minatata godina se pokaà kako mnogu korisno za kompaniite koi izloùvaa i za klasterot za avtomobilski delovi od Makedonija. Ottamu, vaèn e kontinuitetot vo u~estvoto na ovie saemi za uspe{no promovirawe na makedonskata industrija za avtomobilski delovi na globalnite pazari. Na ovoj na~in, isto taka se gradat kapacitetite na kompaniite~lenki na klasterot za avtomobilski delovi vo Makedonija i se pridonesuva kon celosniot razvoj na ovaa

industrija”, izjavi Vladimir Tevdov, direktor na klasterot za avtomobilski delovi od Makedonija. EAC pretstavuva me|unaroden saem na proizvoditeli na originalna oprema (OEM), dobavuva~i na avtomobilski delovi od Tier 1 i 2 so silen akcent na pretstavuvaweto na novi dobavuva~i od razni delovi na svetot. Saemot pretstavuva mo`nost za dobavuva~ite koi ne se dobro poznati vo evropskata avtomobilska industrija da gi pretstavat svoite proizvodstveni kapaciteti.

Minatata godina Ministerstvoto za transport i vrski zapo~na so masovna proda`ba na dràvno grade`no zemji{te, i vo prviot rok bea oglaseni nad 160 iljadi lokacii vo dràvata pred s$ nameneti za izgradba na hoteli, pazari, benzinski pumpi, katni garaì, stanbeni i

drugi objekti niz dràvata. Mile Janakieski, minister za transport i vrski pred eden mesec vo intervju za Kapital izjavi deka samo minatata godina od proda`ba na dràvno neizgradeno grade`no zemji{te dràvata inkasirala 500 milioni denari, ili 8,1

milion evra. Ministerot vo intervjuto najavi deka za golem broj od prvi~no ponudenite lokacii bile zainteresiranii doma{ni i stranski kompanii, i deka najgolem interes postoi za atraktivni lokacii kade {to e predvidena izgradba na trgovski i komercijalni centri.

14 28.06.2010 2.440

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.770

2.430

2.750

2.420

2.730

2.410

2.710

2.400

2.690

MBID

107,16

OMB

107,14 107,12 107,10 107,08 107,06 107,04

2.390

2.670

2.380

2.650

21/06/10

22/06/10

23/06/10

24/06/10

25/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

107,02 107,00

21/06/10

22/06/10

23/06/10

24/06/10

25/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OBVRZNICITE POVTORNO NAJTRGUVANI HARTII

I minatata nedela se potvrdi praviloto deka cenovno ~uvstvitelnite informacii pazarot nekako ne gi ~uvstvuva. Se slu~ija va`ni nastani vo nekolku kompanii, no nitu prometot, nitu cenite poka`aa deka investitorite reagiraa na niv

So akciite na ostanatite kompanii, onie za koi {to ne ~uvme “~uvstvitelni” informacii {to mora spored zakonot da se objavat, minatata nedela, trgovijata iznesuva{e ne{to pove} e od 46 milioni denari (okolu 750 iljadi evra), {to e za 10 milioni denari pomalku od nedelata prethodno. Na oficijalniot pazar prometot be{e 35,4 milioni denari, a ostatokot be{e na redovniot pazar. I minatata nedela isto taka najtrguvana hartija od vrednost na berzata be{e od redovite na dr`avnite obvrznici za denacionalizacija, odnosno obvrznicata od 9-ta emisija so 7,8 milioni denari. Ovaa hartija, nedelata prethodno ima{e promet pogolem od 20 milioni denari. Me|utoa, ovoj pat, sepak, akciite dominiraa vo prometot na oficijalniot pazar, a najgolema trgovija ima{e so onie na Alkaloid (5,7 milioni denari), Toplifikacija (4,5 milioni denari), i Komercijalna banka (3,5 milioni denari). Glavniot berzanski indeks po~na so rast od 1,47% vo ponedelnikot , za potoa da zabele`i pad dva dena po red, a vo ~etvrtokot i

igor@kapital.com.mk

rilepska Vitaminka dobi nov generalen direktor, na Fer{ped mu ja vratija licencata za zastapuvawe vo carinskite postapki, a Stater banka nema pove}e da se zanimava so trguvawe na hartii od vrednost. Ova se gore -dolu najbitnite informacii {to se pojavija vo vrska so raboteweto na kotiranite kompanii na Makedonska berza minatata nedela, no pozna~ajni dvi`ewa na akciite dosega ne se slu~uvale ni zaradi pogolemi cenovno~uvstvitelni informacii, pa nema{e pri~ina ne{to da se slu~i i sega. Minatata nedela, so akciite na Vitaminka nema{e nitu trguvawe, a firmata dobi nov top-menaxment, na ~ie ~elo e Sa{o Naumoski, dosega{en zamenik na dolgogodi{niot direktor Simon Naumoski. So Stater banka isto taka nema{e nikakvo trguvawe, a od Fer{ped se istrguvaa 10 akcii za vkupna cena od 470 iljadi denari.

22/06/10

24/06/10

25/06/10

SEKOJ MAKEDONEC SO PO 1,4 EVRA VO INVESTICISKI FONDOVI?! METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

petokot se oporavi i nedelata ja zavr{i na vrednost od 2,404 poeni. MBID vo ponedelnikot zavr{i so vrednost od 2,670 poeni, i ima{e kontinuiran porast do krajot na nedelata, {to ja zavr{i na 2745,5 poeni. Najgolem porast na cenata minatata nedela imaa akciite na Mako{ped od 2,86%, Komercijalna banka, od 1,6%, i Teteks od 1,75%. Najgolem pad na cenata zabele`aa akciite na R@ Uslugi, od 2,13%, ZK Pel-

23/06/10

KD FONDOVI GO PRIBLI@UVA ALTERNATIVNOTO [TEDEWE DO JAVNOSTA

MAKEDONSKA BERZA

IGOR PETROVSKI

21/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

agonija od 2%, i Granit od 1,62%. Na redovniot pazar najgolem promet imaa akciite na Makedonski telekom, od 5,7 milioni denari, Rade Kon~ar od 1,72 milioni denari i NLB Tutunska banka od eden milion denari. Najgolem rast na cenata ima{e akcijata na Rade Kon~ar, od 21% i FZC od 4,7%. Najgolem pad imaa Arcelormittal (CRM) od 6,6% i Arceormital (HRM) od 3,3%.

o Slovenija uplatata po ìtel vo investicioni fondovi nadminuva 1.400 evra vo sporedba so Makedonija kade {to taa iznesuva okolu 1,4 evra vo momentov. Vo pogled na sosedite na Makedonija, ovoj iznos na primer vo Bugarija iznesuva 40 evra po ìtel, istakna Laze Kam~ev, izvr{en direktor na Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KD Fondovi od Skopje. Tokmu zaradi ovoj porazitelen podatok za makedonskiot finansiski pazar, KD fondovi, vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija organizira{e prezentacija za prednostite na vloùvawe vo investiciski fondovi. Prezentacijata pretstavuva mo`nost na ~lenkite vo Komorata da im se dobliì raboteweto na investiciskite fondovi. Kam~ev veli deka KD Fondovi vo izminatiot period kontinuirano vr{e{e predavawa, info-seminari i rabotilnici za li~ni finansii so cel edukacija na makedonskite gra|ani i kompnii za raboteweto i pridobivkite od investirawe vo investiciski fondovi.

Dru{tvoto za upravuvawe so investicioni fondovi KD Fonodovi od Skopje na makedonskiot pazar e prisutno pove}e od 2 godini. Finansiskite institucii od ovoj vid, iako egzistiraat dolgi godini na razvienite pazari vo svetot i se edni od najmo}nite, kaj nas istite se s$ u{te vo po~etna faza. KD Grupacijata, kompanijata majka na Kd fondovi od Skopje, vo Slovenija egzistira od 1994 godina i upravuva so 17 otvoreni investicioni fondovi. “Na podolg rok, istoriski gledano investiraweto vo investicionite fondovi nudi pogolema dobivka vo sporedba so bankarskite kamati i e dobro za dolgo `ivotno investirawe”, veli Kam~ev. Za da go ilustrira toa, Kam~ev spomna deka KD Galileo, najstariot slovene~ki fond, upravuvan od KD Grupacijata vo period od 1992 do 2010 godina ima ostvareno prose~en godi{en prinos od 16,7%. Zatoa od dru{tvoto smetaat deka interesot kaj gra|anite za investicionite fondovi doprva }e se zgolemuva zatoa {to porano ili podocna site stanuvaat svesni deka op{testvenata odgovornost se prefrla na individualna, i poradi toa finansiskata idnina, gra|anite treba sami da si ja obezbedat.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

25.06.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.391.045,66

2,33%

-6,12%

-1,73%

-1,37%

6,32%

24.06.2010

22.400

Илирика ГРП

20.384.851,27

2,70%

0,23%

3,54%

3,83%

14,54%

24.06.2010

1,53

77.150

Иново Статус Акции

18.495.805,21

1,91%

0,00%

-8,56%

-9,30%

-4,28%

24.06.2010

27.420,89

1,53

520.997

КД Брик

21.590.598,20

5,49%

3,54%

7,40%

29,85%

24.06.2010

3.949,71

1,09

679.350

КД Јужен Балкан

21.527.528,90

-1,18%

-3,22%

-0,86%

-3,15%

14,42%

24.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.014.552,30

-0,45%

-5,11%

-1,78%

-1,53%

0,93%

24.06.2010

Макошпед Скопје Стопанска банка Скопје

288,00

2,86

10.080

400,00

2,3

2.030,26

Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје

ОКТА Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

25.06.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Топлификација Скопје Макстил Скопје 0

Износ (МКД)

3699,85

-0,19

751.070

199,83

-0,08

348.304

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

0,00

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

25.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

25.06.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

25.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.949,71

390,18

10,12

0,90

8.037,50

341,43

23,54

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

670,00

105,83

6,33

0,67

KMB (2009)

2.014.067

3.040,18

533,81

5,70

0,88

MPT (2009)

112.382

27.420,89

0,76

520

0,00

1.250.080

REPL (2009)

25.920

37.850,00

5.625,12

6,73

0,76

3040,18

0,10

814.769

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

Топлификација Скопје

3699,85

-0,19

751.070

STIL (2009)

14.622.943

199,83

0,11

1.807,11

2,79

Алкалоид Скопје

3949,71

1,09

679.350

TPLF (2009)

450.000

3.699,85

61,42

60,24

1,08

27.420,89

1,53

520.997

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

Макпетрол Скопје

25.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје

Македонски Телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

14.086

обични акции

55.499

-26,22

69.586

-54,95

обични акции

28.033

-28,02

Вкупно Редовен пазар

28.397

-27,44

97.983

-49,39

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-82,22

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 24.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII DO HJUNDAI SO KREDIT BEZ KAMATA

ekolku modeli od avtomobilite na Hjundai Motors, koi vo Makedonija se prisutni kako ponuda na pazarot so posredstvo na Korea Avto Trejd, na potro{uva~ite im se nudat na odlo`eno pla} awe na kredit, no bez kamata. Ovaa nesekojdnevna ponuda za na{ite mo`nosti, od Korea Avto Trejd ja nudat preku kreditna linija ovozmo`ena od Alfa banka, no vo idnina od kompanijata se nadevaat deka ist ili sli~en dogovor

}e bide postignat i so u{te nekolku makedonski banki. “Sakame da istakneme deka deka nema skrieni tro{oci za na{ite klienti, Korea Avto Trejd se obvrza da ja pla} a kamatata kon Alfa Banka, po {to na pazarot imame ubedlivo najdobra i najevtina ponuda. Na{a celna grupa se onie potro{uva~i koi vo momentov imaat namera da kupat postaro vozilo. Nie im nudime za isti pari da go platat u~estvoto za nov

avtomobil, a vo narednite tri godini bez kamata da go otpla}aat ostatokot”, izjavi finansiskiot direktor na kompanijata,Maja Stojanovska. Ovaa ponuda se odnesuva na vozilata na Hjundai so prefiksot i i ix, a maksimalniot iznos na sredstva {to mo`at da se dobijat od kreditot iznesuva sedum iljadi evra. U~estvoto e 50% od vrednosta na voziloto, odlo`eno pla} awe do 36 anuiteti i bankarska provizija od 1,5%.

28.06.2010

LETNA PONUDA NA NOVI PROIZVODI NA [PARKASE

[

parkase Banka-Makedonija, ovoj mesec, vovede nov kratkoro~en depozit za fizi~ki lica, onie koi }e gi oro~at svoite za{tedi na {est ili 12 meseci, }e mo`at da ja podignat kamatata odnapred, odnosno na prviot den od mesec juli, namesto po istekot na periodot na oro~uvawe. Predvideni se fiksni kamatni stapki vo visina od 8 do 9% za denarskite depoziti i 3,8 do 4,3% za depoziti vo evra.

Novi povisoki kamatni stapki se vovedeni i za {tednite vlogovi oro~eni na 24 i 36 meseci. Za refinansirawe na dolgovite na gra|anite, voveden e kredit do 10.000 evra, so rok na otplata do sedum godini. So ovoj kredit se ovozmo`uva otplata na obvrskite po krediti i kreditni karti~ki vo drugi banki, a kako korisnici mo`at da se javat vrabotenite vo akcionerski dru{tva i vo javni pretprijatija. [parkase

ovoj mesec voveduva i MARATHON model za iznajmuvawe na sef za ~uvawe vredni predmeti na edna godina, so koj korisnicite go dobivaat sefot na koristewe besplatno do krajot na 2010 godina. [parkase Banka-Makedonija vo sorabotka so KIA Motors nudi mo`nost za kupuvawe nov avtomobil so kamata od 7,9% i rok na otplata od 84 meseci. Specijalnata ponuda trae samo za vreme na Svetskoto fudbalsko prvenstvo.

MAKEDONSKITE BANKI NAJMALKU JA KREDITIRAAT EKONOMIJATA

17.03.2010 15 NELIKVIDNOSTA NA KOMPANIITE GI PLA[I BANKITE [to e pri~inata za slabata poddr{ka na bankite so krediti vo ekonomijata? Ako gi pra{ate

bankarite, tie velat deka sekoga{ gi finansiraat dobrite proekti. Menaxerite, pak, velat deka bankite ne prezemaat pogolemi rizici i kreditiraat samo nivni klienti od A-klasa. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

akedonskite banki najmalku ja poddr`uvaat ekonomijata so krediti vo sporedba so re~isi site evropski zemji. Bankarskite krediti se mnogu malku zastapeni vo vkupnata ekonomija, a stepenot na finansisko posreduvawe vo zemjava, kako udel na kreditite vo BDP na krajot od minatata godina iznesuva samo 42,7% i e duri ~etiri pati pomal od evropskiot prosek. Zastapenosta na kreditite vo ekonomijata vo Slovenija iznesuva 99,3%, vo Kipar 321,2% i duri 433,5% vo Malta. Ekspertite i bankarite priznavaat deka ova se porazitelni podatoci za zaslugite na bankite vo razvojot na ekonomijata, no pri~inite gi lociraat vo strukturata na ekonomijata, konzervativnata politika {to ja vodat bankite da ne prezemaat pogolemi rizici i nedovolno razvieniot finansiski sistem. “Ima dve glavni pri~ini za slabata finansiska intermedijacija vo ekonomijata, a toa se nesoodvetnata ekonomska struktura i nedovolno razvieniot finansiski sistem. Kaj nas s$ se sveduva na rabotata na bankite, dodeka na zapad postojat i drugi institucii koi se podgotveni da finansiraat razvoj”, veli Miroqub [ukarov, profesor na Univerzitetot na JIE. Bankarite, pak, vinata ja prefrlaat kaj kompaniite. Velat deka ova nivo na

finansisko posreduvawe e rezultat na nivnata pobaruva~ka za krediti i kvalitetot na proektite. “Glavni pri~ini za ova nivo na finansiska poddr{ka na ekonomijata se rizicite vo realniot sektor i nelikvidnosta na kompaniite. Bankite se trudat {to e mo`no pove}e da go kreditiraat realniot sektor, no od druga strana, kompaniite se tie {to treba da ponudat dobri i prifatlivi proekti {to } e gi poddrì bankata. Ne velam bezrizi~ni, bidej} i aktuelni sostojbi vo regionot pokaùvaat deka duri i dràvnite hartii od vrednost moàt da bidat rizi~ni. Bankite ne baraat sovr{eni, tuku izdràni proekti i sekoga{ vo interes na edna banka e da poddrì {to e mo`no pove}e profitabilni proekti za da ostavri podobri finansiski rezultati”, veli Maja Stevkova- [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka. Nasproti mislewata na bankarite, pak, biznismenite sekoga{ se àlat na teòk pristap do kapitalot i komliciranite uslovi za krediti {to gi postavuvaat bankite. “Uslovite za dobivawe kredit od na{ite banki se mnogu komplicirani. Na{ata kompanija pobara kredit za razvoj kaj nekolku banki, so cel da ja odbereme najdobrata i najevtina ponuda, no tie ne odbija. Gi razgledaa aplikaciite i planot za rabota, nivnite slu`benici nekolku pati doa|aa na razgovori so nas, no na kraj ni go odbija baraweto,

so objasnuvawe deka garancijata {to sme ja ponudile ne im bila dovolna. Ottoga{ navamu, ve}e i ne mi teknuva da si go gubam vremeto po banki molej}i se za kredit. ]e rabotime vaka, kolku {to moème”, veli Slave Andov, direktor na kompanijata Kendi, zastapnik na nekolku prehranbeni proizvodi za Makedonija. Menaxerite velat deka bankite gi poddrùvaat samo kompaniite od A klasata, kade {to rizikot za bankata e minimalen. “Bankite ne im davaat krediti na firmite so slab bonitet i im baraat golemi obebzeduvawa kako garancija. Za profitabilnite firmi, bankite i sami se nudat da gi kreditiraat. Nie ne sme imale problem dosega koga i da sme pobarale kredit i naskoro planirame pak da se zadolìme so podolgoro~en kredit za nabavka na nova oprema”, veli Rade Trajkovski, direktor na kompanijata od mesnata industrija Globus. POVE]E KREDITI ZA KOMPANIITE OTKOLKU ZA GRA\ANITE Ako se analizira strukturata na kreditnite portfolija na bankite, se zabeleùva pogolema kreditna izloènost kon biznis-sektorot otkolku kon gra|anite. Vkupnata zadolènost na kompaniite iznesuva 1.750 milioni evra. Toa kako udel vo vkupnite krediti, pak, pretstavuva okolu 56%. Vkupnata zadolènost na gra|anite, pak, dostigna do 1.160 milioni evra, ili sekoj gra|anin dolì vo

MAJA STEVKOVA [TERIEVA FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

banka po okolu 580 evra. Kako udel vo kreditnata struktura, izlo`enosta na bankite kon gra|anite zafa}a okolu 37%. Ostanatite 7% od kreditite otpa|aat na dr`avata ili nejzinite institucii. Vakvata struktura na kreditnoto portfolio vo makedonskiot bankarski sistem ne otstapuva mnogu vo sporedba so evropskiot prosek. Podatocite za plasmanite na bankite kon kompaniite i gra|anite vo Evropskata unija se skoro izedna~eni, 47% od kreditite se nameneti za naselenieto i 44% za biznis- sektorot. No, i pokraj vakviot raspored na kreditnite plasmani, udelot na kreditite vo BDP vo evrpskite zemji e mnogu pogolem za razlika ottuka. Poradi toa

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,35%

4,65%

5,35%

6,36%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5605

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,0736

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,7456

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,4892

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,0979

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,2945

61,6

50,8

74,7

45,5

Извор: НБРМ

biznismenite postojano gi povikuvaat bankite pove}e da gi poddr`uvaat nivnite proekti i da vlo`uvaat vo ekonomskite perspektivi na Makedonija. Bankite od minatata godina zna~itelno go zabavija kreditiraweto kako posledica na ekonomskata kriza i zasega s$ u{te ne se ~uvstvuva pogolema kreditna aktivnost. Kreditniot rast za prvite ~etiri meseci iznesuva samo 4,4%, a za eden mesec bankite odobruvaat krediti za biznis-sektorot vo vrednost od okolku 15 milioni evra. Najgolem del od slobodnite sredstva gi naso~uvaat vo Narodnata banka preku kupuvawe na blagajni~ki zapisi, za koi dobivaat kamata od 5% bez nikakov rizik.

“Glavni pri~ini za ova nivo na finansiska poddr{ka na ekonomijata se rizicite vo realniot sektor i nelikvidnosta na kompaniite. Bankite se trudat {to e mo`no pove} e da go kreditiraat realniot sektor, no od druga strana, kompaniite se tie {to treba da ponudat dobri i prifatlivi proekti {to }e gi poddrì bankata. Bankite ne baraat sovr{eni, tuku izdràni proekti i sekoga{ vo interes na edna banka e da poddrì {to e mo`no pove}e profitabilni proekti za da ostvari podobri finansiski rezultati”

16 28.06.2010

MENAXMENT

PREGOVARAWE

GRADEWE NA DOVERBA STAV KOJ OSIGURUVA RAZBIRAWE

overbata moè da se stekne so tek na vreme. No, pregovara~ite retko moàt da si dozvolat da ostavat rabotite da se odvivaat sami od sebe, pa nametnuvaweto na doverba e edna od klu~nite ve{tini {to treba da ja poseduva eden pregovara~. Sekoj pregovara~ moè da primeni nekoja od pette strategii za da vlijae na percepcijata {to drugata strana }e ja ima vo pogled na doverbata. ZBORUVAJTE GO NIVNIOT JAZIK. Ova se odnesuva na koristeweto na terminologija soodvetna za konkretnata industrija ili kompanija. Edna negativna praktika predo~uva kako edna konsultantska kompanija ja zagubila rabotata u{te na startot zatoa {to ne go znaela zna~eweto na zbor koj {to bil “op{to poznata rabota” za taa industrija. Ova se odnesuva i na mnogu pove} e od prosto razbirawe na terminologijata. Se misli na potpolno razbirawe na kulturnata pozadina, na istorijata i trendovite na industrijata i sl. MENAXIRAJTE JA SOPSTVENATA REPUTACIJA. Op{to e poznato d eka na{ata reputacija govori za nas. Ako taa e negativna toa moè da pretstavuva ubiec na dogovorot u{te pred da po~nat pregovor-

D 1

ite. Od druga strana pak, ako e pozitivna moè da pomogne vo gradeweto na odnosite so drugata strana i da govori za nas kako preporaka. Iskusnite pregovara~i se svesni deka reputacijata ne e samo ne{to koe se znae za nas. Tie ja koristat kako alatka vo pregovorite. NAPRAVETE JA ZAVISNOSTA KAKO FAKTOR Kolku pove}e zavisime od nekogo, tolku pove}e mu veruvame na toa lice. Ova e psiholo{ki fenomen koj se bazira na idejata deka nelagodnosta {to ja ~uvstvuvame kako rezultat na toa {to sme zavisni od nekogo ja prikrivame so silna èlba da veruvame deka toa lice e od doverba i deka raboti vo na{ interes. Vo pregovorite, kolku pove}e dvete strani veruvaat deka se zavisni edna od druga, tolku podobri rezultati }e postignat na krajot od procesot. PRAVETE EDNOSTRANI OTSTAPKI. Koga smetame deka na toj na~in moè indirektno da se dobie mnogu pove}e otkolku {to se otstapuva, moè da se pravat kontrolirani otstapki i popu{tawa. Ovie vnimatelno presmetani otstapki ne baraat nikakvo obvrzuvawe od drugata strana, ja pokaùvaat na{ata dobra volja i moè da napravat ~uda vo pogled na osvojuvawe na

doverbata od drugata strana. OBJASNETE GI VA[ITE BARAWA. Za àl, koga se po~nuvaat pregovori so nekoe novo lice, moème da pretpostavime deka tie za na{ite motivi i celi }e go pretpostavat najlo{oto. Psiholozite otkrile deka licata imaat tendencija da se gledaat sebesi vo sovr{eno svetlo, a drugite vo ne tolku dobro svetlo, osobeno ako se raboti za lice so koe tie se vo konflikt. Tokmu ova e pri~inata poradi koja, vo pregovori, morame dobro da mu objasnime na sogovornikot {to barame to~no, zo{to go barame toa, koi se na{ite nameri i da se osigurime deka n$ razbral. Na ovoj na~in nema da se pojavi ili barem }e se namali stepenot na nedoverba vo diskusijata. Za voop{to da moè da se razgovara za gradewe na doverba i razbirawe, mora da se postavat osnovite koi vodat do razbirawe. Ne e vozmo`no dve strani da se razberat ako nivnite stavovi toa ne go dozvoluvaat. Se postavuva pra{aweto – Kakov stav vodi do razbirawe? Odgovori ima pove}e, no nepobitnite aspekti moè da se sumiraat preku tri osnovni pravila koi sekoj pregovara~ treba da gi primenuva: SITE MOЖAT DA POBEDAT. Barierata koja naj~esto stoi pred postignuvaweto na

dogovor vo pregovorite e stavot deka ako im pomogneme na drugite da go ostvarat toa {to go sakaat deka avtomatski go gubime toa {to go sakame nie. Ova e sosema neto~no. Naprotiv, treba da se stavime vo ~evlite na drugite, da vidime kako moème da pomogneme za ostvaruvawe na celite, koi mnogu ~esto se zaedni~ki. Na{iot stav se temelite na koi se potpirame kako li~nosti i od koi gi crpime ve{tinite koi se upotrebuvaat vo ìvotot, pa ottamu i na pregovara~kata masa. Uveren sum deka }e se soglasite so slednovo - so nesoodveten stav ne moè da se o~ekuvaat povolni rezultati.

IVAN ROGLI] T i l S LLearning Triple i www.TSL.mk www .TTSL.m .TS L.mk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

KAKO DA GO IZBERETE NAJDOBRIOT KANDIDAT ZA RAKOVODNA POZICIJA

TRI ^EKORI ZA PRONAO\AWE NA VISTINSKIOT MENAXER

ntervjuto so kandidatot za rakovodna funkcija se vr{i poradi tri celi: 1) da dobiete jasna pretstava za kvalitetite, li~nosta i stilot na kandidatot, 2) da odredite kolku odgovara na barawata na rabotata, i 3) u{te pove}e da go zainteresirate za rabotata. Pred da se soo~ite so kandidatot, dobro prou~ete go. Vnimatelno pro~itajte go negovoto rezime i proverete gi negovite preporaki. Na toj na~in }e dobiete pretstava za negoviot potencijal, kako i za klu~nite pra{awa {to treba da gi postavite. Intervjuto mo`e da se strukturira vo tri dela, {to vo osnova korespondiraat so trite prethodno navedeni celi. Zapo~nete go so zapoznavawe ili kratok razgovor za nekoja pogolema vest vo biznisot. Na toj na~in kandidatot stanuva poopu{ten i se vospostavuva prvi~nata vrska. Postojat pove}e pristapi kon centralniot del od intervjuto. Eden na~in e hronolo{ki da se pregleda `ivotot i karierata na kandidatot. Koe e rodnoto mesto na kandidatot? So {to se zanimavale negovite roditeli? Kakvo bilo negovoto mesto vo strukturata na semejstvoto? Pra{awava deluvaat banalno, no vsu{nost otkrivaat mnogu za psiholo{kiot profil na kandidatot. Dali negovite roditeli bile intelektualci koi mu vsadile qubov kon u~eweto? Dali tatko mu bil direktor koj doma ~esto zboruval za biznisot? Dali kandidatot bil prvo dete vo semejstvoto – so vroden liderski instinkt? Kako go odbral fakultetot? Od koi mo`ni opcii? Dali rabotel/a

za vreme na {koluvaweto? Potoa hronolo{ki prosledete gi rabotnite mesta vo negovata kariera. Na koj na~in kandidatot gi izbiral rabotnite zada~i i kako napreduval? Za sekoja pova`na funkcija, obidete se da ja analizirate izvornata situacija. Koi bile negovite prvi~ni dol`nosti i kako negovite rezultati se vklopuvaat vo o~ekuvawata? Na krajot doa|ame do sega{niot moment, so diskusija za momentalnata situacija na kandidatot. [to se negovite tekovni preokupacii i predizvici? Taka ne samo {to }e dobiete uvid vo negovite tekovni uspesi, tuku i }e gi doznaete pri~inite zo{to bara nova rabota. Vtoriot del od intervjuto e i najva`niot segment: kako kandidatot gi ispolnuva barawata na rabotata. Uspe{noto kompletirawe na ovoj del od intervjuto vo golema merka }e zavisi od prethodno izbranite kriteriumi za selekcija, povrzani so liderskite sposobnosti {to gi bara funkcijata. Kriteriumite mora da bidat kvantitativni, za da mo`at da se analiziraat i sporeduvaat. So kolku podredeni prethodno rakovodel kandidatot? So kolkav buxet raspolagal? Koi se negovite uspesi, izrazeni vo prihodi od proda`bata, ostvaren profit, zgolemeno proizvodstvo? Vo tretiot del od intervjuto dadete dopolnitelni objasnuvawa za firmata i rabotnoto mesto. Objektivno pretstavete ja situacijata i predizvicite. Predvidete dovolno vreme i kandidatot da mo`e da vi postavi pra{awa. Vnimavajte na negovite pra{awa. Dali tie se samo “kozmeti~ki” pra{awa {to kandidatot gi postavuva samo kolku da ostavi vpe~atok? Ili pak se vistinski i

analiti~ki? Od kandidatot pobarajte i procenka kolku toj smeta deka odgovara na pozicijata. Pokraj pra{awata i odgovorite, obrnete vnimanie i na sporednite “sitnici”. Kako se odnesuva kandidatot so drugite lu|e vo firmata? Dali e to~en i prijaten vo komunikacijata? Takvite ne{ta ka`uvaat mnogu za negovata organizaciska sposobnost i kapacitetot za odlu~uvawe. K

18 28.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

H&M DOGODINA VLEGUVA VO HRVATSKA

[

vedskiot moden maloproda`en sinxir H&M, koj soop{ti deka ima 25% porast vo neto-dobivkata vo vtoroto tromese~ie od ovaa godina, planira narednata godina da investira vo Hrvatska. Vo vtorata polovina od godinava planira da otvori 180 prodavnici. Isto taka, H&M slednata godina planira da se pro{iri vo Turcija i vo Romanija. Dobivkata na ovoj moden

sinxir lani porasna na 670 milioni dolari. Vtoriot po golemina evropski sinxir za obleka soop{ti deka i pokraj golemata proda`ba na po~etokot na tromese~ieto, proda`bata ja zgolemilo i neobi~noto ladno vreme vo april i maj. H&M so sedi{te vo Stokholm e prisuten vo pove}e od 35 zemji, i ima pove}e od 2.000 prodavnici i 76.000 vraboteni.

ROMANIJA VOVEDE NOVI DANOCI

omanskata vlada so uredba vovede novi danoci, gi zgolemi postoe~kite i gi ograni~i dano~nite olesnuvawa so cel da go namali ogromniot deficit vo buxetot. Uredbata vedna{ stapi na sila, no parlamentot mo`e retroaktivno da ja stavi nadvor od sila. Dano~nata stapka na dobivka na kompaniite i poedincite ostana nepromeneta, na 16%, no vo

idnina }e se odano~uvaat bonovite za hrana i regres za godi{en odmor koi vrabotenite gi dobivaat od rabotodava~ite. Dano~nite stapki za prihodite od oblo`uvawe }e bidat zgolemeni od 20 na 25%, dodeka sopstvenicite na pove}e od edna nedvi`nost }e bidat obvrzani da pla}aat danok na solidarnost. Romanskiot parlament neodamna odobri namalu-

vawe na platite za 25% na vrabotenite vo javniot sektor i 15% namaluvawe na penziite.

GR^KIOT TURIZAM VO SERIOZEN PAD

PLA@ITE NA RODOS PRAZNI! VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

aliraki, letuvali{te na sever-noisto~niot del na ostrovot Rodos, poznato po peso~nite plaì i no}niot ìvot, denovive e mirno i tivko. Na nedoprenite plaì ima mal broj turisti, kafuliwata se prazni, a noviot rasko{en hotel so pet yvezdi, Vasilis Minaidis, e nevoobi~aeno tivok. Vremiwata se te{ki, gostite ni se navistina potrebni, veli sopstvenikot na hotelot Minaidis, koj godinava gi namali cenite za 20% so cel da gi napolni 350-te sobi. No, i pokraj ovoj ~ekor, brojot na rezervaciite e opadnat. “Toa e gr~kata bitka”, dodade toj aludiraj}i na gr~kata dol`ni~ka kriza, ~ii posledici o~igledno vlijaat i na turizmot. Site hotlieri od ostrovot ja delat istata prikazna. Mnogu mali hoteli i pansioni ovaa sezona ne se otvorija. Onie koi se otvoreni, deluvaat pusto, prazni terasi na koi ima saksii so cve}iwa, i po nekoja krpa koja pokaùva deka nekoj prestojuva. Dokazite za krizata se brojni. Dolgite plaì na koi se rasposlani leàlkite se prazni. Vo predve~erjeto na {etali{tata poplo~eni so kaldrma se slu{aat ~ekorite na nekolku parovi koi {etaat. Ova e sosema nevoobi~aeno za Rodos, ostrov so 117.000 ìteli koj vo 2008 godina be{e proglasen za najomilena turisti~ka destinacija, spored izborot na internet-vodi~ot TripAdvisor. No, po slabata 2009 godina, Rodos

Rodos, ostrov so 117.000 `iteli koj vo 2008 godina be{e proglasen za najomilena turisti~ka destinacija, denes e samo edna od brojnite gr~ki destinacii koi bele`at drasti~en pad na posetenosta

Site hotlieri od ostrovot Rodos ja delat istata prikazna. Mnogu od malite hoteli i pansioni ovaa sezona voop{to i ne se otvorija, a onie koi se otvoreni deluvaat pusti i prazni denes e samo edna od brojnite gr~ki destinacii koi beleàt drasti~en pad na posetenosta. Spored podatocite na gr~kata hotelska komora ovaa godina se ostvareni vo prosek 30% pomalku rezervacii na teritorijata na cela dràva, a 20% na Rodos. Hotelierite vo Atina i letuvali{tata àlat za 30.000 otkaàni rezervacii od minatiot mesec. Ovie otkaùvawa sledea kako rezultat na generalnite {trajkovi na Grcite koi

dovedoa do smrt na tri lica, otkako edna banka be{e napadnata so molotov koktel. Rabotnicite koi protestiraat protiv novite merki na {tedewe na gr~kata vlada, planiraat novi {trajkovi i se zakanuvaat so blokirawe na avionskite i pomorskite linii, {to dopolnitelno gi frustrira turistite koi sakaat da patuvaat za Grcija. Gr~kite letuvali{ta isto taka gi pogodi finansiskata kriza na vladata so ogled

RASTE INTERESOT ZA HRVATSKITE NEDVI@NINI

rvatska stanuva s$ pointeresna za bogatite posetiteli od najrazli~ni delovi na svetot, a padot na cenata na nedvi`nostite bi mo`elo da dovede do presvrt na pazarot. Vo najbrzo vreme Hrvatska bi mo`ela da o~ekuva naezda na stranski investitori, bidej}i analizata

na portalot za nedvi`nosti i turizam Krozila, upatuva na s$ pogolem broj stranski posetiteli koi se zaintersirani za stanovi vo Zagreb i ku}i vo Split i Zadar. Minatata godina koga cenite na nedvi`nostite bea mnogu povisoki od denes, pazarot na nedvi`nosti za strancite ne be{e interesen.

Arapite najgolem interes poka`uvaat za nedvi`nostite vo Zagreb i kamenite ku}i vo Dubrovnik. Vo tekot na 2008 i 2009 godina, posetitelite od Obedinetite Arapski Emirati, so~inuvale samo 1% od stranskite posetiteli, dodeka vo 2010 godina brojot na posetiteli iznesuva 8%.

MITSUBISHI GRADI VETERNICI VO CRNA GORA

rnogorskata vlada go usvoi tekstot na dogovorot za zakup na zemji{te vo dr`avna sopstvenost i izgradba na vetroelektrani za lokalitetot Krnovo so konzorciumot na konsultantskata ku}a Ivikom Konsalting i Micubi{i Hevi Industris. Dogovorot predviduva

izgradba na veternica so sila od 50 mega-vati, so mo`nost za zgolemuvawe na dopolnitelni 22 mega-vati. Predvidenata investicija iznesuva 90 milioni evra, a zemji{teto e iznajmeno za 20 godini. Micubi{i Hevi Industris e renomirana japonska kompanija, so sedi{te vo

Tokio, a postoi od 1884 godina. Micubi{i e eden od vode~kite proizvoditeli na veternici so instalirani 4.124 mega-vati vo svetot. Kompanijata Ivikom Konslating so sedi{te vo Viena, ima pretstavni{tva vo Hrvatska, Crna Gora i Turcija, a osnovana e vo 1991 godina.

na toa {to na stranskite mediumski kompanii im dol`i 100 milioni evra, za promovirawe na kampawi za izminatite sezoni. Vasilis Minaidis ne se somneva deka finansiskata kriza, {trajkovite i napadite so bombi se vinovni za padot na turisti~kata sezona. “Edinstven publicitet koj go imavme ovaa godina, se samo lo{ite vesti”, re~e toj. SPASUVAWE NA SEZONATA Grcija koja o~ajni~ki

nastojuva da ja spasi turisti~kata sezona, veti deka na turistite }e im isplati o{teta dokolku poradi {trajkovi ili prirodni nepogodi ne bi mo`ele da ja spasat zemjata. Ova vetuvawe e del od naporite da se povrati imixot na zemjata, koj e naru{en poradi demonstraciite. Ministerot za kultura i turizam Pavlos Gerulanos izjavi deka gr~kata vlada garantira deka }e plati smestuvawe i hrana na sekoj turist, pa duri i na

onie koi nema da mo`at da ja napu{tat zemjata poradi aktivnosta na vulkanot na Island. Grcija koja se dvi`i pome|u bankrot i spas, o~ajno & e potrebna dobra turisti~ka sezona. Turizmot pretstavuva skoro 20% od vkupniot nacionalen prihod, a televiziskite snimki na koi se gleda{e konfliktot pome|u demonstrantite i policijata, odvrati mnogu turisti od namerata ova leto da go pominat svojot odmor vo Grcija.

SVET BIZNIS POLITIKA EU O^EKUVA NORMALIZACIJA NA TRANZITOT NA GAS

vropskata unija s$ u{te nema oficijalna informacija od Moskva i Minsk za prekin na gasnata kriza, izjavi Marlin Holcner, oficijalna pretstavni~ka na evropskiot komesar za energetika. “Poznato ni e deka Rusija i Belorusija postignaa dogovor, i nie imame usna garancija za obnova na tranzitot, no nemame pismena potvrda nitu od

vladata vo Minsk nitu od Moskva”, izjavi taa. Litvanija potvrdi deka isporakata na gas od Belorusija poleka se vra}a vo normalno nivo. Pretstavni~kata na evropskiot komesar za energetika potvrdi deka e voo~eno izvesno namaluvawe na koli~estvoto gas {to pristignuva vo Polska preku Belorusija. “Uspeavme samo da obez-

bedime dopolnitelni koli~ini od drugi izvori”, dodade taa.

28.06.2010

SEVERNA KOREJA BARA OT[TETA OD 65 TRILIONI DOLARI OD SAD

everna Koreja pobara od SAD ot{teta vo iznos od 65 trilioni dolari za deceniite na neprijatelstvo, koe Va{ington go poka`al kon Pjongjang. Vakvi barawa se pojavija i vo januari 2007 godina vo eden od severnokorejskite vesnici, otkako bea zemeni predvid ubienite gra|ani vo Korejskata vojna od 1950-53 godina i drugi zagubi vo Severot za vreme na voen-

ite dejstva i po niv. Severna i Ju`na Koreja deneska odbele`uvaat 60godi{nina od po~etokot na Korejskata vojna, koja zavr{i samo so potpi{uvawe na primirje. Do denes, Seul i Pjongjang s$ u{te tehni~ki se vo sostojba na vojna. Spored objaveniot dokument, 40% od barawata za obes{tetuvawe se za ubienite mirni gra|ani na Severna Koreja.

“Na{iot narod ima zakonsko pravo da dobie ot{teta za proleanata krv”, se naveduva vo tekstot.

SAMIT G8/ G20

RAZLI^NA VIZIJA ZA 17.03.2010 NADMINUVAWE NA KRIZATA

e ovoj sobir da ne ostane samo na golemi razgovori.”

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

iderite na najrazvienite industriski zemji, koi pretstavuvaat 85% od globalnata ekonomija, se sretnaa vo Toronto, Kanada, izminatiov vikend, najprvo na Samitot na Grupacijata 8 (G8) najrazvieni zemji (Germanija, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada ,SAD, Rusija i Japonija), a vo tekot na vikendot se odrà i samitot na liderite na Grupacijata 20najrazvieni zemji vo svetot i ekonomii vo podem (G20), kade za prv pat u~estuvaa i zemji od Afrika. Ekonomskite pra{awa na Samitot G20 zazemaa cetralno mesto, a najgolemo mesto zazede borbata za fiskalna strategija pome|u SAD i ostanatite zemji od grupaciajta. êlnicite na EU gi povikaa ostanatite zemji od G20 da dogovorat uskladuvawe na vonrednite pottiknuva~ki fiskalni merki, za da ne se zagrozi odr`livosta na javnite finansii. Evropskite lideri isto taka pobaraa voveduvawe na danoci za fiskalni transakcii na svetsko nivo, kako i odano~uvawe na bankite. GOLEMI RAZGOVORI Osumte industriski najrazvieni zemji vo petokot se sretnaa vo blizina na Toronto pri naglaseni tenzii pome|u SAD i Evropa okolu strategijata koja treba da se prifati so cel da se za~uva svetskata ekonomija. Za prvpat na edna vakva sredba se pokaneti i pretstavnici od afrikanskite zemji. Sredbata se odrà daleku od o~ite na javnosta, vo golemiot hotel vo Huntsvil koj se nao|a na 200 kilometri severno od Toronto. [efovite na dràvi ili vladi na G8 go zapo~naa sostanokot so zaedni~ki ru~ek. Gostite na kanadskiot premier

Ekonomskite pra{awa na Samitot G20 zazemaa cetralno mesto, a najgolemo mesto zazede borbata za fiskalna strategija pome|u SAD i ostanatite zemji od grupaciajta. Stiven Harper, pretsedatelot na SAD, Barak Obama, {efot na ruskata dr`ava Dmitrij Medvedev, francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, germanskata kancelarka Angela Merkel, italijanskiot premier Silvio Berluskoni i dvata novi ~lenovi vo grupata, japonskiot premier Naoto Kan i britanskiot premier Dejvid Kameron ru~aa i ve~eraa zad zatvoreni vrati. Se o~ekuva{e razgovorite da bidat `estoki, bidej}i spored oficijalnata programa na sredbata, na ru~ekot be{ predvideno da se razgleduva sostojbata na me|unarodnata ekonomija.

Temata e premnogu delikatna bidej}i Evropejcite, predvodeni od Merkel ja zagovaraat programa za strogi buxetski merki, dodeka Obama sosema sprotivno, od partnerite bara da se pottikne za`uvuvaweto i da se stimulira potro{uva~kata. Ekonomskite pra{awa zazedoa glavno mesto i na sredbata na visoko nivo vo sabota i nedela na G-20, koja gi obedinuva najbogatite zemji vo svetot i dr`avite so novo razvieni pazarni ekonomii. Barak Obama, koj vo zminatite 2 meseci se soo~uva{e so najgolemata ekolo{ka

FED JA ZADR@UVA OSNOVNATA KAMATNA STAPKA VO SAD NA REKORDNO NISKO NIVO

ol`ni~kata kriza vo Evropa i natamu pretstavuva zakana za amerikanskata ekonomija, pa zatoa na podolg vremenski period }e bide potrebno osnovnata kamatna stapka vo SAD da se odr`i na sega{noto rekordno nisko nivo, so cel da se obezbedi prodol`uvawe na ekonomskoto zazdravuvawe,soop{ti amerikanskata

Uprava na federalnite rezervi (FED). Vo soop{tenieto na FED se izrazuva uveruvawe deka zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija }e prodol`i i vo naredniot period, nasproti zakanite od stranstvo, no i od doma{nite pazari. Amerikanskite mediumi ocenuvaat deka tonot vo soop{tenieto na FED uka`uva na zna~itelna

vnimatelnost na centralnata banka na SAD, od pri~ina {to vo tekstot se govori za “prodol`uvawe” na zazdravuvaweto za razlika od prethodnite ocenki deka ekonomskata aktivnost prodol`uva da “jakne”. Vo soop{tenieto na FED isto taka se ocenuva deka sostojbata na amerikanskiot pazar na trudot postepeno se podobruva.

katastrofa vo istorijata na SAD, na samitot na G8/ G20 zemjite pristigna so silna pozicija, poa|aj}i od zajaknuvaweto na amerikanskata ekonomija, do sozdavaweto na novite finansiski reformi koi se razrabotuvaat vo senatot. So ovaa pozicija, toj zazema silen stav na forumot, vo odnos na ostanatite zemji, a minatata nedela toj im prati pismo na negovite kolegi od G20, povikuvaj}i gi da ne odgovaraat koordinirano na globalnata ekonomska kriza. Za britanskiot premier, Dejvid Kameron, samitot na G8/ G20 zemjite vo Toronto be{e

prv od vakov vid i smeta deka “premnogu ~esto vakvite sobiri ne go ostvaruvaat vetenoto”, pri {to izrazi sigurnost deka i ostanatite lideri }e go potvrdat toa. Na prviot den od negovoto pristignuvawe vo Kanada, toj izjavi deka “mnogu pari se tro{at za organizacija na sobirite od vakov vid, a gradovite doma}ini se vo haos so denovi i so nedeli. Dobrite nameri te{ko mo`at da se ostvarat preku globalna akcija, a koga }e se sretneme povtorno, edna godina podocna, zaklu~okot e deka ne{tata ne se pomestile realno. Predizvikot za mene

EPL GO LANSIRA[E AJFON 4

nformati~kata kompanija Epl ja lansira{e novata verzija na svojot poznat mobilen telefon Ajfon Ajfon 4 vo SAD, Francija, Japonija, Velika Britanija i Germanija. Lansiraweto na Ajfon 4 predizvika golemi redici pred prodavnicite vo tie zemji. Epl v~era objavi deka ve}e po~nale isporakite okolu 600.000 prethodno rezervirani

Ajfoni, dodeka amerikanskiot telekomunikaciski gigant AT&T informira deka go odlaga startot na proda`bata na Ajfon 4 vo svoite prodavnici za 29 juni, poradi “uspehot koj go ostvari so sistemot na prednara~ki”. Epl, na prviot den od proda`bata prodade rekordni milion par~iwa od novata verzija na Ajfon. Modelot Ajfon 4 ima ekran so pogolema rezolucija, ba-

G20 BEZ DOGOVOR ZA FISKALNITE CELI “Liderite na Grupata 20 najrazvieni zemji vo svetot i ekonomii vo podem s$ u{te gi razgleduvaat pra{awata kolku brzo treba da se obvrzat za namaluvawe na deficitot”, izjavi kanadskiot minister za finansii Xim Flaerti, po àlbata na oficijalnite pretstavnici na EU deka fiskalnite celi koi gi predloì Kanada ne odat dovolno daleku. “Na nekoi ~lenki na G20 im e potrebna itna akcija za namaluvawe na buxetskiot deficit, dodeka nekoi drugi toa bi moèla da go napravat so pobavno tempo”, izjavi na pres-konferencija vo Toronto kanadskiot minister. Kanadskiot premier Stiven Harper vo minato-nedelnoto pismo do svoite kolegi vo G20 im predloì dogovor za dvojno namaluvawe na deficitot do 2013 godina i stabilizacija ili zapo~nuvawe na namaluvawe na odnosot na dolgot kon bruto-doma{niot proizvod do 2016 godina. Evrokomesarot za monetarni pra{awa Oli Ren oceni deka ovie celi ne se dovolno ambiciozni za evrozonata. G20 pretstavuva neformalen forum koj pretstavuva sobir na ministrite za finansii i guvernerite na centralnite banki na 20 ekonomii, i toa 19 najrazvieni nacionalni ekonomii i Evropskata unija so Evropskata centralna banka. Vo sostavot na G20 spa|aat: Argentina, Brazil, Kanada, Kina, Francija, Germanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonija, Meksiko, Rusija, Saudiska Arabija, Ju`noafrikanskata Republika, Ju`na Koreja, Turcija, Velika Britanija i SAD, a kako 20 ~lenka pretstavuva EU, ~ij pretstavnik e predsedatelot koj momentalno pretsedava so sovetot.

terii koi podolgo traat i e pobrz i potenok od prethodniot model Ajfon 3G. Toj ima i nov softver OS, 512 megabajti RAM memorija, procesor A4 so mo`nost za istovremeno koristewe na pove}e aplikacii, funkcija na viziofonija koja s$ u{te e ograni~ena i video-kamera so golema rezolucija. Performansite na Ajfon 4 se podobreni za 31% vo odnos na performansite na Aajfon 3G.

20 28.06.2010

FEQTON

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 4

BIDETE TRPELIVI! IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

dna pri~ina poradi koja Bafet uspea da go pretvori svoeto vloùvawe od 10 milioni dolari vo vesnikot “Va{ington Post” vo udel vreden edna milijarda dolari, e toa {to tie akcii ne gi ispu{ti od race ni po cena na ìvotot. Samo {to gi otkupi akciite na Post vo 1973-ta, nivnata cena padna za 50 procenti, a akciite padnale vo kriza koja traela dve godini. No, Bafet ne prodal niedna, sekoga{ vodel grià za po{irokiot kontekst. Vo slednite godini, “Va{ington Post” se soo~uval so golemi nepogodi, od {trajk na rabotnicite pa s$ do negovata uloga vo aferata Votergejt, recesijata, vojnata i padot na berzata na 19-ti oktomvri vo 1987-ta - Crniot ponedelnik, koga Dou Xons padna na 508 poeni. Bafet i ponatamu odbiva{e da gi prodade akciite vo tekot na tie te{ki vremiwa bidej}i misle{e na {irokite vidici. Negovoto trpenie bilo pove}ekratno nagradeno: prvobitnoto vloùvawe mu se vratilo koga od Post dobil ~ek za dividenda od 10 milioni dolari. Koga Voren Bafet imal 11 godini, za prvpat kupil akcii: toa bile tri

povlasteni akcii na Cities Service za koi platil 38 dolari po akcija. Nabrzo posle toa gi prodal koga nivnata cena stignala do 40 dolari i ostvaril neto- profit od 5 dolari. Nekolku godini podocna istite akcii se prodavale za 200 dolari po akcija. Bafet rano nau~il deka koga stanuva zbor za vlo`uvawata potrebno e trpenie. Bafet ne se zanimava so dnevno trguvawe, tuku so “desetletno trguvawe”. Negovata filozofija se temeli na trpenie i dolgoro~ni

izgledi. Stanuva zbor za doka`ana programa za bavno, no sigurno bogatewe. Dnevnite trgovci ili onie koi se obiduvaat da ostvarat profit na pazarot za eden ili ~etiri dena (swing traders) so zadovolstvo gi prodavaat akciite za nekolku nedeli, pa duri i denovi. Bafet gi dr`i akciite so godini, pa duri i decenii. Toj go opi{uva pazarot na akcii kako “relokaciski centar” – sredstvo so ~ija pomo{ parite odat od netrpelivite kon trpelivite. Koja strategija ima pove} e smisla? Pa, razmislete za toa: kolku dnevni dileri pretvorile 10 milioni dolari vo 1 milijarda? Nau~ete da ja primenite Bafetovata disciplina. Taa }e vi pomogne na dolgoro~en plan da ost-

“Gledajte na svojot sopstveni~ki udel kako {to bi ste gledale na nekoja nedvi`nina koja ste ja kupile zaedno so ostanatite ~lenovi na familijata. Dali bi ja prodale semejnata farma ili stan vo zgrada kako reakcija na nekoe relativno neva`no nadvore{no naru{uvawe? Sekako, deka ne. Zatoa razmislete za svoite sopstveni~ki udeli na ist na~in” varite profit na berzata.Vredno e za potsetuvawe deka nekoi pazari se vsu{nost neprijatelski raspoloèni kon lu|eto koi vleguvaat na pazarot i brzo izleguvaat od nego. Bafet zabeleàl deka vo 70-te i 80-te, procenkata na vrednosta na kompaniite bila niska, a cenite na akciite ne se dvièle ba{ taka brzo. Lu|eto koi “skokale” od edni akcii na drugi potro{ile mnogu vreme i pari – a potoa gi propu{tile silnite zgolemuvawa vo 90-te. Pogolemiot del od lu|eto ne zboruvaat mnogu za mo`nostite na berzata koi gi propu{tile, no ne i Bafet. A negovata pouka obi~no glasi: “kupuvaj i ne ispu{taj od race”. Za uspe{no vloùvawe vo potcenetite akcii potrebno e trpenie. Netrpelivosta skapo go ~inela Bafet koga kupil zna~aen del od akciite na Dizni za 31 cent po akcija vo 1966-ta , a potoa slednata gi prodal za 48 centi po akcija. ârli Munger, dolgogodi{niot deloven partner, go deli Bafetovoto mislewe za trpelivosta: “Vloùvaweto e koga }e pronajde{ nekolku fantasti~ni kompanii i posle ne mrda{“. Dodava: “Kaj vloùvaweto e pogre{no ako si premnogu nemiren. Trpenieto e delot od igrata”. Eve nekolku mentalni ve`bi koi p Bafet gi prepora~uva. Koga kupuakciii zamislete deka berzata vate akcii, zatvori sledniot den poradi }e se zatv v godi{ni pet godi{ { praznici. Bafet veli

deka voop{to ne bi ni razmislil za takov tek na rabotite, zatoa {to skoro nikoga{ ne prodava akcii so namera da se oslobodi od niv. Negova cel e da zaraboti pari na nekoja kompanija, a ne na pazarot so akcii. Berzata e ednostavno posrednik vo nastojuvaweto da se dodade vrednost. Razmislete na drugi samonametnati disciplini

Razmisluvajte dolgoro~no, na periodi od 10 godini, a ne na 10 minuti”, sovetuva Bafet. Ako ne ste podgotveni da dr`ite do odredni akcii okolu edna decenija, toga{ nemojte voop{to ni da gi kupite. koi bi vi pomognale za da bidete potrpelivi. AKCIITE SE NEPOSTOJANI, NO NE I KOMPANIJATA Ne e lesno da se ~eka, no trpelivosta e apsolutnata odlu~uva~ka komponenta na pravilen temperament pri investirawe vo potceneti akcii. Koga vlo`uvate, gledate na sebe kako na li~nost so postojan prestoj, a ne kako na nekoj koj e vo pominuvawe. Eden francuski urbanist bil predupreden deka ne bi trebalo da sadi kro{nesti stebla po {irokite bulevari na Pariz bidej}i }e im trebaat 80

PRIKAZNI OD WALL STRE

“UNIKATNITE” B

I na genijalniot Stiv Xobs mu dojde redot da go obvinat za monopolisti~ko gazewe na svoite konkurenti

udno e {to ne se slu~i i porano, no dojde redot na semo}niot Epl( Apple), tehnolo{kiot gigant {to proizveduva kompjuteri i ostanati elektronski “gaxeti” za sekojdnevna upotreba. Kako {to vo minatoto mu se slu~i na Majkrosoft, a neodamna i na Gugl, taka i “jabolkoto” se najde na meta na razni istra`ni tela poradi somnevawe za monopolisti~ko odnesuvawe. Epl dojde pod udar na antitrustovskite tela poradi svoite “unikatni” praktiki. Se ~ini deka ~a{ata ja preli drskoto blokirawe na softverskite proizvodi na kompanijata Adobe, ~ij Flash player dvi`i okolu dve -tretini od videosodr`inite na internet, odnosno odlukata na proda`niot mag, Stiv Xobs, kapetanot na ledokr{a~ot Epl, najnovoto ~udo od fabrikata na

soni{tata, iPad, da ne ja poddrùva taa opcija. Taka korisnicite na revoluconernite plo~i za ~itawe na kniga dodeka se surfa na Internet, moèa da najdat dupki tamu kade {to obi~no se video-sodrìnite. No, toa e samo posledno vo nizata na potezite so koi se blokira tretata strana, onie koi od razni pri~ini ne mu odgovaraat na Epl vo izrabotkata na softverskata sodrìna za uredi kako iPhone i iPad. Pokraj ograni~uvawata na sozdava~ite na softverot, regulatornite tela se zanimavaat i so muzi~kiot biznis na Xobs, odnosno iTunes servisot za simnuvawe na muzika. NEPOTREBEN ÊKOR Koga stanuva zbor konkretno za Epl, navistina ima rigorozni ograni~uvawa za softverot koj se razviva nadvor od kompanijata,

FEQTON

28.06.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

godini za da porasnat. Negoviot odgovor: “O Boè, pa toga{ treba vedna{ da gi zasadime!”. Bafet go veli istoto koga komentira deka denes sedime vo ladovina zatoa {to nekoj pred mnogu godini zasadil drvja. Potrebno e vreme èladot da izrasne vo dab. Vo Omaha, vo dràvata Nebraska, rodnoto mesto na Bafet, ima barem 25 familii koi ne gi ispu{tile svoite akcii vo Berk{ir vo tekot na 35 godini, a nivnite akcii sega vredat preku 100 milioni dolaari. Nivnoto prvobitno vloùvawe preku sila e 50.000 dolari. Bafet e protiv kratkoro~ni, minlivi vloùvawa, i kako investitor i kako pretsedatel na golemo akcionerskoto dru{tvo. Koga stanuva zbor za sopstvenicite na Berk{ir Hetavej, Bafet veli deka saka lu|e koi se osobeno lojalni na dru{tvoto. Nemojte da gledate na svojata sopstveni~ka pozicija samo kako na par~e hartija ~ija vrednost raste od minuta vo minuta (duri i koga navistina raste). Namesto toa, toj sovetuva: “Gledajte na svojot sopstveni~ki udel kako {to bi ste gledale na nekoja nedvi`nina koja ste ja kupile zaedno so ostanatite ~lenovi na familijata. Dali bi ja prodale familijarnata farma ili stan vo zgrada kako reakcija na nekoe relativno neva`no nadvore{no naru{uvawe? Sekako, deka ne. Zatoa razmislete za svoite sopstveni~ki udeli na ist na~in”. Bafet e ve}e 40 godini sopstvenik na paket-akcii na Berk{ir Hetavej. Nikoga{ ne prodal nitu edna edinstvena akcija. Gi preìveal site dramati~ni presvrtnici na

Nemojte da se zadr`uvate na cenata na akciite. Namesto toa, prou~ete gi osnovite na kompanijata, nejzinata sposobnost za zarabotka, nejzinata idnina

Ako pra{aweto e: “Kolku dolo da ~ekate?” – so drugi zborovi, kolku dolgo da drìte odredeni akcii – odgovorot na Bafet e: “Ako sme na vistinskoto mesto, }e ~ekame vo nedogled”. pazarot, od Crniot ponedelnik, do momentot koga Dau Xons ja probi psiholo{kata granica od 11.000 poeni, a pri toa nikoga{ ne ja izgubi glavata. Ne stanuva zbor za kontradikcija, ili pak za “kupi koga drugite prodavaat i prodavaj koga drugite kupuvaat”, tuku ednostavno se raboti za verba i razmisluvawe so studena glava. Nemojte da ve ponese “iracionalnata preteranost” na drugite, kako {to bi rekol Alan Girnspan i nemojte da ste podlo`ni na mentalitetot na pani~ewe. Ako gledate na dolgi pateki, neboto nema da padne. Ben Gream vo omilenata kniga na Bafet za investirawe, “Inteligenten investitor”, zabeleàl deka “obi~nite lu|e” koi {to imaat temperament {to pove}e mu odgovaral na procesot na vloùvawe, zarabotile i za~uvale mnogu pove}e pari

od onie koi ja nemale taa osobina, iako imale golemi poznavawa vo oblasta na finansiite, smetkovodstvoto i berzata. So drugi zborovi, se raboti samo za toa deka treba da se razbere celata situacija, a ne da se bide optovaren so tehni~ki detali. Edna pri~ina poradi koja Bafet uspea da go pretvori svoeto vloùvawe od 10 milioni dolari vo vesnikot Va{ington Post vo udel vreden edna milijarda dolari, e toa {to tie akcii ne gi ispu{ti od race ni po cena na ìvotot. Samo {to gi otkupi akciite na Post vo 1973-ta, nivnata cena padna za 50 procenti, a akciite padnale vo kriza koja traela dve godini. No, Bafet ne prodal niedna, sekoga{ vodel grià za po{irokiot kontekst. Vo slednite godini, Va{ington Post se soo~uval so golemi nepogodi, od {trajk na rabot-

nicite, pa s$ do negovata uloga vo aferata Votergejt, recesijata, vojnata i padot na berzata na 19-ti oktomvri vo 1987-ta - Crniot ponedelnik, koga Dou Xons padna na 508 poeni. Bafet i ponatamu odbiva{e da gi prodade akciite vo tekot na tie te{ki vremiwa bidej}i misle{e na {irokite vidici. Negovoto trpenie bilo pove}ekratno nagradeno: prvobitnoto vloùvawe mu se vratilo koga od Post dobil ~ek za dividenda od 10 milioni dolari. Bafet smetal deka akciite se nepostojani, no ne i kompanijata kade {to vloùva. Pome|u tie dve raboti postoi mnogu golema razlika. Moèbi cenata na akciite fluktuirala poradi haosot na berzata, no samo kompanijata bila jaka i sigurna. Nikoga{ ne pani~el i ne gi ispu{tal akiite od race, a rezultatite govorat sami po sebe. Istoto vaì i za onie akcioneri na Berk{ir koi ne gi ispu{tale akciite ni vo dobro, ni vo zlo. Cenata na akciite na Berk{ir Hetavej od A klasata bila 40 dolari vo 1974-ta, 1275 dolari vo 1984-ta, 15.400 dolari vo 94-ta i 97.000 dolari vo 2004-ta godina.

Tie vloùva~i koi imale vistinski temperament bile nagradeni, dodeka onie koi gi prodale svoite akcii àlat. Dodeka ste akcioner, }e se slu~at mnogu raboti, i dobri i lo{i. So drugi zborovi, moète da o~ekuvate nemirno vozewe. Pazarot na akcii }e se pregree, a cenite }e skoknat do nebo. Potoa }e nastapi me~kiniot pazar i cenite naglo }e padnat. I povtorno e va`no da bidete vo vistinskiot biznis i da go neguvate vistinskiot stav. Nemojte da se zadrùvate na cenata na akciite. Namesto toa, prou~ete gi osnovite na kompanijata, nejzinata sposobnost za zarabotka, nejzinata idnina itn. Eve nekolku soveti direktno od strategijata na Berk{ir Hetavej: Poslu{ajte go sovetot na ârli Munger. Ne mrdajte. Nemojte da brkate aktivnost i dostignuvawe. Koga se raboti za investirawe, sprotivnoto e

vistinito. Kupuvajte samo akcii so koi {to nema da trguvate pet ili pove}e godini. Koga kupuvate akcii, zamislete si deka pazarot na akcii }e bide zatvoren slednite pet godini i deka nema da moè da gi prodadete, {to }e vi pomogne da zazemete dolgoro~no stojali{te. Zapametete deka “vremeto e prijatel na fantasti~niot biznis. Nemojte da gi proveruvate svoite vloùvawa sekoj den ili nedela, zapametete deka site akcii odat gore i dolu. Iskoristete go vremeto na podobar na~in i nabquduvajte gi rezultatite na kompanijata, a ne dvièweto na cenata na akciite. Ako pra{aweto e: “Kolku dolo da ~ekate?” – so drugi zborovi, kolku dolgo da drìte odredeni akcii – odgovorot na Bafet e: “Ako sme na vistinskoto mesto, }e ~ekame vo nedogled”.

(ПRODOL@UVA...)

Bafet kupi akcii na “Va{ington Post” za 10 milioni dolari vo 70-tite, a sega tie vredat edna milijarda

EET

BIZNIS-PRAKTIKI NA “JABOLÊTO” no i za reklamite koi se prikaùvaat vo ramki na tie aplikacii. Sekoja aplikacija {to saka da se najde na nekoj od uredite na Epl, mora da dobie odobrenie od kompanijata, {to samo po sebe ne znu~i sporno, no dosega{nata praktika pokaàla ~udni odluki i povtoreni odbivawa na odredeni aplikacii, za {to nekolku pati se pi{uva{e vo mediumite. Iako Epl od po~etokot vodi somnitelna politika na odobruvawe na softverot za svoite proizvodi, slu~ajot so Adobe se ~ini otide ~ekor predaleku, ne tolku sodrìnski, kolku {to be{e stilski. Kompanijata otvoreno i bez nekoi potrebni

ograni~uvawa go odbi Adobe . Toa, kombinirano so frapantnoto proturkuvawe na sopstvenite re{enija, po~nuva da izgleda s$ polo{o. Koga stanuva zbor za muzikata i servisot iTunes so koj {to Xobs pokaà deka uspe{no moè da se naplatuva proda`bata na pesnite, a problemot se javuva vo prisiluvaweto od strana na Epl na odredeni uslovi vo zamena za promocija na dadenata muzi~ka sodrìna. Kompanijata,na nekolku izdava~ki ku}i im rekla deka nema da promovira alb u m i n a iTunes { t o }e se turkaat i preku rivalskiot Amazon.com.

POD NADZOR Epl ve}e nekolku godini privlekuva neposakuvano vnimanie, no se ~ini deka vremeto na nevinosta i silnoto pretrkuvawe na konkurencijata definitivno e pominata. Posleden od nizata proizvodi, no prv otkako Xobs se vrati, okolu iPad-ot, misleweto na javnosta i ekspertite ne be{e tolku ednoglasno kako na primer vo slu~ajot so iPod iiPhone. Prvite dva ureda gi dobija najdobrite epiteti i ja dovedoa kompanijata do status na bo`estvo, koi ednostavno ne mo`ea da pogre{at. No, iPad-ot, uredot koj Xobs zaedno so vernite sledbenici smetaat deka e revolucio-

neren (moè da se surfa na Internet i sluì za ~itawe na digitalni knigi, {to te{ko moè da se smeta za revolucija), ba{ i ne ja uverija po{irokata javnost. Osnovniot problem so iPad-ot, e ona {to pove}eto lu|e s$ u{te ne razbiraat za {to to~no sluì taa naprava i zo{to e podobar vo izvr{uvaweto na zada~ite od ve}e postoe~kite, a so toa samite gi turkaat lu|eto kaj konkurentite i so toa si odmagaat vo nivniot imix i silata na kompanijata. I pokraj toa, prvite brojki od proda`bata se odli~ni, a Epl tvrdi deka od po~etokot na proda`bata vo april ve}e se prodadeni nad eden milion prim-

eroci, no treba da se ima predvid deka se raboti za vernite oboàvateli koi sekoga{ gi kupuvaat novite inovacii na kompanijata. Pra{aweto e kolku dolgo }e moè da se odrùva kompanijata so vakvo tempo na proda`ba. Od druga strana, Epl o~igledno go dostignuva svojot zenit, a so toa doa|aat i drugi problemi. Moè da se pojavi druga kompanija od pozadina. Epl ima{e {irok prostor za manevrirawe i privlekuva{e pomalku vnimanie, no sedi na vrvot, a toa zna~i deka koj bilo i najmal somnitelen poteg }e bide vnimatelno nabquduvan.

Apple ja preli ~a{ata so drskoto blokirawe na softverskite proizvodi na kompanijata Adobe, ~ij Flash player dvi`i okolu dve -tretini od videosodr`inite na Internet

22 28.06.2010

BIZNIS - SPORT

KAKO FUDBALOT MO@E DA MU POMOGNE NA BIZNISOT?

DRIBLAJ]I GI INVESTICIITE Mo`ete da nau~ite mnogu od gledaweto na Svetskoto prvenstvo – i toa ne samo za fudbalot. Ako po~nete da analizirate i da razmisluvate malku podlaboko, vsu{nost }e sfatite deka vo fudbalot e isto kako i na berzata i mo`e da ve nau~i nekolkuu korisni na~ini kako da zarabotite pari SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

a da se potkrepi ova tvrdewe, deka fudbalot i berzata se sli~ni, }e vi pretstavime sedum lekcii na koi “ubavata igra” moè da ve nau~i, pokraj zabavata, i da zarabotite: NEMOJTE DA SE [OKIRATE OD “[OKOVITE” Koj moè{e da pretpostavi deka Francija, koja be{e finalist na minatoto prventsvo, na ova }e doìveat neverojatno poniùvawe? Deka Anglija }e izigra nere{eno so Alìr? Deka [vajcarija }e ja pobedi [panija? I toa site ovie {okovi se slu~ija vo isto vreme. Mnogu ~esto obloùva~kata publika, gi potcenuva {ansite na “poslabite” i se obloùva na “sigurni” natprevari, no kako za beqa tokmu tie slabi ekipi iznenaduvaat i pobeduvaat. Tokmu toa e i slu~aj so ova prvenstvo, no i vo svetot na investiciite. Nikoga{ ne treba da se potcenuvaat autsajderite, ne treba da se zbunite so neobi~noto i nevozmo`noto. Eden primer za toa e tokmu faktot {to neodamna se ~ine{e deka e nevozmo`no Xeneral Motors da bankrotira. Vo tekot na godinite, skoro sekoga{ se slu~uva navistina neobi~noto, a edinstvenoto iznenaduva~ko ne{to e {to tolku mnogu lu|e se iznenadeni od toa. VI TREBA SILNA ODBRANA Vo fudbalot se veli: “Potrebno e samo sekunda za da se postigne pogodok”. No kako {to nesre}niot golman na Anglija, Robert Grin moè da kaè, posle negovata po~etni~ka gre{ka protiv SAD, vistinata e malku poinakva. Potrebno e samo sekunda da se postigne gol. Da se poentira na drugiot kraj moè da trae cela ve~nost. Na investitorite im e poznato toa ~uvstvo. Zarabotkata od nekoja brilijantna trgovija moè da bide frlena momentalno poradi nekoja nezna~itelna gre{ka. Prekr{okot, obiduvaweto da se napravat pari, e mnogu povozbudliva od odbranata, i obiduvaweto da ne se izgubi. No, pametnoto menaxirawe na parite ima sosmea poinakov tek. Posle s$, potrebno e 100% profit za da se oporavi od 50% zaguba. Ili kako {to bi rekle investitorite: “Pravilo broj eden, ne priznavajte gi golovite. Pravilo broj dva? Nikoga{ ne go zaboravaj pravilo broj eden”. MORA DA RAZMISLUVATE GLOBALNO Svetskoto prvenstvo e eden od retkite momenti koga fudbalskite oboàvateli ja ostavaat nivnata opsesija so sportskite nastani, igra~ite i timovite doma i po~nuvaat da obrnuvaat vnimanie na site ostanati. Sekako deka Amerikancite }e navivaat za SAD, a Japoncite

lekcii koi Svetskoto prvenstvo mo`e da & gi ponudi na berzata

za Japonija. No, site znaatt deka najgolemite prikaznii gi imaat timovite na Argen-l. tina, Portugalija i Brazil. Isto taka, nekoga{ uspehot ot na va{iot tim e usloven od uspehot na nekoj drug. Zatoa oa gi gledame site natprevari. ri. Investitorite mora da go nau~at toj trik. “Doma{nata ta kapitalna pristrasnost” t” dolgo vreme e identifikuvana na kako golem problem vo poveve}eto portfolija. Pogolemiot ot del od lu|eto gi ~uvaat svoite te pari na doma{niot pazar ar na akcii. Istraùvawata ta pokaùvaat deka amerikannskite investitori ~uvaat a at t te pove}e od 80% od svoite A AD. portfolio-investicii vo SAD. Spored Investicioniot instit tio tut, pomalku od polovina od doma}instvata investiraat vo investiciski fondovi, pa i vo sopstven fond vo stranstvo. Toa nema logika. Ve}e imate golemi ekonomskii vloùvawa vo SAD, voo va{iot dom, rabotno mestoo ka i va{ata poddrùva~ka za mreà. Amerikanskata berza se nao|a na tretoto mesto sto na svetskiot pazar na investicii po vrednosta, pa zatoa ako samo ostanete na doma{nata berza, propu{tate ate dve-tretini od akcijata. Globalnoto investirawe gi epro{iruva va{ite invesistirawa i vi dava maksimalna diverzifikacija. Edno no we neodamne{no istraùvawe no pokaàlo deka globalno portfolio na investicii ii te im dalo na investitorite ki, podobri dolgoro~ni dobivki, za pokratok vremenski interval. NE SE ZASLEPUVAJTE OD NADE@TA Razbirlivo e nekoj koj od Severna Koreja da naviva za svojata dràva, va, bez razlika kolku lo{o {o pominuva timot. Sepak, se raboti za nivnata dràva. No, ne se razbirlivi investitorite koi ostanuvaat dosledni na lo{ite investicii do samiot kraj, nadevaj}i se i molej}i se deka lo{oto menaxirawe, lo{ata strategija i lo{ite produkti, na nekoj na~in }e donesat dobar rezultat. Nadevaweto ne e i o~ekuvawe. Osven ako ne rabotat vo taa kompanija, nemaat potreba da go ~uvaat svojot del na primer vo Xeneral Motors. Ako toa ne ve pravi sre}en, prestanete da se àlite ili molite. Prodadete. TRPENIETO POBEDUVA U{te edna{ angliskiot tim dokaà barem zasega, monumentalno razo~aruvawe na svoite doma{ni fanovi. Brazilskata fudbalska legenda Pele go objasni problemot nekolku godini nanazad: “Anglija, treba da nau~i trpelivost na terenot. Tie ne se prepu{teni sami na sebe. Premnogu ekipi

– vistinatta ROBERT GRoIinNakva e malku p

kopa~ki o v r e x mena KAM –o kostum E B D I DEJV udbaler v ili f

KOULIBALI – go ka ra bota kako regulator na Vol~e strit

odat na “brzo ubivawe” na terenot i se nadevaat na najdobroto. Odli~ni fudbalski ekipi – posebno brazilskata, imaat sosema poinakov pristap. Tie se poznati po toa {to ja podavaat topkata nekolku pati, ~ekaj}i go vistinskiot moment za da {utiraat. I toa uspeva”.Taka e i na berzata, za koja Voren Bufet – koj najverojatno e Pele na investiciite - sekoga{ veli deka najefikasen mehanizam za pretvorawe na investiciite vo pari e trpenieto. Kako i site pogolemi investitori, taka i toj go ~ekal vistinskiot moment za da postigne gol. VNIMAVAJTE NA VA[ATA MARGINA NA BEZBEDNOST Slovencite izgledaa navistina udobno otkako si obezbedija prednost od dva gola protiv amerikanskata ekipa na polovinata od me~ot. No, na kraj bea sre}ni {to pominaa nere{eno. Vakvite presvrti se slu~uvaat celo vreme, ako se opu{tite premnogu, s$ mo`e da se slu~i.

Ben Gream, kumot naa pretpazlivoto investi investirawe, irawe dojde do sli~en zaklu~ok posle portfoliskiot sudar od 1929-ta. Cenite na berzata plamnaa tolku daleku {to toj nikoga{ ne mo`el ni da predvidi deka }e se slu~i toa. Toa e i slu~aj so nedvi`nostite koi poslednive godini imaa sli~ni iskustva. Zatoa Gream go naso~il svoeto vnimanie na konceptot na “marginite na bezbednost”. Toj im prepora~al na investitorite da kupuvaat akcii koga imaat vrednost koja e za tretina pod nivnata vrednost, za sekoj slu~aj. NE GI POLO@UVAJTE SITE NADE@I VO PREPORAKITE Finansiskite regulatori, ostro go kritikuvaa budeweto od finansiskata kriza. Tie ne veruvaa i ne znaeja deka bankite si igraa {kolka so nivnite bilansi. Ne znaeja {to se slu~uva navisina so derivatite na pazarot. No, ako sakaat da se ~uvstvuvaat podobro, treba da go gledaat Svetskoto prventst-

b Terenot kako

erza

vo. Nekoi od sudewea ata bea sudeweata ednostavno ~udni ~udni. Prvpat sudijata Koman Koulibali e ostaven nadvor od slednata runda posle kontroverzata so natprevarot Slovenija-SAD, natprevarot koj ja ~ine{e

nejzinata pobeda. Somnitelnoto sudewe e karakteristika za fudbalot, isto kako {to e i na pazarot. A Koulibali definitivno mo`e da si najde rabota na Vol strit kako regulator.

SPORT

28.06.2010

SPORT

SVETSKO PRVENSTVO

TRANSFERI

REKORDNA PRODA@BA NA BARSA

“AVIONOT NA SRAMOT SE VRA]A DOMA” 2 Italijancite nemaa sila za presvrt protiv Slova~ka

Potpolno zasluèno sme eliminirani od svetskoto prvenstvo. Selekciite na Slova~ka i na Nov Zeland dokaàa deka se kvalitetni. A ako ne moème da gi pobedime ovie reprezentacii, toga{ ne treba da se ~udime zo{to se vra}ame doma SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

Jaja Ture za 30 milioni evra se seli vo redovite na Man~ester Siti

edicinskite ispituvawa se poslednata pre~ka pred preminuvaweto na reprezentativecot na Bregot na Slonovta Koska, Jaja Ture vo timot na Man~ester Siti. Sumata {to }e treba da ja izdvojat “gra|anite” za dosega{niot fudbaler na Barselona verojatnot }e iznesuva 30 milioni evra, {to }e pretstavuva rekordna proda`ba vo istoriata na katalonskiot klub. Soglasno predlog-dogovorot, Barsa }e dobie dopolnitelni dva milioni evra, dokolku ekipata na Man~ester Siti vo narednata sezona od Premier ligata, uspee da se izbori za nastap vo Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal, ne{to {to skapite fudbaleri na ovoj klub ne uspeaja da go napravat vo izminatiot {ampi-

onat. Tokmu neuspehot vo doma{noto prvenstvo, Siti go onevozmo`i vo obidot da gi privle~e fudbalskite yvezdi, bidej}i retko koj poznat fudbaler posakuva transfer vo tim, koj dogodina }e bide nadvor od evropskiot krem. Tokmu poradi toa menaxmentot na angliskiot premierliga{ e prinuden da se rasfrla so parite na svoite bogati gazdi i so sekoe kupuvawe na nov igra~, da ru{i po nekoj rekord. Inaku od prodavaweto na Jaja Ture, Barselona }e ja zabele`i i najgolemata zarabotka vo svoeto rabotewe, otkako za da go dovede na Nou Kamp pred tri godini, na Monako mu plati 9,5 milioni evra, {to e za tri pati poevtino od proda`nata suma.

vetskoto prvenstvo ostana bez svetskiot {ampion. Selekcijata na Italija, branitelot na titulata od pred ~etiri godini e eliminirana od Mundijalot vo Ju`na Afrika. Fanovite od Apeninskiot poluostrov s$ u{te so neveruvawe gi ~itaat naslovite od doma{niot pe~at, kade {to na golemo se kritikuvaat i se omalo`uvaat istite fudbaleri, {to po {ampionatot vo Germanija vo 2006-ta, bea proglasuvani za bogovi

i heroi. “Avionot na sramot se vra}a doma”, osamna na naslovnata stranica na dràvnata agencija ANSA. “Adio-azuri i nikoga{ polo{o od 1974 godina”, glasi naslovot na Koriera dela sera. Najdaleku otidoa urednicite na Kariera dolo sport koi gi citiraa zborovite na golmanot Bufon: ”Italija zasluì da se vrati doma” i podnaslovot “Italija kakva sramota”. Vo mnogu {to italijanskite fudbaleri gi zasluìja kritikite, najmnogu poradi toa {to na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika zaigraa kako {to znaat i umeaat duri vo poslednite deset minuti

od tretata sredba. Nivniot rezultat od dve nere{eni sredbi i eden poraz e premalku za reprezentacija so takvo renome. “Jas sum edinstveniot vinovnik. Obvinuvajte me mene, bidej}i ne uspeav da gi motiviram id a gi podgotvam podobro fudbalerite. Ona {to s$ u{te ne mo`am da go sfatam e toa kako mo`evme da odigrame tolku slabo vo prvoto poluvreme protiv Slova~ka. No, }e povtoram deka jas sum edinstveniot vinovnik”, izjavi vo manir na golem trener, selektorot na italijanskata reprezentacija. Mer~elo Lipi ja prezede vrz sebe odgovornosta za lo{iot rezultat na {ampionot.

boda osvoi {ampionot vo trite sredbi od SP

“Potpolno zasluèno sme eliminirani od svetskoto prvenstvo. Selekciite na Slova~ka na Nov Zeland dokaàa deka se kvalitetni. A ako ne moème da gi pobedime ovie reprezentacii, toga{ ne treba da se ~udime zo{to se vra}ame doma”, izjavi Xanluixi Bufon, koj poradi povreda ne be{e vo mo`nost da go brani golot na Italija. Od Mundijalot otpadna u{te edna favorizirana ekipa. Selekcijata na Danska, sprotivno na o~ekuvawata be{e sovladana od Japonija so 3:1, po {to i za ovaa reprezentacija, natprevarite na 19-to svetsko prvenstvo se zavr{eni.

BALKANSKI KOMPLEKS NA VISOKA VREDNOST

SOKEROSITE SE “TATA-MATA” ZA “[VABA SPECIJALISTITE”

alkanot ve}e nekolku decenii vaì za “rasadnik” na fudbalski talenti i eden od glavnite pazri vo svetot, od kade {to bogatite evropski ekipi gi kupuvaat fudbalerite. Ova osobeno vaì za porane{nite jugoslovenski republiki, od kade {to, pak, najmnogu proizvedeni kvalitetni profesionalci imaat Srbija i Hrvatska. I dvete zemji vo sekoe vreme raspolagaat so odli~en fond na fudbaleri, etablirani vo silnite evropski {ampionati. Imaat i odli~ni treneri, dolga tradicija i ogromna poddr{ka od naviva~ite. Voedno i dvete reprezentacii go nosat prekarot “specijalisti za Germancite”, {to dopolnitelno im ja podiga vrednosta. No, Hrvatite gi nema na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, dodeka Srbite ja sovladaa Germanija vo grupnata faza za sosema neo~ekuvano da zagubat od Gana i od Avstralija. “Mislevme deka Srbija }e se plasira vo vtorata runda, no neobjasnivo e kolku ovaa reprezentacija moè da odigra za klasa podobro od protivnikot i vo isto vreme od takvoto ne{to da ne izvle~e

Mislevme deka Srbija }e se plasira vo vtorata runda, no neobjasnivo e kolku ovaa reprezentacija mo`e da odigra za klasa podobro od protivnikot i vo isto vreme od takvoto ne{to da ne izvle~e nikakva korist

Avstraliskite naviva~i se naviknaa na pobedite nad favoriziranite balkanski ekipi

nikakva korist”, ova e del od op{irnata analiza na britanskiot vesnik “Tajms”, posveten na posledniot duel pome|u Avstralija i Srbija. Istiot me~ go analiziraa i hrvatskite mediumi, koi {to napravija jasna paralela pome|u nivniot nacionalen sostav i onoj na Srbija. “Kako i hrvatskata pred ~etiri godini, taka i srpskata reprezentacija po

po~etnata inicijatava so Avstralija se povle~e. I dvete selekcii ne pravat ni{to osobeno koga imaat uslovno poslab protivnik na terenot, a vo presret na sredbite se “hrabrat” so zborovite deka se “specijalisti za “{vabite””. Po poslednite dve svetski prvenstva mo`e da se zaklu~i deka epitetot “specijalist” mo`at da go ponesat avstraliskite fudbaleri, koga se

vo pra{awe nivnite dueli so balkanskite ekipi”, navedeno e na hrvatskiot portal Indeks.hr. Balkanskite ili podobro re~eno porane{nite jugoslovenski republiki imaat navistina odli~ni fudbaleri i dobri treneri, no odgovorot za slabite rezultati verojatno treba da se pobara vo mentalitetot i neizle~iviot kompleks na visoka vrednost.