Br115-kapital-31.08.2010 by Kapital Media Group

FEQTON BUDWEISER

KOLUMNA

BRENDOT KOJ PRERASNA VO AMERIKANSKA IKONA STRANA 14

PREDIZVICITE NA MAKEDONSKITE BANKI

D-R RUBIN ZARESKI

STRANA 8

POLITI^ARITE SE OHRABRIJA SO NOVITE DANO^NI MERKI NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 30.08.2010, 13.00~.

FOND ZA SPAS ILI DANO^NA ODMAZDA VRZ BANKITE 6 POTFRLIJA TURISTI^KITE RABOTNICI VO ZEMJAVA

ZA RAMAZAN, NA BALKANOT ]E DOJDAT 20.000 TURCI, VO MAKEDONIJA SAMO 200 STRANA 2

SDSM D KONTRA VMRO-D VMRO-DPMNE D DPMNE

PROSTOROT OKOLU STARATA @ELEZNI^KA POVOD ZA KAVGA I ZA GOLEM BIZNIS?! STRANA 3

MBI 10 MBID OMB

00,05% 0,29% 0 00,33%

EVRO/DENAR EVR DOLAR/DENAR DOL EVRO/DOLAR EVR

61,54 48,40 1,27

NAFTA BRENT NAF EURORIBOR EUR

76,35 7 1,41%

INDEKS INDEK D NA MAKEDONSKA BERZA (30.08)

MBI 10

2,351 2,35 2,349 2,34 2,347 2,34 2,345 2,34 2,34 2,343 2,341 2,34 2,33 2,339 2,33 2,337 2,335 2,33

24/8

26/8

28/8

30/8

VOVEDNIK STOJAN SINADINOV

UMETNOST I(LI) PCOVKA STRANA 2

PRODA@BA NA KAPITAL NA SRPSKI NA^IN

PREKU KONSULTANTI SE SOBIRAL KAJMAKOT OD PRIVATIZACIJATA STRANA 12

2 31.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 31 AVGUST 2010

UMETNOST I(LI) PCOVKA

oj lik od ìvotinskiot svet nedostiga vo galerijata na desetinata novopostaveni skulpturi vo centarot na Skopje? Pa, verojatno zmijata. Zo{to? Zatoa {to makedonskite skulptori, sli~no kako {to zmijata gi krie nozete, ja krijat sumata koja ja dobivaat od dràvata za nivnite kreacii. Taka, i dvajcata avtori na parovite lavovi, postaveni izminative denovi na ju`nata i severnata strana na mostot Goce Del~ev, “zmijoliko” uporno gi odbegnuvaa odgovorite na pra{aweto kolku iznesuva nivniot honorar. Sumata za realizacija na eden par lavovi, izlieni od bronza vo Firenca, ~ini okolu 1.200.000 evra. Ili, vkupno, 2,4 milioni evra. Najprvin Darko Dukovski, avtorot na lavovite na ju`nata strana, odgovori deka, ete, èna mu se zanimava so finansiite vo nivnoto doma}instvo. A Konstantin Janev, skulptorot ~ii lavovi na Fejsbuk-zaednicata ve}e se proglaseni kako likovi izlezeni od filmot “Transformeri”, nervozno im drì lekcii na qubopitnite novinari deka takvi pra{awa vo zapadnite kulturi bile izedna~uvani re~isi so pcovka. Kolku, navistina, ~ini edno umetni~ko delo? Kako }e se zeme. S$ zavisi od dogovorot. Zatoa {to, cenata na edno umetni~ko delo se formira od dogovorot, koj najprvin }e go sklopat prodava~ot (umetnikot i galeristot) i kupuva~ot (qubitelot i, povtorno, galeristot). Toa e dobro poznato, kako i site onie prikazni za gladnite i bedni umetnici koi gi prodavale slikite, skulpturite i grafikite za

par~e leb i {i{e alkohol, kolku da preìveat. Podocna, moèbi po nekolku desetici godini, zaboravenata pra{liva slika od nekoj tavan na proda`bata vo presti`nite aukciski ku}i }e ja dostigne sumata na prose~nite godi{ni stranski investicii vo Makedonija. Tie dela imaat t.n. dodadena vrednost: malku od li~nata tragedija na genijot, malku od aurata na dotoga{niot sopstvenik koj stanal “knap” so pari, malku od novootkrienata vrednost na patiniranoto minato... No, kolkava e, ili kolkava treba da bide, cenata na skulpturi pora~ani od dràvata? Nastrana od umetni~kata kritika, koja vo vakvi slu~ai naj~esto e izblik na miksot od li~nata zavist i politi~ko-ekonomskiot interes, postojat pi{ani i nepi{ani standardi okolu formiraweto na vrednosta na edno umetni~ko delo. Sledej}i gi odgovorite na “mladite lavovi” vo makedonskata umetnost, nekako se nametnuvaat sporedbite so nivnite pove}e ili pomalku slavni kolegi. Pa, taka, pove}e od anegdotska e ulogata na edna ruska emigrantka, po ime Galina, vo ìvotot i deloto na genijalniot Salvador Dali. Otkako “padnal vo racete” na Gala, negovite platna po~nale da bidat menaxirani na vistinskiot na~in, bidej}i spored svedo~ewata na negovite prij ateli od mladosta (kako filmskiot reìser Luis Buwuel, na primer), Dali voop{to ne ja prepoznal vrednosta na parite. I ne samo negovite platna: na neodamne{nata izlo`ba na Dali vo Skopje vidovme deka i “tro{kite” od negovata rabotna masa s$ u{te imaat potencijal za presti`na izlo`ba, koja patuva vo krai{ta koi ne moàt da si gi dozvolat

POTFRLIJA TURISTI^KITE RABOTNICI VO ZEMJAVA

ZA RAMAZAN, NA BALKANOT ]E DOJDAT 20.000 TURCI, VO MAKEDONIJA SAMO 200 STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

negovite drugi, pozna~ajni dela. Koga bi prodolìle po linijata na izgovorot na na{ive mladi umetnici, bi moèle ovde na{iroko da gi citirame i ârls Bukovski ili Momo Kapor, prili~no dobro poznati imiwa na ovde{nata publika, i nivnite soznanija za toa kako ènite (soprugite) niz istorijata ja kroele umetnosta. No, tolku za (ne) pi{anite standardi. [to e so pi{anite? Edno od politi~kite nasledstva na ovaa vlada e i mediumsko-informativniot proekt “Kako se tro{at moite pari?”. Sekojdnevnata vrvulica od gra|ani, koja, me|u drugoto, minuva po mostot Goce Del~ev, sigurno ne se soglasuva so umetnikot Janev deka upatenoto pra{awe e pcovka. Tokmu zatoa i ne sme zapadna kultura. I, obratno, koga toj nema da odgovori, tokmu pove}eto od gra|anite, s$ u{te neizlezeni od tranzicijata, a so ednata noga vlezeni vo recesijata, sami go formiraat odgovorot. Treba li da pogoduvame deka, naj~esto, e vo forma na pcovka?!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

tudenti-stipendisti od Makedonija }e studiraat na slova~kite univerziteti. Studentite dobija stipendii za studirawe na tehni~kite i ostanatite fakulteti vo Slova~ka so {to se prodlabo~uva uspe{nata sorabotka me|u dvete zemji. Ambasadorot na Slova~ka vo Makedonija, Robert Kirnag veli deka od januari godinava makedonskite gra|ani mo`at da studiraat vo Slova~ka besplatno na javnite univerziteti. Stipendiite se dodeluvaat vo dve kategorii, prvata za celosno studirawe, {to opfa}a edna godina za intenzivna podgotovka na jazik i podgotovka na priemni ispiti, pet godini studirawe, magisterski studii i po tri godini doktorski studii. Vakva stipendija dobija ~etiri makedonski studenti, a devet imaat stipendija za 10 meseci intenzivna podgotovka na jazik i priemni ispiti.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Kako pri~ina za slabata posetenost turisti~kite agencii go poso~uvaat lo{iot odnos na ohridskite hotelieri i nivnite preskapi ponudi broj turski turisti }e VIKTORIJA MILANOVSKA dojdat vo Makedonija za milanovska@kapital.com.mk septemvrskiot prazni~en a vreme na vikend. Ottamu velat deka praznikot Ra- planirale da donesat golem mazan, od 8 broj turski dr`avjani, no do 12 septem- od ohridskite hotelieri vri, vo bal- dobile katastrofalna pokanskite zem- nuda. ji }e dojdat “Hotelite vo Ohrid se 20.000 turski poskapi i od tie vo Turturisti, od koi samo 200 cija i vo Grcija, koi imaat }e prestojuvaat vo Make- deluks ponuda. Na hotelite donija, doznava “Kapi- duri im ponudivme da tal”. Pri~inata za toa im platime edna godina bila nefleksibilnosta odnapred za narednata na ohridskite hotelieri. sezona da im gi napolnime Malkuminata turski gosti kapacitetite so turisti od koi }e ja posetat zemjava Turcija, a tie samo da poprete`no }e se smestat vo nudat poprifatlivi ceni. No, tie cenata ja spu{tija skopskite hoteli. Turisti~kite agencii koi samo za edno evro. Im nosat turisti od Turcija najavivme 10.000 turisti, vo Makedonija velat deka no odgovorot za popust napravile nekolku obidi be{e negativen. Ohridza pregovori so hotelite skite hotelieri kompletno vo Ohrid, no tie insisti- go uni{tija potencijalot za rale na previsoki ceni. turizam so koj raspolaga “Toa {to za vreme na Makedonija, no i celoRamazan Makedonija }e ja kupnoto stopanstvo”, veli posetat samo 200 do 300 Asim Mexedovi}, sopstveTurci e rezultat na neflek- nik na Fibula travel. sibilnosta i nepodgot- Od avionskata kompanivenosta za sorabotka na ja Turki{ erlajns, koja sopstvenicite na hotelite odr`uva redovni aviovo Ohrid. Toa e i glav- linii na relacija Skopjenata pri~ina poradi koja Istanbul, velat deka vo turizmot vo Makedonija e momentov nemaat zgolemen takov kakov {to e”, veli broj najavi za poseta na za “Kapital”, Arkan Kerin, turski turisti. sopstvenik na turisti~kata “Imame redovni patnici, agencija General turist. no toa e nekoj standarden I od turisti~kata agencija broj. Najavi za nekoe zgoleFibula travel potvrdu- muvawe nema”, objasnuvaat vaat deka nezna~itelen ottamu.

Od hotelite vo Ohrid velat deka nemaat najavi za drasti~no zgolemuvawe na posetiteli od Turcija. Metropol ima 50 rezervacii od turski turisti, a brojkata bila standardna kako i vo izminatiov period. Od hotelot Ineks Gorica velat deka nemaat najavi za vakvi poseti vo periodov {to sleduva. Pretsedatelot na asocijacijata na hotelite HOTAM, Don~o Taneski, izjavi deka narednata nedela }e ima izvesno razdvi`uvawe vo Ohrid, no toa }e bide poradi prodol`eniot vikend. “Konkretno za turski turisti nemam slu{nato”, istakna toj.Od Stopanskata komora za turizam velat deka Ohrid raspolaga so nekvalitetni menaxeri, koi se zadovoluvaat so 30% popolnetost na smestuva~kite kapaciteti, pa vo takvi uslovi ne im e isplatlivo da gi namaluvaat cenite. “Hotelite na pazarot sozdavaat nelojalna konkurencija. Nekoi od turskite t uroperatori se dogo varaat direktno so hotelierite, pa agenciite se ostaveni vo vtor plan. Tokmu zatoa i rezultatite od turizmot kaj nas se s$ poporazitelni”, veli Tatjana Perovi}, pretsedatel na Komorata.

NAVIGATOR

31.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

INVESTICISKIOT POHOD PRODOL@UVA A

H MARIN DOKUZOVSKI

VERNER FAJMAN

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVSKA

HA[IM TA^I

akedonskata vstriskiot premier gi ondot za zdravstvo otkri lanot na MKG za ko{arkarska reprezenM A potseti balkanskite deka bolnicite nezakon- Pre{avawe na statuF tacija ja postigna celta – po lideri deka Viena e silen ski delele plati i nagradi, sot na severno Kosovo so tret pat ja odnese zemjava na Evropskoto prvenstvo vo ko{arka

poddr`uva~ na stabilnosta i prosperitetot na Balkanot

ama ne mo`e ni{to da stori, mora da go ~eka Ministerstvoto za zdravstvo

pogolema avtonomija ne odi vo prilog na `elbite na premierot

RASPRAVA ME\U SDSM I VMRO-DPMNE VO SOVETOT NA OP[TINA CENTAR

PROSTOROT OKOLU STARATA @ELEZNI^KA POVOD ZA KAVGA I ZA GOLEM BIZNIS?! Sovetni~kata grupa na SDSM se sprotivstavi na izmenite vo Detalniot urbanisti~ki plan i oceni deka toj }e ja do`ivee sudbinata na Mal Ring MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

etalniot urbanisti~ki plan za Stara èlezni~ka vo Skopje v~era predizvika èstoka rasprava i kavga prosledena so obvinuvawa za kriminal, pome|u VMRODPMNE i SDSM. Sovetnicite na SDSM vo Op{tina Centar, kade {to do docna popladne se rasprava{e za ovoj dokument, baraa toj da se povle~e od dneven red, no Sovetot toa ne go usvoi. Spored sovetnicite na SDSM, DUP-ot treba da se povle~e bidej}i grade`nite re{enija {to gi predviduva pravat ogromna {teta za skopjani. Spored Jovan Tagasovski, sovetnik na SDSM, DUPot za Stara èlezni~ka e nametnat kako prioriteten od Vladata vo juli 2009 godina i poradi toa e osuden na propast. “Ovoj DUP e sprotiven na Generalniot urbanisti~ki plan i }e ja ima istata sudbina kako Mal ring, koj poradi nelegalnosta na postapkata vo koja be{e usvoen padna na Ustaven sud”, izjavi Tagasovski. Toj veli deka so izmenite planirani vo DUP-ot grubo se prekr{uva GUP-ot,

EMIL IL L TEDESKI TTED EDEESKI ED Hrvatska, koj {to vo zemjata i regionot e poznat kako “kral na instant napitocite”, zatoa {to Atlantik grupata e mo`ebi najpoznata po proizvodstvoto na “cedevita”. Vo uslovi na kriza koga mnozinstvoto kompanii maka ma~at kako da dojdat do pari za da podelat plata, onie {to nemaat problemi so likvidnosta, nagolemo investiraat. Prezemaweto na Kalni~ki vodi spored vrednosta e daleku od akvizicijata na Droga Kolinska, od 382 milioni evra, no ostanuva dobra pouka i za nekoi na{i izvikani biznismeni koi svojata gotovina o~igledno planiraat da ja nosat so sebe na onojj svet.

GUBITNIK

PRAZNI VETUVAWA

spored koj prioritet za ovoj del od gradot e izgradbata na Juèn bulevar - magistrala Makedonija. Spored Tagasovski vo GUP-ot nikade ne e predvidena izgradba na komercijalnodelovni objekti na ovoj poteg, nitu pak e predvideno ovoj del od Ju`niot bulevar da pominuva pod zemja, kako {to toa se pravi so DUP-ot. Lidija Andreevska, planer na proektot za DUP-ot vo delot na Stara èlezni~ka, veli deka planot e vo soglasnost so GUP-ot. Taa istakna deka prostorot }e ja zadrì svojata glavna namena - da bide klu~na soobra}ajnica na gradot, a istovremeno }e ja ostvari i komercijalnodelovnata i nau~no-kulturnata namena. Spored Jani Makraduli, koj vo nedelata na pres-konferencija go problematizira{e pla-not, op{tinata voop{to ne gi razgledala 25-te barawa od

3 FAKTI ZA...

60% 73% 63%

rvatskiot biznismenn Emil Tedeski, denovivee upovtorno e vo fokusot na vnimanieto. Otkakoo a, kompanijata Atlantik grupa, kade {to e pretsedatel naa pupravata i mnozinski sopstvenik, ja kupi slovene~kataa prehranbena industrijaa Droga Kolinska, sega s$$ epoizvesno stanuva prezemaweto i na polnilnicata za izvorska voda, Kalni~ki vodi, inaku vo sopstvenost na zagrepski Badel. Tedeski e zaintersiran za Kalni~ki vodi ve}e podolgo vreme, no prvo treba da zavr{at formalno-pravnite proceduri so poddràvuvawe na fabrikata za voda, odnosno pretvorawe na dolgot {to Badel go ima kon hrvatskata dràva vo nejzin kapital vo kompanijata. Taka, naskoro Atlantik grupata }e vmetne u{te edna firma vo svoeto portfolio, so {to prodolùva investiciskiot pohod na Tedeski. Ne e tajna deka i nekoi srpski prehranbeni kompanii se na meta na ovoj tajkun od

OD MAKEDONCITE SMETAAT DEKA ^LENSTVOTO VO EU E DOBRO, VELI ANKETATA NA EVROSTAT OD MAKEDONCITE SMETAAT DEKA ^LENSTVOTO VO EU E KORISNO

OD GRA\ANITE VO ZEMJAVA KAKO NAJGOLEM PROBLEM JA POSO^IJA NEVRABOTENOSTA

gra|ani koi se protiv planot. Makraduli veli deka namesto na gra|anite da im se olesni `ivotot preku izgradbata na ovaa magistrala, niv dopolnitelno }e im bide zagrozeno normalnoto dvi`ewe poradi brojnite komercijalni i delovni objekti koi se planirani na toa mesto. “Zamislete, nova grade`na parcela treba da stane Ju`niot bulevarot, koj }e treba da se rekonstruira i da pominuva pod zemja za Gruevski i familijata da dobijat nova grade`na povr{ina od dopolnitelni 153.000 metri kvadratni. Nikade nema barawe od “Radison” za novi 10.000 metri kvadratni na grade`nata parcela za hotelot, ama toa Gruevski i kompanija go prifatile. Zatoa, pak, nitu edno edinstveno barawe na gra|anite ne e prifateno. Ju`niot bulevar nema ve}e da postoi, }e nema nitu premini bidej}i tie ne nosat profit”, izjavi Makraduli i dodade deka

ova e nov biznis od 600 milioni evra. I od Asocijacijata na arhitekti na Makedonija konstatirale deka ne se po~ituva GUP-ot na Grad Skopje. Spored arhitektite, nesoodvetno e definiraweto na tehni~kite elementi na planot, odnosno postavuvaweto na grade`nite linii koi se nesoodvetni na soobra}ajnoto re{enie. Arhitektot Miroslav Gr~ev, izmenite vo DUP-ot gi oceni kako nerazumni i ludi. Spored nego, planot e osuden na propast bidej}i }e padne na Ustaven sud. “Planot e nesfatliv i aroganten, pa duri i antidr`aven bidej}i celosno e sprotiven so GUP-ot i re{enieto za izgradba na magistralata Ju`en bulevar”, veli Gr~ev.

PROCENKI... @ERARD

retsedatelot na Anketnata komisijaa za incidentot vo Sobranieto od 1 juli, Hajrula Misini, sosema nepodgotven ja zapo~na dolgoo~ekuvanata rabotaa na Komisijata koja trebaa da go rasvetli incidentot ot i da gi otkrie vinovnic-ite. Misini koj na golemo vetuva{e odgovornost, posvetenost i brzo zavr{uvawe na ovoj nastan, a koj so ogromno vnimanie go sledi Evropskata unija i me|unarodnata zaednica, potfrli vo vetuvaweto i doprva zaedno so ostanatite ~lenovi na komisijata treba da gi utvrduva principite i metodite kako }e se anketiraat lu|eto i koi materijali i dokumentacija se potrebni za ras~istuvawe na incidentot. Vo uslovi koga dva meseca se ~eka{e na razjasnuvawe na nastanot, a preostanuvaat neceli 30 dena da se napravi toa, pretsedatelot Misini ne samo {to nema{e podgovtveno videomaterijali i stenogrami za

HAJRULA LA MISINI zapo~nuvawe na rabotata, tuku se obide i sednicata da ja vodi zad zatvoreni vrati nadvor od o~ite na javnosta. Pa taka, namesto vetenoto brzo zavr{uvawe na rabotata na ovaa Komisija, sega ostanuva neizvesno koga i kako }e ja zavr{at rabotata. Deklarativnata D k `elba b za pobrzo razre{uvawe na ovoj nastan nastan, ostana samo `elba koja pretsedatelot na Komisijata, ne uspea da ja sprovedi vo praktika i pokraj toa {to ne go iskoristi svojot godi{en odmor, so cel podgvotveno da zapo~ne so rabotata na Anketnata komisija. So toa kako da se potvrduva onaa poznata izreka- formiraj komisija za da ne ja zavr{i{ rabotata.

MISLA NA DENOT

SELENTE

osnova~ na institutot “Trend istra`uvawe”

SAD GI ^EKA CRNO SCENARIO, A EU LO[I DENOVI

e ispostavi kako to~no moeto predviduvawe deka }e se raspadne SSSR. Se ispolni i predviduvaweto za raspadot na amerikanskata berza vo 1987 godina. Go predvidov i vleguvaweto vo dlaboka kriza na Grcija, koga u{te nikoj ne razmisluva{e za toa. Sega, SAD gi ~eka crno scenario, a EU lo{i denovi, veli @erard Selente, osnova~ na institutot “Trend istraùvawe”. Spored nego, Grcija e po~etokot na krajot na depresijata, koja }e predizvika revolucii, nasilni reìmi i patriotizam. Do 2012 socijalnite nemiri }e se pro{irat niz celiot svet. Pod pritisok na ova, vo 2012 godina, EU bi moèla da se raspadne.

SVETOT SE MENUVA MNOGU BRZO. NE VA@I POVE]E DEKA GOLEMITE GI JADAT MALITE. SEGA ]E BIDE BRZITE GI JADAT BAVNITE

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 31.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...INDONEZIJA

...PROTESTI

...EGZIBICIONIZAM

Prorabote vulkanot po 400 godini

Iljadnici protivnici na Obama vo Va{ington

Putin so “lada” }e ja pomine Rusija

ulkanot Sinabung na severot na indoneziskiot ostrov Sumatra prorabote zav~era, prvpat posle ~etiri veka, poradi {to iljadnici `iteli na taa oblast se evakuirani.

eset iljadi Amerikanci se sobraa na protest vo Va{ington za da go za{titat svoeto pravo na amerikansko nasledstvo i idnina. Vo isto vreme, privrzanicite na Barak Obama na drug sobir povikaa na pravda i ednakvost.

premier Vladimir Putin se upati na 2.000 kilometri dolgo vozewe so “lada kalina” preku Rusija. So ova saka Rda uskiot go obele`i zavr{uvaweto na izgradbata na avtopatot {to go povrzuva istokot so zapadot.

DVA, TRI ZBORA “Kupovnata mo} na gra|anite za vreme na krizata mnogu se namali i toa sega e ogromen socijalen problem i ograni~uvawe za brzoto zazdravuvawe na stopanstvoto bidej}i doma{nata pobaruva~ka e isklu~itelno niska” MLA\AN DINKI] potpretsedatel na Vladata na Srbija

“Vladite vo svetot rizikuvaat da se soo~at so izgubena decenija poradi slabiot ekonomski rast, kako {to be{e slu~aj vo Japonija vo tekot na 1990 godina, ako docnat so namaluvaweto na javniot dolg” @AN KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Vrativ doma 90.000 vojnici. Vojnata vo suvereniot i nezavisen Irak se bli`i kon krajot. Taa zemja sega mo`e sama da si go zacrta patot pred sebe” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

O^ILA ZA SNAO\AWE NIZ GRADSKIOT METE@

aboratorijata Nakaxima, vo ramkite na japonskiot Fakultet za elektrotehnika i komunikacija, razvi prototip na GPS sistem vgraden vo o~ila. So pomo{ na LEDsvetla, vgredeni vo ramkite, a vo kombinacija so senzor, ovie o`ila ja osvetluvaat nasokata vo koja se dvi`ite.

Tvorcite na ovoj ultramoderen gaxet velat deka vakviot princip go olesnuva dvièweto bidej}i svetloto go pokaùva pravecot. S$ u{te ne se znae kako ovoj sistem na navigacija }e se pokaè vo konkretni situacii, no sigurno e deka }e bide od korist pri snao|awe vo gradskiot mete`.

POLITIKA

31.08.2010

PRVA SEDNICA NA ANKETNATA KOMISIJA

EDVAJ JA FORMIRAA, EDVAJ DA PRORABOTI!

^lenovite na parlamentarnata komisija za rasvetluvawe na okolnostite od incidentot od prvi juli se sostanaa samo za da se dogovorat deka kone~no }e po~nat so rabota! Prvata sednica (na koja dojdoa maksimalno nepodgotveni i bez nikakvi materijali) bila samo rabotna sredba “za zapoznavawe”! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

po to~no dva meseci od sobraniskiot incident, ~lenovite na Anketnata komisija (za ~ie formirawe samo be{e potreben cel mesec) se kompletno nepodgotveni da po~nat so rabota i da gi utvrdat okolnostite pod koi nastana skandalot na prvi juli vo makedonskiot parlament. Namesto izgotveni zapisi za slu~uvawata, video-materijali i stenogrami, podzakonski akti od MVR i ve}e utvrden delovnik i agenda po koja }e rabotat, na v~era{nata prva sredba, ~lenovite na Komisijata izrazija samo deklarativna zalo`ba za brzo i uspe{no zatvorawe na slu~ajot. Vo deficit na celata potrebna dokumentacija, pred sebe imaa samo zakoni koi ne se dovolni za da se po~ne so rabota, a sredbata zavr{i duri i bez da se utvrdi dinamikata na sostanuvawe, na soslu{uvawe i na povikuvawe na svedoci. Se dogovorija deka doprva }e pobaraat od instituciite koi se involvirani i imaat podatoci za incidentot (Sobranieto, MVR) da gi dostavat do niv site potrebni i korisni informacii, pa otkako }e gi dobijat na vtorata sredba }e

ima osnova za eventualna konkretna diskusija. Po zavr{uvaweto na ekspresnoto sostanuvawe, del od pratenicite komentiraa i mu zabele`uvaa na pretsedatelot Hajrula Misini deka ja svikal prvata sednica bez apsolutno nikakvi prethodni podgotovki i bez voop{to da razgovara so niv.

Za vreme na letniot odmor, nikoj ne dal nikakov nalog do slu`bite da se podgotvat potrebnite materijali, za koga }e se vratat pratenicite da gi imaat na raspolagawe potrebnite dokumenti za rasvetluvawe na nastanot. Tie duri velat deka v~era{nata sredba ne mo`e nitu da se nare~e sednica i oficijalen

OPA\A PODDR[KATA ZA ^LENSTVO NA MAKEDONIJA VO EU GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

amo 60% od gra|anite na Makedonija smetaat deka ~lenstvoto vo EU e dobro za dràvata, pokaùva najnovoto istraùvawe na Evrobarometar. Ovaa brojka, koja e za 6% pomala od onaa na prethodnoto istraùvawe, zna~i deka prodolùva tendencijata na opa|awe na poddr{kata na gra|anite za vlez vo Evropskata unija. 11% od gra|anite, pak, smetaat deka ~lenstvoto vo EU voop{to ne ni e potrebno, a 27% nemaat stav za ova pra{awe. Za vlasta ova ne pretstavuva negativen trend, tuku naprotiv, smetaat deka makedonskite gra|ani so najvisok procent, sporedeno so drugite

dràvi, gi poddrùvaat evrointegrativnite procesi na zemjata. Za opozicijata, pak, ova e rezultat na kako, kako {to velat tie, anti-EU kampawata koja ja vodi Vladata. Vicepremierot zadolèn za evrointegracii, Vasko Naumovski, smeta deka ovoj blag pad na poddr{kata ne e zastra{uva~ki i deka ova e rezultat na otvorenite pra{awa koi Makedonija gi ima so nekoi ~lenki na EU. "Mislam deka ne bi trebalo da se ignoriraat i opredeleni otvoreni pra{awa koi na{ata dràva gi ima so nekoi dràvi-~lenki na EU i zaradi ~ii individualni stavovi Republika Makedonija, na nekoj na~in, s$ u{te gi nema zapo~nato pregovorite. Iako Evropskata komisija proceni deka Makedonija e

podgotvena da go napravi toj sleden ~ekor”, izjavi Naumovski. Za pratenikot na LDP, Andrej @ernovski, pak, vakvite rezultati se posledica na antievropskata politika {to ja vodi politi~kiot vrv. "Javnosta e apsolutno zapoznata deka godina i pol nanazad se vr{i edna kampawa vo Makedonija, pottiknata od Vladata, kade {to javno istaknati li~nosti, pa i visoki funkcioneri, & uka`uvaat na makedonskata javnost deka Makedonija ne mora po sekoja cena da vleze vo Evropskata unija, potoa deka Makedonija mora da bara svoja alternativa, pa duri i seriozni tezi deka EU, kaj i da e, }e se raspadne. Na kraj, toa rezultira{e so ovoj podatok”, izjavi @ernovski.

ZELENO SVETLO ZA ZAKONOT ZA KRIVI^NA POSTAPKA

redlog-zakonot za krivi~na postapka, koj Vladata go pretstavi kako seopfatna reforma na pravosudniot sistem, dobi zeleno svetlo od pratenicite da odi vo ponatamo{na procedura. Vo sobraniskata rasprava, prateni~kata na VMRODPMNE, Hristina Run~eva, govore{e za pridobivkite od predlog-zakonot, koi prvenstveno }e se odrazat na zgolemuvawe na brzinata i na efikasnosta na pravosudnite postapki.

Zabele{kite od opozicijata dojdoa od prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska, koja smeta deka reformite i toa kako se potrebni vo makedonskoto pravosudstvo, no, spored nea, vo ova zakonsko re{enie tie ne se soodvetno podgotveni. "Glavno pra{awe pri podgotovkata na ovoj Zakon treba da bide: dali e obezbeden balans me|u borbata na dr`avata protiv organiziraniot kriminal, od edna strana, i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i

slobodi zagarantirani so Ustavot, od druga", izjavi Bendevska. Taa vo tekstot na predlogzakonot gleda mnogu prostor za zloupotreba vo ovoj kontekst i zatoa smeta deka vo fazata me|u negovoto prvo i vtoro ~itawe istiot treba da pretrpi zna~ajni izmeni. Zabele{ki ima i okolu toa vo ~ija nadle`nost }e bide pravosudnata policija koja treba da raboti po slu`bena dol`nost ili po naredba na javniot obvinitel.

po~etok so rabota na komisijata, oti stanuvalo zbor samo za prvi~no sostanuvawe i utvrduvawe na rasporedot, principite i metodite za rabota vo idnina. Dali i u{te kolku vakvi “rabotni sredbi” }e bidat potrebni do kone~niot oficijalen po~etok so rabota., koga se znae deka zaklu~ocite za eventualnata

politi~ka odgovornost treba da se donesat do krajot na septemvri, nikoj ne ka`uva. Pretsedatelot Misini pred odmorite vetuva{e deka }e ima sredba so ~lenovite na Komisijata na koja }e se dogovorat {to s$ im e potrebno za da si ja izvr{at zada~ata, no taa nikoga{ ne se ostvari, a na v~era{nata sednica toj

duri pobara novinarite da si zaminat i istata da se odr`uva zad zatvoreni vrati. Ostanatite ~lenovi ednoglasno ja otfrlija vakvata ideja, no Misini si ostana dosleden i si glasa{e “za”. Inaku, sobraniskiot incident, vo koj dojde do fizi~ki sudir pome|u pratenici na opozicijata i pripadnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, zna~e{e debel minus za rabotata na makedonskiot parlament i krah na politi~kiot dijalog vo zemjata, na ~ie podobruvawe Brisel insistira vo posledniot period. Vladeja~kata partija direktno obvini deka pratenicite na opozicijata bile nasilni i go napadnale policiskiot slu`benik. No, za opozicijata, prikaznata ima sosema drug lik, oti slu`benikot zaedno so u{te nekolku negovi kolegi, toj den bile nezakonski prisutni vo Parlamentot, vooru`eni i vo civil, bez pokana na spikerot Veqanovski, so {to e prekr{en ~len 43 od Zakonot za sobranie. Dopolnitelno, doti~niot slu`benik, so video-kamera gi snimal ste~ajcite ({to vsu{nost be{e i inicijalna kapsisla za incidentot) koi pred Parlamentot protestiraa protiv politikite na vlasta, so {to, spored opozicijata e izvr{en grub upad vo demokratijata.

6 31.08.2010 POLITI^ARITE SE OHRABRIJA SO NOVITE

FOND ZA SPAS ILI DANO^NA ODMAZDA VRZ BANKITE VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk celeska@kapital com mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

anokot na bankite ve} e e izvesna rabota i razvienite i bogatite zemji go prifa}aat prili~no lesno. Germanija i Velika Britanija go skr{ija mrazot vo Evropskata unija, a prethodno vo novata finansiska regulativa go vmetna i amerikanskiot pretsedatel Barak Obama. Pra{aweto e samo koi i u{te kolku zemji }e go vovedat novoto pravilo, ~ija cel e pomo{ za bankite vo slu~aj na finansiski problemi, no pove}e deluva i kako kaznena merka. Na politi~arite vo izminatite dve godini im dojde preku glava od dano~nite prihodi da gi re{avaat zagubite na

Posle najgolemiot udar vrz finansiskite institucii, institucii kakov {to ne se slu~il duri od 40-te godini na minatiot vek, SAD i Evropa ja zapo~naa presmetkata so golemite banki. Minatata nedela Germanija najavi danok za bankite. Sleduvaat Velika Britanija i Francija. Dali e zasegnata i Makedonija? bankite, za koi vo normalno vreme se smeta deka rabotat so ogromni profiti i menaxerski plati i bonusi. Posle najgolemiot udar vrz finansiskite institucii, kakov {to ne se slu~il duri od 40-tite godini na minatiot vek, SAD i Evropa ja zapo~naa presmetkata so golemite banki. Vlasta vo SAD, najgolemata ekonomija vo svetot, kako najpogodena od posledniot finansiski kolaps zabrzano po~na da go modificira finansiskiot sistem, pravej}i temelni reformi, kakvi {to nikoga{ ne pomisluvale deka }e treba da napravat. Moè da se kaè deka Obama be{e prviot koj cvrsto re{i da im “udri kloca” na rastro{nite banki. SAD se pokaàa pobrzi i od Evropejcite, no i od “globalniot bankarski supervizor”,

Bazelskiot komitet za bankarski regulativi i supervizorski praktiki (telo koe deluva vo ramkite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa vo Bazel), koj svojot paket-merki, koi se odnesuvaat na evropskite banki, planira da go formalizira

duri vo noemvri. Iako pobavno, a mo`ebi i pomalku sistemati~no, evropskite zemji edna po edna trgnaa vo napad na bankarite, a za start go odbraa nivnoto dano~ewe. Noviot bankarski danok, prv go najavi noviot britanski pre-

I VO HRVATSKA DANOK ZA BANKI?!

Hrvatskata premierka Jadranka Kosor razmisluva za voveduvawe danok na banki. Taa neodamna razgovara{e so pretstavnici na najgolemite banki vo zemjata i so guvernerot @eqko Rohatinski. Bankarite & ponudile na Kosor tehni~ka pomo{, odnosno finansirawe na dràvniot buxet, no toa za nea ne bilo dovolno. Hrvatskite mediumi smetaat deka odlukata za voveduvawe danok za banki }e bide donesena samo zaradi stravot da ne pukne vladeja~kata koalicija. Spored hrvatskite analiti~ari, posledicite od voveduvaweto na danokot za banki moàt da bidat kratkoro~ni i dolgoro~ni. Onie kratkoro~nite se odnesuaat na mo`niot rast na kamatnite stapki, {to moè da go zagrozi devizniot kurs, a so toa i dràvnite rezervi. Kako dolgoro~na posledica moè da se pojavi stagnacija na rastot, a vo taa situacija, bankite bi bile prili~no rezervirani.

mier, torievecot Dejvid Kameron. Za razlika od odlu~niot Kameron, germanskata kancelarka Angela Merkel i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi pred da donesat kakvi bilo kone~ni i dramati~ni odluki so zaedni~ko pismo se upatija do samitot na G-20 vo Toronto, vo koe od me|unarodnata zaednica pobaraa voveduvawe na globalni danoci za bankarskite uslugi i finansiskite transakcii. No, tie ne dobija soglasnost od najgolemite svetski igra~i, pa re{ija sami da po~nat da go re{avaat ovoj problem. Analiti~arite isto taka go kritikuvaa predlogot za voveduvawe globalen danok za banki, napomenuvaj}i deka pred s$ ovoj danok treba da se vovede na po{iroko nivo, pa potoa na globalno so cel da se postignat posakuvanite rezultati. Sepak, vo idnina ostanuva predizvikot: dali }e mo`e da se vovede danok za bankite na globalno nivo?!

MAKEDONIJA NEMA POTREBA

akedonija ne e obvrzana da vovede danok na bankite so cel da se formira poseben fond za sanirawe na bankite vo slu~aj na kriza, no dokolku cela Evropska unija ja prifati ovaa merka, mo`no e i zemjava da bide prinudena na nea. Soznanijata do koi dojde “Kapital” velat deka za ovaa tema aktivno se diskutira na mnogu nivoa i pra{aweto e aktuelno i vo zemjava. Za noviot danok raspravaa Bankata za me|unarodni poramnuvawa vo Bazel, Komitetot za finansiska supervizija i G-20. Stanuva zbor, pred s$, za politi~ka odluka nametnata od pritisokot so koj se soo~ija golemite

zemji da tro{at narodni pari za spas na bankite koi zapadnaa vo finansiski problemi. “Ovaa rabota se turka od glavnite lu|e vo EU. Ako se vovedat, a poizvesno e deka }e se vovedat otkolku deka nema, }e se bara site zemji da gi implementiraat za da se za{titi konkurencijata na evropsko nivo. Danokot }e bide plus tro{ok za bankite, a toa zna~i deka mora da se izedna~at tro{ocite za site banki”, velat poznava~ite na bankarskiot sektor i dodavaat deka pove}e od sigurno novite tro{oci na bankite }e padnat na tovar na nivnite klienti. Makedonija, bidej}i ne e ~lenka na

EU, ne mora da go sledi potegot na evropskite zemji i pokraj faktot deka nekolku golemi bankarski grupacii od EU preku svoite banki-}erki se prisutni na makedonskiot pazar. So toa, sostojbite vo izvesen stepen izleguvaat nadvor od granicite na zemjava. “Makedonskite banki se stabilni, no i evropskite i amerikanskite bea stabilni. Tie se solidno kapitalizirani, solventni i likvidni i takvata sostojba treba da se odr`uva. Generalno na zadovolitelno nivo e upravuvaweto so rizicite. Nema poseriozni isku{enija. Sekoga{ ima poedine~ni slu~ai koi treba da se re{avaat, no tie poseriozno

DANO^NI MERKI

1,3

milijardi evra }e “te`i” noviot fond za spas na bankite vo Germanija

2,5

milijardi evra britanskite banki “}e doniraat” vo dr`avnata kasa po voveduvaweto na noviot danok

ZATVORAWE NA BANKITE BEZ MO@NOST ZA SPASUVAWE Paketot-reformi vo finansiskiot sektor na SAD, koj se za~na vo kabinetot na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, im ovozmoùva na amerikanskite federalni regulatori mo}ni alatki so koi vo idnina }e im se sprotivstavat na golemite banki i finansiski ku}i dokolku tie od nevnimatelnost povtorno se dovedat vo situacija pred kolaps. “Pove}e }e nema dràvno spasuvawe za propadnatite finansiski institucii. Ako bankite povtorno se najdat pred kolaps, }e gi zatvorime”, be{e porakata koja pretsedatelot Obama ja isprati do javnosta. Bidej}i finansiskite regulatori na SAD so novite reformi postrogo se naso~uvaat kon golemite finansiski kompanii, so toa tie istovremeno im davaat na pomalite banki konkurentni prednosti. Iako zna~itelno ublaèn od inicijalniot predlog, amerikanskiot zakon za finansiski reformi predviduva visoka kontrola na bankite, a negovata cel e vo potpolnost da se stopira neodgovornoto kreditirawe na gra|anite i golemo ograni~uvawe na mo`nosta za visoko rizi~no poigruvawe so sopstvenite pari, s$ so cel da se maksimizira bankarskiot profit. Noviot finansiski sistem ja sveduva rizi~nosta na bankite na relativno odr`livo nivo, no istovremeno zna~itelno }e bide namalen nivniot profit. Zatoa analiti~arite predupreduvaat deka edna od mo`nite neposakuvani posledici }e pretstavuva prelevaweto na tovarot na reformite vrz gra|anite i biznisite, za koi kreditite vo idnina moè da bidat premnogu skapi. GERMANIJA NA PRAV PAT Od evropskite lideri, prva na scena stapi germanskata kancelarka Angela Merkel. Germanskata vlada minata sreda go poddrà voveduvaweto na noviot danok za banki, so koj vo idnina polesno bi se podmiruvale tro{ocite za eventualnite finansiski krizi. So pomo{ na noviot danok za banki, koj }e stapi na sila na po~etokot od 2011 godina, germanskata vlada planira godi{no da sobira okolu 1,3 milijardi evra. So ovie sredstva }e bide finansiran noviot fond, od koj }e se crpat pari za da se pokrijat eventualnite idni tro{oci vo slu~aj na nastanuvawe na nova finansiska kriza. So ovaa merka, bankite vo Germanija sami }e gi snosat tro{ocite

31.08.2010

REFORMITE ]E ^INAT MNOGU

So regulatornite reformi so koi se soo~uva bankarskiot sektor moè da se namali brutodoma{niot proizvod za 3% vo idnite pet godini, a toa moè da ~ini 10.000 rabotni mesta, predupredija vode~kite bankari. Institutot za me|unarodni finansii (IIF), bankarsko lobi koe go pretstavuvaat okolu 400 kompanii, predupredi deka e potrebno drèwe na pogolemo nivo na kapital poradi novite dano~ni optovaruvawa na bankite. Rastot na BDP vo SAD i vo evrozonata godi{no bi se namalil za 0,6 procentni poeni vo periodot od 2011 do 2015, a do 2020 godina prose~niot godi{en pad bi iznesuval 0,3 procentni poeni.

VOLFGANG [AUBLE

MINISTER ZA FINANSII NA GERMANIJA “Bankite vo fondot }e upla}aat odreden procent od svojot godi{en promet, odnosno tie }e treba da ja upla}aat visinata na rizikot so koj rabotat. Parite od ovoj fond, vo slu~aj na potreba dokolku nastanat finansiski krizi vo idnina, treba da se upotrebat za da im se pomogne na problemati~nite finansiski ku}i. Toj ne e naso~en kon bankite koi se pregolemi za da propadnat, tuku kon onie koi se me|usebno povrzani, pa mo`at da propadnat”.

XORX OZBORN

MINISTER ZA FINANSII NA VELIKA BRITANIJA “Smetam deka e fer i pravilno vo idnina bankite da imaat posoodveten pridones kon dràvata, so {to }e se reflektiraat mnogute rizici koi tie gi generiraat vo finansiskiot sektor. Ovoj pridones }e broi okolu 2,5 milijardi evra, koi }e gi doniraat najgolemite banki vo Britanija, koi imaat sredstva pogolemi od 25 milijardi evra godi{no i stranskite banki koi imaat pretstavni{tva vo zemjata”. za nivna sanacija, namesto spasuvaweto na problemati~nite banki povtorno da bide na grbot na dano~nite obvrznici, odnosno na buxetot od dràvata. “Bankite vo fondot }e upla}aat odreden procent od svojot godi{en promet, odnosno tie }e treba da ja upla}aat visinata na rizikot so koj rabotat. Parite od ovoj fond, vo slu~aj na potreba dokolku nastanat finansiski krizi vo idnina, treba da se upotrebat za da im se pomogne na problemati~nite finansiski ku}i”, soop{ti germanskiot minister za finansii, Volfgang [auble, dodavaj}i deka toj ne e naso~en kon bankite koi se “pregolemi za da propadnat, tuku kon onie koi se me|usebno povrzani, pa moàt da propadnat”. Germanskite finansiski eksperti ja kritikuvaat vladata vo Berlin bidej}i noviot danok premnogu ja optovaruval rabotata na finansiskite institucii. Tie napomenuvaat deka vo najlo{ slu~aj moè da se odrazi so namaluvawe na kreditiraweto. Spored noviot zakon, danok bi pla}ale samo bankite koi imaat sedi{te vo Germanija. Osiguritelnite dru{tva i hexfondovite ne se dol`ni da upla} aat sredstva vo fondot. Najgolemiot del od sredstvata se o~ekuva da pristigne od najgolemite igra~i, kako {to se Doj~e bank i Komercbank. Vladata vo Berlin usvoi i nova ste~ajna, odnosno sanaciska postapka za najva`nite banki na pazarot. Celta e namaluvawe na negativnite posledici dokolku “kolabira” edna od golemite banki, so {to moè

da kolabira i celiot finansiski sektor. SLEDNI SE FRANCIJA I VELIKA BRITANIJA Francuskata vlada e odlu~na da go dovede svojot finansiski sistem poblisku do germanskiot otkako Germanija minatata nedela go prifati voveduvaweto na noviot danok za banki. Francuskiot minister za buxet Fransoa Baroan soop{ti deka Francija i Germanija se soglasuvaat za celosno institucionalizirawe na danokot za banki. Pri posetata na Germanija, na negoviot germanski kolega, [auble, mu soop{til deka Sarkozi se zalaga za zabrzuvawe na procesot za harmonizacija na dvata finansiski sistemi vo odnos na dano~eweto na bankite. Na po~etokot od ovoj mesec, Sarkozi im dade zada~a na francuskite revizori da napravat revizija na francuskiot i germanskiot dano~en sistem, so cel da & pomognat na vladata vo donesuvaweto na

BARAK OBAMA

PRETSEDATEL NA SAD “Pove}e }e nema dr`avno spasuvawe za propadnatite finansiski institucii. Ako bankite povtorno se najdat pred kolaps, }e gi zatvorime”

A OD DANOK NA BANKI?!

Ovaa prognoza ne & odi vo prilog na Makedonija ne e obvrzana da vovede danok na bankite so cel da se formira poseben fond za sanirawe na bankite vo slu~aj na kriza, no dokolku cela Evropska unija ja prifati ovaa merka, mo`no e i zemjava da bide prinudena na nea.

ne go zagrozuvaat sistemot. Nekoi banki se vo podobra kondicija, a drugi vo pomalku dobra, no site se na zadovolitelni nivo”, komentiraat dobro upatenite. Izvori na “Kapital” velat deka ako ima potencijalni rizici za mo`na opasnost od intervencii na NBM za pokrivawe na tro{oci kaj oddelni

banki ili vo cel sektor, toga{ e pove}e od izvesno deka }e treba da se obezbedat pari za sanirawe na bankite. Odlukata za voveduvawe danok e mnogu delikatna. Za nea ima i argumenti “za” i “protiv”. Eden od argumentite protiv e moralniot hazard - }e se namali pretpazlivosta na

bankite vo odnos na upravuvaweto so rizicite zatoa {to sekoga{ }e ima fond koj }e mo`e da gi spasi. Taa pra}a signal deka }e nema bankrot na banki. No, pri odlukata na centralnata banka vo odnos na idninata na nekoja banka koja se soo~uva so finansiski i likvidnosni problemi treba da se ima predvid

odlukite za fiskalna konzistentnost pome|u dvata sistemi. Toa pretstavuva eden na~in da se zatvorat konkurentnite dupki vo regionot i da po~ne da se gradi novata fiskalna ramka. Velkika Britanija, so najavuvaweto na noviot buxet, vo sredinata na juni go najavi i donesuvaweto na zakonot za banki. Ministerot za finansii Xorx Ozborn soop{ti deka pri pravilnoto regulirawe na nacionalnite finansii ne treba da se zaboravi deka finansiskata kriza zapo~na vo bankarskiot sektor. “Fer i pravilno e vo idnina bankite da imaat soodveten pridones kon dr`avata, so {to }e se reflektiraat mnogute rizici koi tie gi generiraat vo finansiskiot sektor”, izjavi toj. Ovoj pridones }e iznesuva okolu

2,5 milijardi evra, koi }e gi “doniraat” najgolemite banki vo Britanija, koi imaat sredstva pogolemi od 25 milijardi evra godi{no, i stranskite banki koi imaat pretstavni{tva vo ovaa zemja. Spored analizite, vkupniot danok sobran od bankite vo 2011 godna }e vredi okolu {est milijardi evra bidej}i, spored nekoi predviduvawa, vkupnite prihodi na bankite vo 2011 godina mo`e da iznesuvaat okolu 35 milijardi evra. Za da gi namali stravuvawata koi se pojavija vo britanskata javnost deka so noviot zakon za banki London }e stane pomalku konkurenten finansiski centar, Ozborn napomenuva deka zakonite {to gi donesuvaat Germanija i Francija pretstavuvaat rezultat na doma{nite zakoni i dano~ni strukturi.

EU ZA POGOLEM NADZOR

Evropskata komisija minatata nedela predlo`i paket-merki za podobruvawe na propisite za nadzor na finansiskite konglomerati, pred s$ bankite i osiguritelnite dru{tva koi rabotat vo pove}e zemji. “Pou~ena od poslednata finansiska kriza, EK im predlo`i na nacionalnite revizorski i nadzorni tela novi i pogolemi ovlastuvawa za vospostavuvawe podobar nadzor vrz raboteweto na finansiskite konglomerati”, soop{ti EK.

MAKEDONIJA IMA[E DANOK NA FINANSISKI TRANSAKCII

Vo 2001 godina, za vreme na voeniot konflikt, Vladata vovede danok na finansiski transakcii, popularno nare~en voen danok. Od 1 juli 2001 do 1 januari 2003 godina so 0,5% se odano~uva{e sekoja transakcija, so toa {to edna ista suma {to se dviè{e od edna do druga firma se odano~uva{e dva pati, kaj firmata {to pla}a i kaj firmata {to gi prima parite. Gra|anite se odano~uvaa pri kupoproda`ba na devizi i akcii i pri osiguruvawe i vpi{uvawe na kamata. Dràvata planira{e preku ovoj danok za {est meseci da sobere 80 milioni marki. Toga{niot minister za finansii Nikola Gruevski go vovede noviot danok kako vonreden izvor na sredstva za finansirawe na vonrednite rashodi vo buxetot, pred s$ poradi zgolemenite tro{oci na ministerstvata za odbrana i za vnatre{ni raboti. Voeniot danok be{e silno kritikuvan od ekonomskite eksperti i od stopanstvenicite. {to e poevtino – bankata da propadne ili da se spasi. Vo monetarnata praktika e poznato praviloto ”to big to fail”, {to nametnuva obvrska za dràvata i centralnata banka da intervenira po sekoja cena za da ja spasi od bankrot i likvidacija nekoja golema banka zatoa {to taa moè da proizvede sistemska bankarska kriza. No, po propa|aweto na inves-

ticiskata banka Leman bradrs vo SAD ova pravilo ne be{e ispo~ituvano dokraj. Toga{ stana jasno deka bankite ne mo`at sekoga{ da bidat na~isto so dr`avata, i nadle`nite organi deka }e im pomognat vo uslovi na kriza. Nametnuvaweto obvrska za formirawe poseben fond za sanacija na bankite, koi samite banki }e go polnat, odi tokmu vo taa nasoka.

8 31.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KAKO FUNKCIONIRA BORBATA PROTIV KORUPCIJATA VO REGIONOT?

HRVATSKIOT ANTIKORUPCISKI MODEL NAJUSPE[EN Instituciite za borba protiv korupcijata vo regionot generalno se soo~uvaat so isti problemi vo raboteweto, no rezultatite se razli~ni. Najuspe{na e hrvatskata, Antikorupciskata vo Makedonija daleku zaostanuva, a srpskata e na samiot po~etok.

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

orbata protiv korupcijata e nametnata kako imperativ vo site porane{ni socijalisti~ki zemji, pred s$ poradi celta da stanat del od Evropskata unija. Vo sklop na evrointegrativnite procesi tranziciskite zemji se pomalku ili pove}e uspe{ni vo spre~uvaweto i re{avaweto na koruptivnite slu~ai. Postavenosta na teloto za borba protiv korupcijata igra mnogu va`na uloga vo uspe{nosta na ovoj proces. Ulogata i pozicijata na makedonskata Komisija za spre~uvawe na korupcijata vo posledno vreme e cel na vlasta, koja saka da go promeni zakonot {to ja regulira ovaa oblast. Ovoj zakon stana kamen na sopnuvawe me|u Ministerstvoto za pravda i Komisijata za spre~uvawe na korupcijata. Profesorot na Pravniot fakultet, Vlado Kambovski, koj e ekspert od oblasta na krivi~noto pravo, smeta deka Antikorupciskata komisija ne e slaba. “Kako i sekoja institucija, i DKSK ima formalen i su{tinski del na izvr{uvawe na rabotite. Formalniot del, koj e utvrden so Zakonot za

GREKO: PODOBRO DA SE IMPLEMENTIRA ZAKONOT ZA BORBA PROTIV KORUPCIJATA Nedostig od efektivna implementacija na zakonodavstvoto za transparentnost vo

finansiraweto na politi~kite partii i potrebata od podobruvawe na postoe~kata legislativa vo borbata protiv korupcijata. Vaka Grupata zemji protiv korupcija (GREKO) ja oceni Makedonija vo najnoviot izve{taj za borba protiv korupcijata, objaven v~era. Spored izve{tajot, Makedonija iako vo golema mera gi ispolnuva uslovite propi{ani so Krivi~niot zakon i konvenciite za korupcija na EU, vo odredeni aspekti ne gi sproveduva EU standardite. Zloupotrebata na vlijanieto i zagriùva~kite propusti vo efektivnoto sproveduvawe na pravilata za finansirawe na politi~kite partii se samo del od slabostite potencirani vo Izve{tajot. Izve{tajot na GREKO sodrì 13 preporaki, koi Makedonija treba da gi ispolni do sredinata na 2011 godina. funkcionirawe na Komisijata, e dobar. Taa ima svoi ingerencii - da formira izve{tai za imotnata sostojba na funkcionerite, da pokrenuva inicijativa za poveduvawe postapka pred nadleèn organ, da razgleduva slu~ai na sudir na interesi i sli~no. Taa ne moè da im ja zeme rabotata na MVR i na Obvinitelstvoto, no moè preku uspe{na istraga pred ovie institucii da povede postapka za ispituvawe na odgovornosta kaj onie kaj koi detektirala deka go prekr{uvaat zakonot”, veli Kambovski. Spored nego, su{tinskiot del e kolku Komisijata i nejzinite ~lenovi se posveteni, po`rtvuvani i hrabri vo ostvaruvaweto na svojata rabota.

HRVATSKA NAJUSPE[NA "Kapital" istraùva koja e ulogata i kolkava e mo}ta na Antikorupciskata komisija vizavi ovie institucii vo zemjite od regionot. Najmo}na e Kancelarijata za spre~uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK) vo Hrvatska, koja vr{i istragi i ve}e ima pokrenato obvinenija protiv nekolku visoki dràvni funkcioneri - Damir Polan~ec, porane{en vicepremier i minister za ekonomija, Ivan Mravak, direktor vo Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP), nekolku ~lenovi na partijata HDZ za povrzanost so aferata vo Fimi-medija, koja producirala korupcija vo fudbalot.Istraìtelite na USKOK procenija deka dràvata i kompaniite se o{teteni za

1,4 milijardi kuni samo vo minatata godina. SRBIJA SE BORI SO DVOJNITE FOTELJI Srpskata Agencija za spre~uvawe na korupcijata, koja ima sli~en model na makedonskata, maka ma~i so novite izmeni vo zakonot, spored koi funkcionerite vo Srbija mo`e da imaat po nekolku funkcii. Agencijata podnese inicijativa do Ustavniot sud na zemjata za razgleduvawe na ustavnosta na zakonskite izmeni koi gi usvoi Sobranieto na Srbija. Spored porane{niot antikorupcioner i dolgodi{en advokat, Jovo Trpenovski, zakonskata regulativa spored koja funkcionira Komisijata e dobra, no za da se sprovede potrebna e volja, pred s$ politi~ka.

“Bez razlika dali }e bidat prifateni izmenite vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, se vr{i upad i obid za kontrola na rabotata na Komisijata. Vo vremeto koga jas bev vo Komisijata, zemjite od regionot, Srbija na primer, s$ u{te ja definira{e strukturata na svojata komisija. Hrvatska e vo prednost, bidej} i tie izgradija edno silno oddelenie za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal vo ramkite na Obvinitelstvoto”, veli Trpenovski. Toj smeta deka i Javnoto

obvinitelstvo i Komisijata se podlo`eni na odredeni vlijanija. “Oddelenieto za organiziran kriminal ne gi dade o~ekuvanite rezultati, bidej}i otsustvuva pogolema anga`iranost od site institucii, policijata, Obvinitelstvoto, Upravata za spre~uvawe na perewe pari, sudovite. Sorabotkata me|u ovie organi mora da bide na povisoko nivo. Ovie institucii lo{o funkcioniraat bidej}i ne se dovolno slobodni i nezavisni vo svojata rabota”, veli Trpenovski.

PREDIZVICITE NA MAKEDONSKITE BANKI Eden

od predizvicite koi stojat pred makedonskite banki e zgolemuvawe na profitot baziran vrz namaleni tro{oci i zgolemena produktivnost. Internite reformi vo bankite doprva }e se slu~uvaat. Za o~ekuvawe se i serija od promeni vo menaxmentot kaj pogolem del od doma{nite banki

ankarskiot sistem na edna dr`ava ne e samo krvotokot i srceto koe pumpa pari vo ekonomijata, tuku i svoeviden jasen indikator na site sostojbi, problemi, bolesti na ekonomskite subjekti. Dovolna pri~ina za da se znae zo{to site sanacii po~nuvaat od finansiskiot sistem, tranzicijata najprvo se slu~uva vo bankarskiot sistem, efektite od globalizacijata prvo gi gledame vo bankarskiot sistem. Vo toj kontekst denes e jasno deka soznanieto dali odredena ekonomija zazdravuva vo ovie uslovi na recesija, se gleda preku stepenot na stabilnost na bankite. Vo sekoja diskusija, vo centarot na site analizi, poslednite dve godini ne se nao|a trgovskiot deficit, nitu pak produktivnosta na ekonomiite. Fokusot e naso~en kon bankite i finansiskiot sistem. Verojatno so pravo. Se postavuva pra{aweto kade e Makedonija vo ovoj kontekst? Vra}aj}i se 15 godini nazad se se}avam deka edna od primarnite reformi dogovoreni so MMF be{e sanacijata na bankarskiot sektor. Toga{nata Stopanska banka be{e podelena

na ~etiri banki so cel polesno da se privatizira, a preku Agencijata za sanacija na bankite treba{e da se izvr{i ~istewe na aktivata od tn. kontaminirani portfolia. Vo ovie godini Jugobanka be{e likvidirana, isto kako i Makedonska banka i Eksport-import bankata. Starata Tutunska banka dobi sosema nov lik pred da se prodade na NLB, IK banka kako i Invest banka se obiduvaa da se legitimiraat kako makedonski banki, a ne kako filijali na banki od Srbija. Slede{e proces na proda`ba na nekolku banki koi vo eden eufori~en proces na zainteresirani stranski investitori vo JIE, stanaa del od me|unarodnite bankarski brendovi. Ohridska banka, Stopanska banka- Skopje, Invest banka, IK Banka bea prili~no uspe{ni vo toj proces. Toj be{e diktiran od sozreanata potreba za izlez na stranskite pazari, kako i stabiliziranoto portfolio so koe tie raspolagaa. NBM odli~no si ja sraboti zada~ata na kontrola i revizija na bankite. Od druga strana, politikata na kontrola i restriktivnost ima{e i odredena negativna refleksija vrz ekonomijata, cena koja

mora{e da se plati. Ova e o~ekuvano isto kako {to se znae deka procesot na reformi ne e zavr{en. Vsu{nost, glavniot predizvik vo bankarskiot sistem vo Makedonija e pred nas. Eve za {to se raboti: Bankarskiot sistem vo Makedonija ostanuva prili~no rasitnet. Stopanska banka-Bitola s$ u{te e vo potraga po stranski kupuva~, isto kako i TTK i do neodamna Stater banka. Da ne zaboravime deka istite obidi za proda`ba vo poslednite 15 godini gi zabele`uvame kaj Komercijalna banka, koja se ~ini deka ostana kako edinstvena pogolema “~isto makedonska“ banka. Od druga strana, Grcite uspe{no se pozicioniraa vo bankarskiot sektor u{te vo samiot po~etok koga dojdoa NBG i Alfa banka. Slovencite go vidoa potencijalot vo Tutunska banka i neminovno be{e NLB preku ovaa banka da deluva kako isturena finansiska poddr{ka na slovenskite investicii vo Makedonija. Potrebata od poddr{ka na svojot kapital vo ovoj region, Avstrijcite ja napravija pla}aj}i odli~na cena za sredna banka od tipot na Invest banka. Turcite srame`livo nastapija so Zirat bankata, a pod-

ocna i so svoe u~estvo vo kupuvaweto na IK banka. Slikata nekako se zaokruùva so nekolkute obidi za vlez na bankarki kapital od na{iot isto~en sosed i toa vo Uni banka i Kapital banka. Na kraj, ne treba da se potceni i mestoto na Prokredit banka koja uspe{no funkcionira na pazarot kako grin- fild investicija. Dotuka s$ e poznato i donekade o~ekuvano. Za razlika od ona {to }e se slu~uva vo narednite 2-3 godini. Predizvik br. 1. Vo Makedonija dominiraat komercijalni banki koi kontroliraat finansiski kapital, a ima seriozen nedostig od investiciski banki koi kontroliraat t.n. intelektualen kapital. Procesot na {irewe na obemot na aktivnosti koj gi obeleà svetskite finansiski pazari i uslugi vo poslednite 10 godini e neizbeèn i mora da se slu~i i kaj nas. Predizvik br. 2. Evropskiot model za univerzalno bankarstvo primenet i kaj nas vo naredniot period }e bide redefiniran i toa vo t.n. butik-banki, banki za specijalizirani transakcii i univerzalni banki. Odredeni po~etoci na ovoj proces ve}e se evidentni i denes.

Predizvik br. 3. Stabilna likvidnost koja nema da se bazira samo vrz depozitite i niven replasman vo visoko prihodni dr`avni obvrznici i zapisi, tuku interes za investirawe i stabilni plasmani vo korporativniot sektor. Predizvik br. 4. Zgolemuvawe na profitot baziran i vrz namaleni tro{oci i zgolemena produktivnost. Internite reformi vo bankite doprva }e se slu~uvaat. Za o~ekuvawe se i serija od promeni vo manaxmentot kaj pogolem del od doma{nite banki. Predizvik br. 5. Adekvatno cenovno pozicionirawe na plasmanite. Ovaa politika e pod seriozno vlijanie na o~ekuvawata na akcionerite, kaj koi stapkata na povrat na aktivata od 10-12% im izgleda nedovolna. Ovoj eksteren pritisok ne smee da eksplodira kaj nas bidej}i ima nivo nad koe ne mo`e da se odi. Predizvik br. 6. Spojuvawe na nekolku pomali banki i okrupnuvawe na nivniot kapital kako proekt na edna pogolema evropska banka od tipot na Rajfajzen ili na Unikredit. Predizvik br. 7. Promena na strate{kiot investitor vo nekoja od postojnite doma{ni banki kako posledica na promenite

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

kaj stranskite banki vo ~ija sopstvenot s$. Se o~ekuva ovoj proces da se intenzivira po stabilizacijata na pazarite i so prvite znaci na izlez od krizata. Sega{noto zati{je pred bura }e potrae tolku dolgo kolku {to e potrebno za da se redefiniraat globalnite finansiski pazari. Treba da po~neme da se priviknuvame na bankarski sektor i uslugi koi denes ne ni se poznati. Otvorenosta kon bankarskiot pazari }e deluva stimulira~ki kon ponatamo{nata kapitalizacija na bankite do nivoto koga }e bideme komotni deka potencijalot e iskoristen, a portfolioto dovolno {iroko da obezbeduva stabilen i kontinuiran razvoj. Proces koj e isklu~itelno interesen i mora da se sledi so otvoreni o~i i golemo vnimanie.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,351

MBI 10

MBID

110.40

2,349

2,570

110.20

2,347

2,565

110.00

2,345

2,560

109.80

2,343

31.08.2010

OMB

109.60

2,555

2,341

109.40 2,550

2,339

109.20

2,545

2,337 2,335

109.00

2,540

24/08/10

26/08/10

28/08/10

30/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.80

24/08/10

26/08/10

28/08/10

30/08/10

24/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/08/10

28/08/10

30/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

]E SLEDUVA RAZDVI@UVAWE NA BERZATA

TOBAKO PODGOTVUVA PRVA EMISIJA NA AKCII

17.03.2010 9

So transformacijata vo akcionersko dru{tvo, kompanijata Tobako, sopstvenik na edna od najgolemite maloproda`ni i golemoproda`ni mre`i vo zemjava, gi po~na podgotovkite za izleguvawe na berza, odnosno inicijalna javna ponuda na akcii

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

OBVRZNICITE NAJTRGUVANI NA PO^ETOKOT OD NEDELATA

apital vo bezbroj navrati dosega pi{uva{e deka za razdvi`uvawe na makedonskiot pazar na kapital potrebni se novi emisii na akcii. Berzanskite analiti~ari i ostanatite eksperti velat deka vo Makedonija postojat mnogu kompanii {to se zreli za transformacija od dru{tva so ograni~ena odgovornost vo akcionerski dru{tva, koi sve` kapital za svojot ponatamo{en rast }e obezbedat preku ponuda na svoite akcii na berza. No, takov trend kaj makedonskite firmi dosega re~isi i da nema. Sopstvenikot na edna od najgolemite maloproda`ni i golemoproda`ni mre`i vo Makedonija, Tobako, e redok primer za tokmu vakva kompanija. Firmata minatiot mesec se transformira{e vo akcionersko dru{tvo, a pri~ina za vakviot ~ekor e razvojnata politika i unapreduvaweto na kvalitetot vo raboteweto, kako {to velat vo Tobako. A, svojot ponatamo{en razvoj Tobako, me|u drugoto, go gleda preku pribirawe sve` kapital na Makedonska berza. “Dvedeceniskata uspe{na rabota na Tobako, procesot na postojano unapreduvawe i pro{iruvawe na domenot na rabotewe, kako i vode~kata pozicija na pazarot re-

zultiraa so transformacija na Tobako vo akcionersko dru{tvo. So transformacijata se unapredi kvalitetot na upravuvaweto i voedno se vovede dopolnitelna, postroga revizija, kontrola, ot~etnost i transparentnost vo raboteweto. So toa pridonesovme da se ostvari edna od strate{kite celi na kompanijata, a toa e nastap na pazarot na kapital”, veli glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Irina ^epiqugin . Kompanijata ima 20-godi{na tradicija koja zapo~na so otvorawe na prviot i voedno edinstven kiosk so rabotno vreme 24/7. Sledej}i ja svojata misija, Tobako uspea da izgradi mo}en i dobro prepoznatliv brend koj gi zadovoluva duri i najspecifi~nite barawa na kupuva~ite i stana sinonim

za sekoj kiosk vo dràvata, dodava taa. DO KRAJOT NA GODINAVA – 150 PRODAVNICI Denes kompanijata ima maloproda`na i golemoproda`na mreà na celata teritorija na Makedonija, voedno zastapuvaj}i gi najgolemite svetski brendovi. Maloproda`nata mreà broi vkupno 42 maloproda`ni objekti, od koi 20 Together saloni i 22 kiosci, dodeka golemoproda`nata mreà opsluùva pove}e od 3.000 proda`ni mesta. “Sledej}i ja svojata vizija i misija, kompanijata uspea da izgradi dobro prepoznatlivi brendovi, Tobacco, e-voucher i Together, koi voedno ja obezbeduvaat lojalnosta na kupuva~ite i na vrabotenite”, veli êpiqugin. Soglasno razvojniot plan, od

utre Tobako }e ja pro{iri svojata Together proda`na mreà so otvorawe na u{te dva novi saloni vo Skopje (Kisela voda i Buwakovec) i u{te eden na 8-mi septemvri vo centarot na Gevgelija. Do krajot na 2012 godina maloproda`nata mreà na Tobako }e broi vkupno 150 maloproda`ni objekti - 30 ekskluzivni Together saloni i 120 Tobacco kiosci. Vo Tobako smetaat deka so preobrazbata vo akcionersko dru{tvo }e se postigne i pogolema transparentnost vo raboteweto, kako i posvetenost kon op{testvenata, ekonomskata, ekolo{kata i ostanatite sferi. Potvrda za kvalitetot na raboteweto pretstavuva i Integriraniot sistem za kvalitet i ìvotna sredina, sertificiran soglasno standardite ISO 9001 i ISO 14001.

o~etokot na berzanskata trgovska nedela go odbele`a promet od okolu sedum milioni denari, {to e na nivo od dnevniot prosek nedelata prethodno. Zdodevno e ve}e da se pi{uva za slu~uvawata na pazarot na kapital kade {to dnevno se vrtat stotina iljadi evra, pa se nadevame deka najavata za kotirawe na berza {to ja objavi Tobako }e vnese nekakva `ivost na za~maeniot pazar na kapital. Inaku, sekoj berzanski izve{taj e bezmalku identi~en so onoj od prethodniot den. Isti se i koli~inite na promet i najtrguvanite akcii, so toa {to ponekoga{ me|u niv }e se najdat i obvrznicite za denacionalizacija, {to e dokaz deka investitorite tamu se ~uvstvuvaat najsigurno. Taka, i v~era na oficijalniot pazar se realiziraa transakcii za 5,6 milioni denari, a najgolema trgovija ima{e so obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija so prose~na cena od 81,06% od nominalnata, i vkupen promet od 1,16 milioni denari. Vtora spored prometot

be{e akcijata na Alkaloid, so 968,9 iljadi denari i prose~na cena od 3.799, 6 denari. So akciite na Makpetrol se napravi promet od 756 iljadi denari i prose~na cena od 26 iljadi denari. Indeksot MBI-10 v~era porasna za 0,05% na 2.348,09 poeni, a MBID zabele`a pad na vrednosta od 0,29% na 2.548,43 poeni. Indeksot na obvrznici OMB padna za 0,33% na 109,73 poeni. Na redovniot pazar najtrguvana be{e akcijata na NLB Tutunska banka so 703 iljadi denari i prose~na cena od 3.700 denari, pred akcijata na Makedonski telekom so 1.099 akcii so prose~na cena od 390,77 denari. Najgolem porast na cenata v~era imaa akciite na Grade`en institut- Makedonija od 8%, Hoteli Metropol od 4,76%, Arcelormittal CRM so 2,26% i OHIS so 0,76%. Hartii od vrednost {to imaa najgolem pad v~era bea akciite na Makstil so 1,69%, Stopanska banka-Skopje so 1,64%, Makedonski telekom so 1,26%, i obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija so 1,07%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30,754,367.54

-1.07%

-2.63%

-8.73%

-4.12%

-3.93%

8/26/2010

22,503

Илирика ГРП

20,954,432.83

3.00%

0.44%

1.10%

3.68%

6.53%

8/26/2010

4.76

63,800

Иново Статус Акции

14,428,327.97

-1.33%

-3.24%

-13.21%

-13.44%

-11.89%

8/27/2010

136.00

2.26

23,936

KD Brik

23,278,224.35

-0.30%

1.87%

5.07%

6.03%

17.43%

8/27/2010

150.00

2.04

13,500

KD Nova EU

21,820,087.32

0.05%

-2.51%

-6.34%

-5.03%

-5.16%

8/27/2010

КБ Публикум балансиран

26,237,576.23

0,03%

-1,23%

-4,50%

-1,67%

-0.86%

8/27/2010

Град. институт Македонија Скопје

7,500.00

7,500

Скопски Пазар Скопје

7,501.00

7.13

Хотели Метропол Охрид Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

220.00

ОХИС Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Машинопромет Скопје

30.08.2010 Просечна цена (МКД)

Фершпед Скопје Раде Кончар Скопје Макстил Скопје Стопанска банка Скопје

Износ (МКД)

250

-40.48

1,750

42421

-7.78

127,263

1619

-3.00

3,238

175

-1.69

262,500

240.00

-1.64

48,000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.08.2010

1,431,353 54,562

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,799.55

390.18

9.74

0.87

7,400.00

341.43

21.67

0.22

3,071,377

593.55

105.83

5.61

0.59

2,014,067

3,299.84

533.81

6.18

0.96

MPT (2009)

112,382

26,075.86

0.73

REPL (2009)

25,920

36,710.00

5,625.12

6.53

0.74

SBT (2009)

389,779

2,706.25

211.39

12.80

0.62

14,622,943

175.00

0.11

1,582.57

2.44

TPLF (2009)

450,000

3,613.61

61.42

58.84

1.06

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

0.30

Алкалоид Скопје

3799.55

-0.01

968,885

Макпетрол Скопје

26075.86

-0.22

756,200

Тутунска банка Скопје

3700

-0.14

703,000

STIL (2009)

Топлификација Скопје

3613.61

0.38

650,450

390.77

-1.26

429,459

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

30.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје

Вкупно издадени акции

30.08.2010

GRNT (2009)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

30.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

% на промена

обврзници

26,435

обични акции

64,734

98.13

Вкупно Официјален пазар

91,169

87.78

обични акции

22,483

83.65

Вкупно Редовен пазар

22,483

83.65

113,652

86.95

ВКУПНО

66.48

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 30.08.2010)

10 31.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ONE SO RAST NA BIZNISOT VO PRVOTO POLUGODIE ast vo re~isi site segmenti od svoeto rabotewe bele`i telekomunikaciskiot operator ONE vo prvoto polugodie od 2010 godina vo sporedba so istiot period lani, se veli vo soop{tenieto na kompanijata. Vo prvoto polugodie, ONE ima vkupno 542.436 korisnici {to pretstavuva rast za 4,2% sporedeno so istiot period lani i toa rast za 5% vo mobilnata telefonija vo post pejd segmentot, 13% rast na korisni~kata baza vo internet- uslugite i

31% rast vo brojot na korisnici vo fiksnata telefonija, so {to nad 15% od vkupniot broj na korisnici na fiksna telefonija vo Makedonija zboruvaat preku mreàta na ONE. 3G soobra}ajot vo mreàta na ONE e zgolemen za 313% sporedeno so istiot period minatata godina. Kako rezultat na investiciite vo razvoj na najsovremenata digitalna mreà niz celata zemja, ONE ovozmoì pokrienost na 92% od naselenieto vo Makedonija so signalot na prvata digital-

na bez`i~na televizija Boom TV so {to ja zacvrsti svojata pozicija na tehnolo{ki lider na pazarot. Zaklu~no so prvite {est meseci od 2010 godina, Bum TV ima 31.000 aktivni korisnici so {to prestavuva najbrzo raste~ka platforma za distribucija na TV signal vo Makedonija, so pribli`no 15% pazaren udel i so tendencija za nekolku meseci da go nadmine brojot na korisnicite {to go imaat najgolemite kabelskite operatori vo zemjata, velat vo kompanijata.

GRUPACIJATA EOS PO ШESTI PAT DOBI NAJDOBRO RANGIRAWE

rupacijata EOS po {esti pat dobi ocenka “A” od revizorskata ku}a Euler Hermes Rating GmbH. So ovaa ocenka EOS se pozicionira nad prosekot vo odnos na kreditnata sposobnost na kompanite koi se sostaven del na stopanstvoto vo celost. Glavni faktori za vakvoto rangirawe se visokata i postojana profitabilnost na grupacijata, dolgogodi{noto iskustvo vo otkupot na poba-

ruvawa, vode~kata pozicija vo Germanija i svojata silna prisutnost vo Isto~na Evropa, kako i visokiot kvalitet vo upravuvaweto so transakciite vo operativnite aktivnosti i dobriot rakovoden tim. “Ovaa ocenka e dokaz deka nie sme se soo~ile so predizvicite na pazarot vo minatoto i deka i vo idnina }e prodol`ime da bideme siguren partner za na{ite

klienti i pokraj te{kata ekonomska sostojba”, izjavi Justus Hecking-Veltman, ~len na Odborot na direktori i glaven finansiski direktor vo EOS Grupacijata. Osnovnata dejnost na Grupacijata EOS e upravuvawe so pobaruvawa. So pove}e od 4.000 vraboteni vo pove}e od 40 podru`nici, EOS opslu`uva 20.000 klienti vo pove}e od 20 zemji {irum svetot.

RAKOVODSTVOTO NA OHIS GUBI VERBA DEKA NEKOJ ]E GI KUPI

OHIS BARA PET MILIONI EVRA ZA SPAS OD VLADATA

Po povtornoto odlo`uvawe na objavuvaweto na tenderot za proda`ba na Ohis, rakovodstvoto na kompanijata gubi verba deka mo`e da se najde kupuva~ za nekoga{niot hemiski gigant. Vo obid da ja spasat kompanijata-zagubar, rakovodstvoto podgotvuva programa za spas, koja me|u drugoto predviduva i pet milioni evra pari od Vladata KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

o poslednoto odloùvawe na objavuvaweto na tenderot za proda`ba na Ohis, rakovodstvoto na kompanijata podgotvuva programa kako OHIS da prodolì da raboti rentabilno, vo slu~aj da ne se javi nitu eden zainteresiran kupuva~. Generalniot direktor na Ohis, Pece Joveski, otkriva deka vo slu~aj OHIS da ne izleze na proda`ba do septemvri, ili, pak, drasti~no da se odloì, kompanijata povtorno }e se soo~i so problemi od aspekt na proizvodstvoto, likvidnosta, pla}aweto na obvrskite. “Vo slu~aj na neuspeh na tenderot za OHIS, koj s$ u{te ne e gotov, i Vladata i OHIS }e se najdat vo pat-situacija. Zatoa, nie kako rakovodstvo razmislivme za opcija koja bi ja ponudile dokolku nema kupuva~. No, takvata programa }e ja dostavime do Vladata samo dokolku tenderot ne uspee”, veli Pece Joveski. "Kapital" od izvori me|u rakovodnite doznava deka ovaa programa predviduva Vladata da mu dade na OHIS okolu pet milioni evra za vo slednite dve godini da raboti rentabilno. Kako {to neodamna objavi "Kapital", mese~nite zagubi na OHIS se okolu 200.000 evra. Istite izvori za "Kapital" otkrivaat deka fabrikata se nao|a vo mnogu lo{a sostojba, ako se zeme

OHIS predvid deka k site 900 rabotnici se na rabota, a proizvodstvo nema. Direktorot Joveski neodamna za "Kapital" izjavi deka ne e optimist deka OHIS }e dobie nov sopstvenik. “Na{ite soznanija se deka nekolku kompanii se zaintersirani za da u~estvuvaat na tenderot. Se raboti za kompanii od Slovenija, Francija, Turcija... Sega zasega, mo`ebi kompaniite poka`uvaat interes za OHIS, no pra{aweto e kolku se tie seriozni, kolku e seriozna nivnata ponuda. Jas mislam deka nivniot interes, barem

vo ovoj moment, mo`e da se pomno`i so nula, mnogu e povr{en... Dali }e izrabotat kvalitetna ponuda, ostanuva da vidime. Sepak, uslov za Ohis da proraboti dobro e Vladata {to poskoro da go re{i statusot na kompanijata”, izjavi neodamna Joveski za "Kapital". Vo me|uvreme, Vladata sfati deka ekolo{kata programa za dekontaminizacija na zagadenoto zemji{te na OHIS, vredna me|u 20 i 40 milioni evra, vsu{nost, e kamen na sopnuvawe za idnite investitori i odlu~i zemji{teto da go izzeme

od proda`ba. Spored informacii od vrabotenite vo OHIS, edna pettina od zemji{teto na OHIS, so povr{ina od okolu 1,3 milioni metri kvadratni, e zagadeno so 10.000 toni lindan - toksi~na materija za proizvodstvo na pesticidi, supstancija zabraneta vo mnogu evropski dr`avi. Rabotna grupa od Ministerstvoto za `ivotna sredina sega izgotvuva proekti vrz osnova na koi }e se baraat pari od stranski fondovi za sanacija na zagadenoto zemji{te. “Izgotvivme tri proekti vrz osnova na koi do-

bivme podatoci za nivoto na zagadenost, zagadenite koli~estva kako i potencijalnite re{enija za dekontaminizacija na zemji{teto na OHIS. Vrz osnova na ovie proekti nie aplicirame kaj stranskite fondovi za da gi dobieme potrebnite finansii. Realizacijata na tehni~koto re{enie se procenuva od dva milioni evra, pa nagore. Zasega nema vremenska ramka do koga treba da se zavr{i procesot na ~istewe na zemji{teto od lindan”, veli Filip Ivanov, direktor na Upravata za `ivotna sredina.

Ministerstvoto za ekonomija, pak, otkako go probi i prviot rok za izgotvuvawe na me|unarodniot javen povik za proda`ba na OHIS, sega zadava nov rok. Od Ministerstvoto najavuvaat deka do krajot na septemvri javno }e gi objavat kriteriumite za proda`ba na hemiskata fabrika OHIS. Ottamu ne otkrivaat detali do kade e podgotovkata na tenderskite uslovi za proda`ba na OHIS. Objasnuvaat edinstveno deka zemji{teto zagadeno so lindan nema da im se nudi na proda`ba na potencijalnite investitori. Duri otkako }e bide dekontaminirano, }e se bara investitor za nego. Eden od uslovite za proda`ba na OHIS e idniot investitor vo prvite pet godini da ne otpu{ti nitu eden od 900-te lica momentalno vraboteni vo fabrikata. Dopolnitelen uslov koj ja “ko~i” proda`bata na OHIS e proda`bata na akciite i udelite koi dràvata gi ima vo fabrikata. Izvori od Vladata za "Kapital" otkrivaat deka iako tenderot e vo faza na izgotvuvawe, se somnevaat deka nekoj }e go kupi OHIS, zemaj}i go predvid uslovot - investitorot da gi zadrì site vraboteni vo slednite pet godini. Vo o~ekuvawe na tenderot za OHIS, trae javniot povik za trite ostanati dràvni zagubari, EMO, Tutunski i Eurokompoziti. Potencijalnite investitori imaat u{te 30 dena da dostavat kone~na ponuda za da gi kupat zagubarite.

KOMPANII PAZARI I FINANSII BENZINITE I DIZELOT POEVTINUVAAT ZA 1,5 DENARI PO LITAR

enzinite i dizel gorivata poevtinuvaat za 1,5 denari po litar, odlu~i Regulatornata komisija za energetika (RKE). So odlukata se vr{i namaluvawe na rafineriskite i na maloproda`nite ceni na naftenite derivati vo prosek za 4,25% odnosno za 2,97%. Novata cena na EUROSUPER BS-95 iznesuva 66,50

denari za litar, EUROSUPER BS-98 }e se prodava za 68, a EURODIZEL (D-E V) za 56 denari za litar. Maloproda`nata cena na Ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) se namaluva za dva denara i }e ~ini 44,50 denari za litar. So odlukata na RKE a 1,25 denari po kilogram se namaluva i

maloproda`nata cena na mazutot M-1 NS koj sega }e se prodava za 32,22 denari za kilogram. Kako pri~ina za namaluvaweto na cenite na naftenite derivati od RKE gi poso~uvaat za 7,73% poniskata cena na surovata nafta na svetskiot pazar vo izminatite 14 dena i za 3,13% povisokiot kurs na dolarot vo odnos na denarot.

31.08.2010

AVSTRISKATA HIPO BANKA SO TROJNO POGOLEMA ZAGUBA VO PRVOTO POLUGODIE

vstriskata nacionalna banka, Hipo Grup Alpe Adria, vo prvite {est meseci godinava ja zgolemi zagubata na 499 milioni evra, vo sporedba so zagubata od 162 milioni evra presmetana vo istiot period minatata godina. Vakviot rezultat glavno se pripi{uva na rezervaciite za kreditni razliki, koi vo prvite {est meseci se re~isi dvojno pogolemi vo odnos na istiot period minatata godina

i sega iznesuvaat 667 milioni evra, se veli vo soop{tenieto od bankata. Obemot na nenaplatlivi krediti vo istiot period porasnal na 8,27 milijardi evra. Neto-prihodite od kamatite vo prvite {est meseci se zgolemeni za 15% vo odnos na istiot period lani i iznesuvaat 447 milioni evra, objavi bankata. So dlabinskata analiza na kreditnoto portfolio e utvrdeno deka iznosot od 667 milioni evra,

kolku {to iznesuvaat rezervaciite za lo{ite krediti, se reflektira{e so zaguba od 499 milioni evra, nasproti pozitivnite operativni rezultati, izjavi generalniot direktor Gotvald Kranebiter, koj be{e nazna~en na ~elnata pozicija na bankata od april godinava. Grupacijata Hipo Alpe Adria nekolku godini e prisutna na makedonskiot pazar preku svojata lizing-kompanija, Hipo Alpe Adria Lizing.

SRBIJA JA TRESE MLE^NA KRIZA

VO MAKEDONIJA NEMA OPASNOST 17.03.2010 11 OD NEDOSTIG OD MLEKO Makedonskite mlekarnici uveruvaat deka mle~nata kriza od Srbija nema da se prelee i kaj nas. Tie uveruvaat deka doma{noto mleko nema da go izvezuvaat vo Srbija, a uvozot na srpsko mleko vo Makedonija }e go zamenat so uvoz od drugi zemji GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

le~nata kriza i nedostigot od mleko na srpskiot pazar nema da se preleat vo Makedonija. Doma{nite mlekarnici se skoncentrirani na zadovoluvawe na potrebite na doma{niot pazar i nema da go izvezuvaat mlekoto vo sosedna Srbija, kade {to se procenuva deka mese~no nedostigaat dva milioni litri mleko. Pretstavnici na doma{nite mlekarnici tvrdat deka sostojbata so otkupot na mleko e tekovna i ne o~ekuvaat pogolemi turbulencii vo snabduvaweto na pazarot. Najgolemiot proizvoditel, bitolskata mlekarnica IMB, tvrdi deka niven prioritet e zadovoluvaweto na potrebite na makedonskiot pazar. Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na odborot na direktori na mlekarnicata, za "Kapital" e deciden deka nema da izvezuvaat na srpskiot pazar i so toa nema da sozdadat nedostig od mleko i na doma{niot pazar. “Me interesira pazarot od

milioni litri mleko mese~no nedostigaat na srpskiot pazar

Tabanovce nadolu i nema da izvezuvame mleko vo Srbija ako nemame vi{oci na doma{niot pazar. Moja deviza e prvo da se zadovoli doma{niot pazar, pa potoa da se izvezuva. Nie imame postojan nedostig od kvalitetno mleko. Dnevno otkupuvame okolu 60.000 litri kvalitetno mleko, a vo sekoj moment mo`eme da prerabotime u{te 30.000 litri”, veli Cvetkovi}. Vtoroto mo`no vlijanie od mle~nata kriza vrz makedonskiot pazar proizleguva od faktot {to okolu 20% od potrebite se zadovoluvaat so uvoz na mleko od Srbija. Poznava~ite na ovoj pazar tvrdat deka toj uvoz }e se nadomesti od uvoz od drugi zemji i deka poremetuvawe na snabduvaweto nema da ima. Jovan Dabevski, sopstvenik na mlekarnicata Zdravje od Radovo, smeta deka sostojbata vo Srbija nabrzo }e se stabilizira i nema da ima posledici vrz nas.

50%

e zgolemen uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo prviot kvartal

20% od uvozot na mleko doa|a od Srbija

“Poradi nedostig od mleko i mle~ni proizvodi Makedonija uvezuva mleko od Srbija, {to sega }e se kompenzira so uvoz od drugi zemji, kako Ungarija, Germanija i Bosna i Hercegovina", uveruva Dabevski. Problemot koj nastana vo Srbija toj go locira vo niskata otkupna cena na mlekoto, poradi {to proizvodstvoto na mleko stana neisplatlivo i srpskite farmeri po~naa da go uni{tuvaat sto~niot fond. Sega cenata raste, no za stabilizirawe na sostojbite }e bidat potrebni nekolku meseci do godina. Pomalite mlekarnici tvrdat deka poradi namalenata laktacija ve}e ~uvstvuvaat nedostig od kvalitetno mleko

za otkup. “Ima nedovolno mleko na pazarot i gi krenavme otkupnite ceni za eden denar od minatata nedela. O~ekuvam vo naredniot period da ima s$ pogolem nedostig od mleko, bidej}i zavr{uva letnata laktacija na govedata i vleguvame vo zimskiot period so namalena laktacija”, veli Krste Georgiev, sopstvenik na mle~nata industrija Georgievi od Radovi{. Nedostig od kvalitetno mleko ima i bitolskata mlekarnica IMB. Cvetkovi} smeta deka nedostigot od mleko vo ovoj period od godinata e redovna sostojba i nema da prediz-

vika drasti~no poka~uvawe na cenite. So propa|aweto na Svedmilk uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava postojano raste. Vo prviot kvartal godinava toj e zgolemen za 50% vo odnos na istiot period minatata godina. Najmnogu mleko i mle~ni proizvodi, vo vrednost od 1,8 milioni evra, se uvezeni od Bosna i Hercegovina, potoa sleduvaat Srbija so uvoz od 1,5 milioni evra, Hrvatska i Germanija so 1,4 milioni i Slovenija so 1,3 milioni evra. HRVATITE GLEDAAT IZVOZNA [ANSA VO SRPSKATA MLE^NA KRIZA Za razlika od na{ite proiz-

voditeli na mleko i mle~ni proizvodi, hrvatskite mlekarnici go gledaat nedostigot od mleko na srpskiot pazar kako {ansa za zgolemen izvoz na mleko vo Srbija. Zagrepski Dukat (sopstvenik na Ideal [ipka od Bitola) ve}e zapo~na da ispora~uva zgolemeni koli~ini ~okoladno mleko vo Srbija. Srbija ima nedostig od mleko i treba da uveze po dva milioni litri mese~no. Tamo{nite mlekarnici ja podignaa cenata na litar mleko za 25%, so nade` deka }e mo`at da privle~at pogolemi koli~ini mleko od farmerite, no zasega sostojbata ne se stabilizira.

12 31.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PO^NA PRODA@BATA NA AKCII NA SRPSKI NIS

~era vo Srbija zapo~na trguvawe so akciite na naftenata industrija NIS. Besplatni akcii od ovaa dr`avna kompanija dobija ~etiri milioni gra|ani, koi sega mo`at slobodno da gi prodavaat na Belgradskata berza. Gra|anite koi sakaat da gi prodadat akciite koi gi poseduvaat treba na {alterite na

po{tata da dadat nalog za proda`ba i da imaat aktivna `iro-smetka. Na prviot den trguvaweto zapo~na so minimalna cena od 505 dinari, a ima{e i pobaruva~ka na akciite za dvojno pogolema cena. Akcijata za masovna podelba na besplatni akcii od dr`avnite kompanii zapo~na pred pove}e od dve godini, a akciite na NIS

se prvi od vkupno {este dr`avni kompanii preku ~ija proda`ba treba da se omasovi akcionerstvoto vo Srbija. Idejata za podelba na besplatni akcii e preku takanare~ena korporativizacija na dr`avnite pretprijatija tie da stanat akcionerski dru{tva, a gra|anite vo Srbija da dobijat iskustvo so berzansko rabotewe.

SLOVENE^KI MERKATOR STANUVA DOMINANTEN NA CRNOGORSKIOT PAZAR

lovene~kata kompanija Merkator zavr{i so prezemaweto na site proda`ni objekti na crnogorskite trgovski sinxiri Pantomarket i Plus komerc, koi vo soglasnost so dogovorot za strate{ko povrzuvawe gi zakupi na rok od 15 godini. â&#x20AC;&#x153;Kompanijata na toj na~in }e ima 82 novi proda`ni

objekti, so {to }e stane vode~ki maloproda`en sinxir vo Crna Gora, so 20% pazaren udelâ&#x20AC;?, se naveduva vo soop{tenieto na Merkator i dodava deka vrednosta na investiciite iznesuva 30 milioni evra. Merkator na crnogorskiot pazar e prisuten od 2007 godina, a po strate{koto povrzuvawe so dvata

doma{ni trgovski sinxiri }e se pro{iri na vkupno 90 prodavnici i }e vrabotuva 1.700 rabotnici.

PRODA@BA NA KAPITAL NA SRPSKI NA^IN

PREKU KONSULTANTI SE SOBIRAL KAJMAKOT OD PRIVATIZACIJATA Konsultantskite ku}i Ces Mekon, Citadel, Dilojt i Ekonomski institut bile najvernite sorabotnici na Agencijata za privatizacija vo atraktivnite i vredni privatizacii. Vo Ces Mekon se spomenuva i kontroverzniot makedonski ste~aen upravnik Vladimir Tamburkovski. Podocna, od ovie konsultantski ku}i se regrutirale kadri za najvisokite partiski funkcii vo Srbija

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o poslednite osum godini srpskata Agencija za privatizacija isplatila ~etiri milijardi dinari (40 milioni evra) buxetski pari na razli~ni konsultantski i revizorski ku}i. Za toj period so Agencijata sorabotuvale vkupno 43 konsultantski i i revizorski firmi. Edna ~etvrtina od spomenatata suma zavr{ila na smetkite na samo ~etiri od konsultantskite ku}i, koi gi osnovale, vo koi rabotele ili s$ u{te rabotat porane{ni i sega{ni dr`avni funkcioneri, pi{uva vo po{iroka analiza srpski "Blic". Konsultantskite ku}i Ces Mekon, Citadel, Dilojt i Ekonomski institut ~estopati sorabotuvale so Agencijata za privatizacija na atraktivni i vredni privatizacii. Osven toa, ovie konsultantski ku} i ~esto gi delele kadrite, i toa po pravilo na onie so silni politi~ki vrski. Tokmu Ekonomskiot institut, pionir vo obezbeduvaweto konsultantski uslugi na srpskiot pazar, slu`el kako rasadnik

na tie kadri. Vo ovie ku}i prvite profesionalni ~ekori gi napravile mnogu dràvni funkcioneri, koi bile ili direktori ili sorabotnici na konsultantskite ku}i (aktuelniot premier Mirko Cvetkovi}, sovetnikot na premierot Jurij Barec, porane{niot minister za privatizacija Aleksandar Vlahovi}, dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za ekonomija Neboj{a îri}). Dolgogodi{niot direktor i eden od dene{nite sopstvenici na Ekonomskiot institut, Danko Xuni}, vo devedesettite be{e potpretsedatel i minister vo sojuznata vlada, zadolèn za ekonomski odnosi so stranstvo. Podocna, Xuni} preku Institutot stana koosnova~ na belgradskata filijala na revizorskata firma Dilojt i Tu{, koja na mnogumina im be{e otsko~na "daska" kon dràvnite funkcii. Vo Dilojt i Tu{ osven Xuni} rabotele i prviot minister za ekonomija i privatizacija Aleksandar Vlahovi}, porane{niot minister za ekonomski odnosi so stranstvo Goran Piti}, dràvniot sekretar Neboj{a îri} i drugi. Osobeno e interesen pro-

fesionalniot aran`man na Vlahovi}. Kako i ostanatite, toj od Institutot stignal vo Dilojt vo 1992 godina, kade {to stana partner i direktor, a so demokratskite promeni vo 2001 godina stana minister za privatizacija i na taa funkcija ostana do 2004 godina. Vo toa vreme rabotele na privatizacija na mlekarnicata Imlek, procenka na metalur{kiot kombinat Sartid, na farmacevtskata kompanija Hemofarm i drugi privatizacii. Vo periodot na ministeruvaweto, koe te~e{e paralelno so podemot na Dilojt, Vlahovi} vo taa revizorska ku}a nemal nikakva oficijalna funkcija. Denes e v.d. direktor na Ekonomskiot institut, a zaedno so Xuni} ja imaat firmata Eki investment, koja se zanimava so doveritelski i investiciski fondovi. Za vreme na ministeruvaweto na Vlahovi} ne pominal lo{o ni Ekonomskiot institut. Pri krajot na negoviot mandat, Institutot zarabotil 246 iljadi evra. Za razlika od Institutot, koj vo 2009 godina ne dobi niedna rabota, Dilojt i denes e eden od va`nite partneri na Agencijata. Samo vo 2008 godina

milioni evra isplatila srpskata Agencija za privatizacija vo poslednite osum godini za konsultantski i revizorski uslugi

od Agencijata naplatil 740 iljadi evra, vo 2009 godina 531 iljadi evra. Dodeka Vlahovi} bil minister, direktor na Agencijata za privatizacija bil sega{niot premier Mirko Cvetkovi} (2002-2004 godina). Vo toa vreme se privatizirani najgolem broj pretprijatija. Cvetkovi} isto taka e kadar na Ekonomskiot institut, od kade {to preminal vo konsultantskata ku}a Ces Mekon. Ovaa kompanija najmnogu pari zarabotila vo 2003 godina, vo vremeto koga Cvetkovi} paralelno so funkcijata izvr{en direktor na Ces Mekon be{e i direktor na Agencijata za privatizacija. Osnova~ na firmata Ces Mekon e Zvonimir Nikezi}, dolgogodi{en sorabotnik na Mirko Cvetkovi}, ~ij sin Du{an prvo

bil zamenik na Cvetkovi} vo Agencijata za privatizacija, a denes i negov sovetnik na funkcijata premier. Centarot za istra`uva~ko novinarstvo (CINS) vo Srbija minatata nedela otkri i objavi deka premierot Cvetkovi} imal i zaedni~ka konsultantska firma, BRG.doo, so makedonskiot kontroverzen ste~aen upravnik Vladimir Tamburkovski, koj vo Makedonija e osuden na pove}e od deset godini zatvor za ekonomski kriminal. I Ces Mekon rabotela na mnogu va`ni privatizacii kako Telekom Srbija, Kwaz Milo{, Frikom, Mlekara [abac itn. I direktorite na konsultantskata ku}a Cita-

del mo`at da se pofalat so dr`avni funkcii. Eden od direktorite na Citadel bil i Goran Mrxa, porane{en izvr{en direktor na Agencijata za privatizacija, protiv koj Sovetot za borba protiv korupcijata podnel krivi~na prijava poradi u~estvo vo somnitelno prezemawe na akciite na Luka Belgrad.

Mirko Cvetkovi}, aktuelniot srpski premier, od 2002 do 2004 godina bil direktor na Agencijata za privatizacija. Vo toa vreme se privatizirani najgolem broj srpski pretprijatija

SVET BIZNIS POLITIKA

31.08.2010

VOJNA VO SILIKONSKATA DOLINA

POL ALEN GI TU@I EPL, JAHU, FEJSBUK, GUGL I I-BEJ

Eden od osnova~ite na Majkrosoft, Pol Alen pokrena tu`ba protiv Epl, Jahu, Fejsbuk, Gugl i I-bej i u{te protiv {est ostanati firmi od Silikonskata dolina. Toj tvrdi deka veb-tehnologiite, {to ovie kompanii gi koristat denes, koi prvenstveno bile razvieni od negovata kompanija Interval, se zloupotrebeni

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oosnova~ot na Majkrosoft, Pol Alen gi tu`i najgolemite visoko-tehnolo{ki giganti od Silikonskata dolina obvinuvaj}i gi deka gi zloupotrebuvale i naru{uvale patentite koi bile vo sopstvenost na kompanijata {to toj ja osnoval vo devedesettite godini. So pokrenuvawe na tu`bi protiv Epl, Jahu, Fejsbuk, Gugl i I-bej i protiv u{te {est firmi od Silikonskata dolina, tehnolo{kiot guru, Pol Alen tvrdi deka veb-tehnologiite, {to ovie kompanii gi koristat denes, a prvenstveno bile razvieni od negovata kompanija Interval, se zloupotrebeni. “Patentite koi ovaa kompanija gi sozdala se klu~ot za toa kako rabotat vebstranite za e-trgovija i prebaruvawe denes”, stoi vo tu`bata. Gugl, Fejsbuk i I-bej vedna{ po ovaa informacija izjavija deka }e se borat protiv obvinuvawata. “Tu`bata protiv najinovativnite amerikanski tehno-

lo{ki kompanii go reflektira nesre}niot trend na lu|eto koi se obiduvaat da se natprevaruvaat vo sudnicata, namesto na pazarot”, izjavi portparolot na Gugl vo soop{tenieto do javnosta. “Inovacijata, a ne sudskite sporovi, e na~inot so koj na pazarot moàt da se vovedat proizvodi i uslugi od koi benefit }e imaat milioni lu|e vo svetot”, izjavija od Fejsbuk, narekuvaj}i ja ovaa postapka “kompletno neosnovana”. ÎJA E TEHNOLOGIJATA? Vo tu`bata podnesena do okru`niot sud vo Va{ington vo petokot, kompanijata Interval naveduva deka bara nadomestuvawe na {tetata i stopirawe na zloupotrebata na nejzinite registrirani patenti. êtirite patenti koi vo slu~ajov se naru{eni ja vklu~uvaat upotrebata na veb- prebaruva~i za nao|awe informacii; davawe na korisnicite izvestuvawe koga }e bide pronajdeno toa {to go prebaruvaat; ovozmoùvawe reklami, apdejtirawe na vestite ili avtomatsko otvorawe videa na kompjuter-

skiot ekran dodeka korisnikot pravi nekoja druga aktivnost. Kompanijata isto taka tvrdi deka ovie patenti pomognale vo sozdavaweto na nadvore{ni proekti, vklu~uvaj}i gi i istraùvawata na Leri Pejx i Sergej Brin, ~ij rezultat e dene{niot internet-gigant, Gugl. Ostanatite kompanii kon koi se odnesuva tu`bata se AOL, Jutub, Netfliks, Ofis Depot, Ofis Maks i Stejpls. “Del od tehnologijata razviena od lu|eto koi rabotele za Pol Alen pred edna decenija, sega pretstavuva klu~ za prebaruvaweto i e-trgovijata na Internet. Toa e del od na{iot sekojdneven ìvot na mreàta, a se pokaà i kako vaèn del od internet-industrijata denes”, veli portparolot na Interval, Dejvid Postman. ZAÊSTENI SPOROVI OKOLU PRAVATA VRZ PATENTI Vo posledno vreme se kreva pra{ina okolu patentnite tu`bi pome|u kompaniite vo Silikonskata dolina, bidej}i tie se poza~esteni. Epl, Nokia i HTC ve}e dolgi godini vodat tu`bi edna protiv druga zaradi

BRITANIJA SO NAJBRZ EKONOMSKI RAST VO POSLEDNITE DEVET GODINI

elika Britanija vo vtoroto trimese~je od ovaa godina ostvarila najbrz ekonomski rast vo poslednite devet godini, poka`uvaat slu`benite podatoci vo London. Sepak, ekonomistite predupreduvaat deka pretstoi zna~ajno zabavuvawe na rastot. Zavodot za statistika na Velika Britanija soop{ti deka vo poslednite tri

meseci, zaklu~no so juni, BDP na ovaa zemja e zgolemen za 1,2% na godi{no nivo, sporedeno so prvobitnite procenki od 1,1%, prenesuva Rojters. Pokraj ovoj rast, i ponatamu e prisuten stravot deka ekonomskiot rast }e bide zabaven vo vtorata polovina od godinata, so ogled na toa deka britanskata vlada naskoro po~nuva da gi primenu-

va strogite merki za {tedewe. Vo soop{tenieto se naveduva deka ova e tret kvartal po red vo koj britanskata ekonomija ostvaruva rast, otkako vo prethodnite {est zabele`uva{e pad. Za ekonomskiot rast pove}e od zaslu`en e rastot na proizvodstvoto vo grade`nata industrija vo vtoroto trimese~je od 8,5%.

IRAN GO OBVINI ORIFLEJM ZA [PIONA@A

ranskiot minister za razuznavawe, Hejdar Moslehi, ja obvini {vedskata kompanija za proda`ba na kozmeti~ki proizvodi, Oriflejm, deka ima namera da ja potkopa sigurnosta na Iran, po apseweto na pet nejzini sorabotnici pod obvinenie za navodna {piona`a. “Oriflejm saka{e da raboti protiv iranskiot

re`im. Ovaa kompanija nema nikakov ekonomski interes vo zemjata”, izjavil ministerot Moslehi, koj dodava deka razuznava~kite agencii preku ovaa kompanija sakale da sozdadat sigurnosni problemi vo zemjata. Minatata nedela iranskite vlasti ja zatvorija kancelarijata na Oriflejm vo Teheran i uapsija

nejzini sorabotnici, a vo Iran kru`at glasini za vme{anost na kompanijata vo finansiska piramida i navodna poddr{ka na edna razuznava~ka agencija. Od Oriflejm zasega nemaat oficijalen komentar za ovaa situacija, no finansiskiot direktor na kompanijata tvrdi deka kompanijata ne e vme{ana vo nikakva politi~ka dejnost.

zloupotreba na patentite vo vrska so novata serija “pametni telefoni”. Orakl ve}e dolgo vreme vodi bitka so Gugl, zaradi toa {to smeta deka tehnologijata na operativniot sistem na mobilniot telefon Android gi zloupotrebuva patentite na Orakl, odnosno na programskiot jazik Java, koj go proizveduva San Mikrosistemi, kompanijata koja od neodamna e vo sopstvenost na Orakl. Isto taka, vo Silikonskata dolina ima zgolemena pojava na kupuvawe kompanii, samo zaradi zbogatuvawe na patentnoto portfolio. No, vo ovoj slu~aj, portparolot Postman veli deka toa ne e celta na tu`bata na Pol Alen. “Nie ne gi koristime ili pozajmuvame patentite koi kompaniite gi za{titile, nitu pak kupuvame patenti koi originalno se sozdadeni od nekoj drug. Ovie patenti se razvieni od i za komapnijata Interval”, objasnuva toj. Pol Alen vo 1975 godina zaedno so Bil Gejts go osnova dene{niot tehnolo{ki gigant Majkrosoft, a vo 1992 godina ja startuval kompanijata

Interval. Kompanijata vo svojot vrv vrabotuvala nad 110 nau~nici, fizi~ari i in`eneri. Pome|u nau~nicite koi rabotele vo Interval, Vol Strit @urnal gi naveduva: Robert [o-kreatorot na teorijata za haosot, Maks Metjuz, koj ja sozdal prvata programa za kreirawe muzika za {iroka potro{uva~ka, kako i Dejvid Rid, eden od osnova~ite na internetprotokolot (TCP/ IP). Pol Alen zaraboti milijardi dolari od negovite akcii od Majkrosoft,

a neodamna del od svoeto bogatstvo, odnosno 31,5 milijardi dolari donira{e vo dobrotvorni celi.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

VODAFON GO PRODAVA SVOJOT UDEL VO ^AJNA MOBAJL

ritanskiot mobilen operator, Vodafon, razmisluva da go prodade svojot udel vo kineskata telekomunikaciska grupacija, ^ajna Mobajl, i toa za pove} e od 4 milijardi funti (okolu 4,8 milijardi evra), objavi v~era londonskiot Sandej Tajms, povikuvaj}i se na anonimni izvori. Spored vesnikot, Vodafon ima namera da

bara strate{ki partner za udelot vo kineskiot telekomunikaciski gigant, ili da gi prodade akciite na berzata vo Honk Kong. Se najavuva deka proda`bata mo`e da bide sklopena vo tekot na naredniot mesec. Vodafon s$ u{te odbiva da gi komentira ovie napisi. Vodafon do krajot

od april vo svoja sopstvenost imala udel od 3,2% vo kineskata grupacija.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

FEQTON

14 31.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: BUDWEISER

BRENDOT KOJ PRERASNA VO AMERIKANSKA IKONA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oga vo SAD se zboruva za “kralot na pivoto”, prvata asocijacija vodi kon brendot Badvajzer. Ova pivo s$ u{te se nao|a na prvoto mesto vo Amerika. Vo industrijata za proizvodstvo na pivo nekoi go narekuvaat i “karpa” zaradi negovata izdr`livost na pazarot kako najprodavano pivo vo SAD. Sagata za “badvajzer” zapo~nuva vo 1876 godina, koga zdruènieto za proizvodstvo na pivo, E. Anhojzer od Sent Luis, Misuri, na pazarot go voveduva pivoto. Formirana vo 1860 godina od strana na Eberhard Anhojzer, kompanijata se preimenuva vo Anhojzer-Bu{ (Anheuser-Busch), pod liderstvo na toga{niot pretsedatel, Adolfus Bu{. Vo me|uvreme, nastanuvaat problemite so imeto na ovoj brend. Imeno, vo 1895 godina vo toga{nata êhoslova~ka po~nuva da se proizveduva pivoto pod imeto “badvajzer budvar”, od pivarnicata Budejovi~ki Pivovar. Toga{ zapo~nuva vojnata za imeto na ovoj brend. Bad, kako {to skrateno go narekuvaat ovoj brend, vedna{ stanal hit. So decenii Amerikancite go konzumiraat kako premium-brend, a pokazatel za toa pretstavuva faktot {to do 1941 godina se konzumirale 3 milioni bareli “badvajzer” na den vo SAD. Amerikancite prodolìja i ponatamu da go preferiraat ovoj brend

pred drugite, a Badvajzer zaradi toa prerasna vo “amerikanska ikona”. AMERIKANSKATA IKONA BAD Vo 1876 godina Adolfus Bu{ go usovr{il receptot, procesot na varewe i vkusot na pivoto {to denes go ima statusot “ameri-

kanska ikona”. Kako {to veli izrekata “Ako ne e rasipano, ne popravaj go”, Badvajzer ne si poigruva so sovr{enosta na vkusot pove} e od 33 godini. “Badvajzer” e edno od najprodavanite piva vo SAD i go izdr`a testot na vremeto, bidej}i spored qubitelite na pivoto toa navistina pretstavuva sovr{ena kombinacija od zadovolstvo i

osveùvawe. Ovaa kombinacija pretstavuva ravenka za uspehot na Bad. Vo 1876 godina Adolfus Bu{ i negoviot prijatel Karl Konrad, uvoznik na alkohol, sozdale svetlo pivo vo “~e{ki stil”, inspirirano od patuvaweto po toj region. Pivarite vo ê{ka (toga{na êhoslova~ka) generalno go narekuvale pivoto spored

nivniot grad, dodavaj}i go sufiksot “-er”. Pivata proizvedeni vo Pilsen, na primer, bile narekuvani “pilsener”. Bu{ i Konrad posetile drug grad, na samo 104 kilometri ju`no od Pilsen, isto taka poznat po proizvodstvoto na pivo. Toa bil gradot Badvajs, dene{na ^e{ka Budejovica. Pivoto se proizveduvalo vo Badvajs

u{te od osnovaweto na gradot od strana na kralot Otokar Vtori od Bohemija, vo 1245 godina. Imeto “badvajzer” e locira~ko, so zna~ewe “od Badvajs”. Vo pove}eto evropski zemji amerikanskiot “badvajzer” ne e markiran kako “badvajzer” tuku kako “bad”, a imeto Badvajzer se odnesuva na originalnoto ~e{ko pivo, “badvajzer budvar”. Od toa otstapuva Velika Britanija, bidej}i tamu i dvete pivarnici prodavaat pivo pod imeto “badvajzer”. Anhojzer– Bu{ ima udel na pazarot vo SAD od 50,9% od vkupnata proda`ba na pivo, i toa samo od brendovite Badvajzer. Vo 2008 godina kompanijata go prodala pogolemiot del od akciite na belgiskobrazilskiot gigant za pivo Inbev (InBev), za da ja sozdade najgolemata pivarska industrija vo svetot. Zavr{niot izve{taj na kompanijata za 2005 godina naveduva pokazateli {to demonstriraat deka brendovite Badvajzer se doka`ano mnogu uspe{ni na pazarite nadvor od SAD, vklu~uvaj}i ja Kina i Kanada, kade {to Labat Bruing Kompani (Labatt Brewing Company) gi proizveduva i pakuva “badvajzer” i “bad lajt” za kanadskiot pazar. Badvajzer e mnogu rasprostranet i vo Meksiko, poradi toa {to AnhojzerBu{ poseduva polovina od kompanijata Grupo Modelo (Grupo Modelo), preku koja se distribuiraat “badvajzer” i “bad lajt”. Vo Irska Badvajzer e eden od vode~kite brendovi na svetlo pivo, a go proizveduva, pakuva i prodava legendarniot “gines” (Guinness). Isto taka, Badvajzer e dostapen i vo Avstralija, Italija, Velika Britanija, Brazil, Argentina, Fin-

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZAPOZNAJTE JA NAJBRZO

Endrju Mejson, osnova~ot na Groupon, ima{e son da stane rok-muzi~ar, a sega stoi zad proektot {to do`ivuva neviden rast vo istorijata na onlajn-kompaniite

ark Zukerberg barem napi{a nekolku linii na kompjuterski kod pred da go lansira Fejsbuk (Facebook). Sega Endrju Mejson, relaksiran, visok, slabi~ok student po muzika na ~ika{kiot univerzitet Nortvestern, uspea da ja izgradi najbrzoraste~kata kompanija vo istorijata na Internetot. Toa e Grupon (Groupon), firma {to go pretstavuva seto ona {to treba{e da bide dot.com revolucijata: ogromni proda`bi, lesni profiti i cvrsta konekcija me|u prodava~ite na malo {to imaat golemi skladi{ta na stoka i

onlajn-potro{uva~ite. Grupon, ime koe e spojka od group (grupa) i coupon (kupon), pretstavuva onlajn-pazar so ogromni popusti na proizvodi ili uslugi. Sloganot na firmata veli “dejstvuvaj vedna{, ima u{te samo malku vreme pred da iste~e ponudata”. Ova e poznata marketing-fraza, me|utoa kombinirana so nov element: sakaniot proizvod }e go dobiete samo ako odreden broj potro{uva~i go kupat istoto, istiot den. ]e pra{ate {to korist imaat od seto ova prodava~ite – a, toa mo`e da bide muzej, studio za joga ili prodavnica za sladoled? Toa e publicitetot. Zatoa {to prihodot, koj i taka e optovaren so popust, treba da go deli so Grupon vo odnos 50/50, prodava~ot edvaj mo`e da dojde na nula

blagodarenie na ekstra prodadenite par~iwa zaradi promocijata. No, sega dobiva potro{uva~i {to moèbi nikoga{ ne ~ule za toj proizvod ili usluga. Grupon gi istaknuva svoite ponudi zakupuvaj}i reklamen prostor na Gugl (Google) i Fejsbuk i preku metodot “od usta na usta” so pomo{ na 13 milioni svoi pretplatnici. KAKO POMALKU ZNAÎ POVE]E Za razlika od bezbrojnite pretpriema~ki idei, bazirani na internet-tehnologija, kade {to, vsu{nost, s$ e virtuelno, Grupon e vistinski biznis. So svoite prostorii od 8.000 m2 vo eden renoviran porane{en sklad vo îkago, kompanijata e na dobar pat da napravi pove}e od 500 milioni dolari prihod godinava, spored analizata na Morgan Stenli. Nieden tehnolo{ki biser -

FEQTON

31.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii ska, Germanija, [panija, Panama, Paragvaj, Japonija, Indija i Rusija, poradi partnerstvoto {to Anhojzer-Bu{ go ima so najgolemite pivarnici vo tie zemji. “Badvajzer”, pod imeto “bad”, isto taka e dostapno i vo Belgija, a se uvezuva od pivarata Korsendonk (Corsendonk), a go distribuira kompanijata Kerfur (Carrefour), vtorata vo svetot najgolema kompanija za trgovija na malo. Posledeniot pazar {to Badvajzer po~na da go osvojuva e Indija. PREKU HUMOR, POBLISKU DO POTRO[UVAÎTE Anhojzer-Bu{ e poznat po toa {to koristi humoristi~ni reklamni kampawi za promocija na Badvajzer, kako {to e “Vistinski ~ovek od Genij”, radio i televiziskata reklama za “bad lajt”. Iako “badvajzer” od Budejovice se narekuvalo “Pivo na kralevite” u{te od 16 vek, Adolfus Bu{ go promeni ovoj slogan vo “Kral na pivata”. ê{koto “badvajzer” vo nekoi zemji se prodava kako “budejovicki budvar”, no naj~esto e poznato kako “badvajzer”. Nekoi reklamni kampawi za “bad” vlegle vo popularnata kultura na SAD. Tie vklu~uvaat dolga linija televiziski reklami vo 90-te, so karakteristi~nite àbji slogovi “bad”, “vajz” i “er”, kako i kampawa izgradena okolu frazata “Whassup?”, koja podocna stana vistinski internethit. Pokraj humoristi~nite reklami, ovaa pivarnica e poznata i po sponzoriraweto vo sportot i

SPOR OKOLU IMETO

Osnova~ot na pivarnicata Anhojzer-Bu{, Adolfus Bu{, so negovite sinovi, kako pra}aat paket pivo do Belata ku}a, po prohibicijata

Vo 1876 godina Adolfus Bu{ go usovr{il receptot, procesot na varewe i vkusot na pivoto {to denes go ima statusot “amerikanska ikona”. Kako {to veli izrekata “Ako ne e rasipano, ne popravaj go”, Badvajzer ne si poigruva so sovr{enosta na vkusot pove}e od 33 godini. “Badvajzer” e edno od najprodavanite piva vo SAD i go izdrà testot na vremeto, bidej}i spored qubitelite na pivoto toa navistina pretstavuva sovr{ena kombinacija od zadovolstvo i osveùvawe. Ovaa kombinacija pretstavuva ravenka za uspehot na Bad videoigrite. Reklamnite kampawi isto taka vklu~uvaat gu{teri koi gi impresioniraat “bad-vajz-er” àbite ili, pak, tim od kowi, “klajdesdali”, obi~no poznati kako “badvajzer klajdesdali”. Brendot Badvajzer e promoviran i vo motosportot vo SAD, od “mis badvajzer” hidroavionot na Berni Litl, s$ do sponzorstvoto

na Badvajzer King Top Fjul Dregster (Budweiser King Top Fuel Dragster) {to go vozi Brendon Bern{tajn. Anhojzer-Bu{ go smesti Badvajzer kako oficijalen partner i sponzor na Mejxor Lig Sokr (Major League Soccer) i Los Anxeles Galaksi (Los Angeles Galaxy), i be{e eden od glavnite sponzori na Britanskata ko{arkarska liga vo 90-te,

za podocna ovaa uloga da ja prezeme rivalskata kompanija Karlsberg. Badvajzer e oficijalen sponzor i na Angliskata premier liga. Pop-muzikata prodol`uva da bide koristena vo reklamite za “badvajzer”. Nekoi reklami ja koristat pesnata “Galvanajz” od Kemikal Bradrs. Vo avgust minatata godina, Anhojzer-Bu{ sklu~uva partnerstvo so popularniot kineski veb-sajt za spodeluvawe na video Todou.com vo presret na onlajn-video natprevarot {to go organiziral sajtot. Korisnicite trebalo da ispratat sugestii za TV-spot za “bad”, koj trebalo da se emituva na kineskata Nova Godina. Vo utre{niot broj na “Kapital” pro~itajte za sozdavaweto na UPS (UPS), amerikanskata kompanija za brza isporaka na pratki, koja denes operira vo pove}e od 200 zemji i opslu`uva pove}e od {est milioni klienti sekojdnevno.

Anhojzer-Bu{, zaradi registracijata na Badvajzer vo SAD, se bori za pravoto da go prodava pivoto pod negoviot prvi~en naziv {irum svetot. Zaradi spornoto ime, ovaa kompanija denes vodi pove} e sporovi protiv kompanii vo nekolku zemji vo Evropa. Evropejcite sakaat da go odràt i da go vratat nivnoto pravo za proda`ba na pivoto pod tradicionalniot za{titen znak. Kompanijata Burgerberau proizveduva i distribuira “badvajzer bier” u{te od 1876 godina, dodeka Budvar go prodava svojot proizvod u{te od 1895 godina. Dvete kompanii vo Badvajs zaklu~uvaat deka Badvajzer ne e generi~ko ime, no se odnesuva na pivoto {to, vsu{nost, se pravi vo gradot. Postoeweto nekolku piva so sli~ni nazivi napravilo problem na nekoi pazari. Vo 1907 godina amerikanskite i ~e{kite pivari sklu~ile dogovor deka Anhojzer-Bu{ moè da go prodava svoeto pivo samo vo Severna Amerika, dodeka ~e{kite pivarnici dobivaat prava za evropskite pazari. Anhojzer-Bu{ go prodava svojot proizvod kako “bad” (Bud) (vo Francija i drugi zemji), i kako “anhojzer-bu{ B” (Anheuser-Busch B) (vo Germanija), dodeka pivoto proizvedeno vo originalniot grad go zadrùva pravoto na imeto. Velika Britanija e edno od malkute mesta kade {to dvete piva, i toa na Anhojzer-Bu{ i toa na Budvar, se prodavaat pod imeto “badvajzer”. Vo SAD originalnoto pivo od Badvajs se prodava pod markata êkvar (Czechvar). Vo 2007 godina Anhojzer-Bu{ objavi deka potpi{ale dogovor so Budejovicki Budvar, ~e{kiot proizvoditel na “badvajzer”, za uvoz na “budvar badvajzer” vo SAD i proda`ba pod nazivot “~ekvar”. Vo 2009 godina Evropskiot prvostepen sud ja poddrà regulativata so koja na AB Inbev, novite sopstvenici na amerikanskiot brend Badvajzer, im se zabranuva da go registriraat brendot pod zaedni~ki za{titen znak. Po regulativata AB Inbev odlu~uva da go zadrì imeto Badvajzer ili Bad vo 23 zemji od EU. Vo Velika Britanija sudovite odlu~ile deka nitu edna kompanija nema ekskluzivni prava na imeto Badvajzer. Vo Germanija, Budvar ima ekskluzivna kontrola vrz imeto na brendot, Badvajzer, u{te od maj 2009 godina. Spored zaklu~okot na Evropskiot sud na pravdata vo juli godinava, Badvajzer Budvar ima ekskluzivna kontrola vrz imeto Badvajzer vo cela EU.

RASTE^KATA KOMPANIJA VO SVETOT vklu~uvaj}i gi Ibej (eBay), Amazon (Amazon.com), Jahu (Yahoo), AOL (AOL) i Gugl - ne rastele tolku brzo. Po samo 17 meseci rabota, vo april godinava Grupon dostigna proceneta vrednost od 1,35 milijardi dolari, koga uspea da pribere 135 milioni dolari sve` kapital od investitorite, najgolema finansiska injekcija u{te od vremeto koga ruskiot investiciski fond Dixital Skaj Teknoloxis (Digital Sky Technolgies) zastana zad Fejsbuk. Endrju Mejson, osnova~ot na Grupon, s$ u{te ne go otkriva svojot udel vo kompanijata, no veli deka e pomalku od 50%. Edinstvena kompanija koja dostignala

vrednost od edna milijarda dolari pobrzo od Grupon e Jutjub (Youtube), sega del od Gugl, koja {to e osnovana vo 2005 godina i s$ u{te ~eka da go ostvari prviot profit. Na Grupon toa mu uspea po samo sedum meseci od startuvaweto. Modelot na Mejson go transformira{e na~inot na koj kompaniite, osobeno onie pomalite, so limitirani buxeti za marketing, gi stimuliraat svoite proda`bi. Vo maj godinava Grupon prodade 6.561 bilet za muzejskata postavka “Kralot Tutankamon” na wujor{kiot Tajms Skver za 18 dolari od bilet, {to e re~isi polovina od regularnata cena. Ovaa

kampawa donese 120 iljadi dolari prihod za muzejot, po re~isi nikakov marginalen tro{ok za postavkata. Grupon stavi v xeb okolu 50% za samo eden den rabota. Najpopularnata stavka dosega: bileti za ~ika{kata arhitektonska tura so brod, vredni 25 dolari, prodadeni za 12 dolari. Vo maj Grupon prodade 19.822 bileti za osum ~asa i podeli 238 iljadi dolari so turoperatorot. NESUDENIOT ROK-MUZI^AR STANA PRETPRIEMA^ Grupon vo momentov tera biznis vo 88 amerikanski gradovi i 22 zemji nadvor od SAD, sos$ ^ile i Turcija. Stotici rivali,

Po samo 17 meseci rabota, vo april godinava Groupon dostigna proceneta vrednost od 1,35 milijardi dolari, koga uspea da pribere 135 milioni dolari sve` kapital od investitorite

nekoi od niv so neviden buxet, se ostrat da mu go prezemat biznisot. Zatoa Mejson se “vooru`il” so 250 agenti za proda`ba i 70 pi{uva~i, zadol`eni da gi pi{uvaat ponudite na proizvodi i uslugi. “Nie sakame za lokalnata e-trgovija da go storime ona {to go stori Amazon.kom za normalnite potro{uva~ki dobra”, veli Mejson. Mejson ne e nekoj “za-

palen” kompjuterxija od Silikonskata Dolina. Izrasnal vo predgradie na Pitsburg, tatko mu bil prodava~ na dijamanti, a majka mu rabotela kako fotograf. Muzikata, a ne kompjuterite, bila negova strast, po~nuvaj}i da sviri pijano na 6-godi{na vozrast. Na Univerzitetot Nortvestern toj osnoval rok-bend {to go opi{uva kako spojka od pank, Bitlsi i Kejt

Stivens. “Mislev deka }e bidam rok-muzi~ar s$ dodeka ne napolniv 25 godini ili taka ne{to”, veli toj. “No, ne be{e rabotata vo toa da se bide rok-yvezda, poentata be{e da se bide del od edna alternativna kultura.” Sega Mejson e pretpriema~, koj e na dobar pat da stane milijarder za najkratko vreme vo istorijata na biznisot.

FUN BUSINESS

16 31.08.2010 TESTAMENTITE NA NAJZNA^AJNITE LI^NOSTI

SLAVNI, A SIROMA[NI

Nekoi od najpoznatite, a voedno i najzna~ajni lu|e vo istorijata, umrele vo dlaboka beda i siroma{tija. Iako si obezbedile mesto vo istorijata, o~igledno ne obezbedile dovolno finansiski sredstva za da im gi ostavat na svoite potomci, na svoite naslednici na primer, ^arls Dikens, avtor na poznatite dela “Oliver Tvist”, “Golemite o~ekuvawa”, ne gi izneveril o~ekuvawata na svoite naslednici, zatoa {to po negovata smrt vo 1870 godina zad sebe ostavil 80.000 funti (dene{ni 7 milioni evra). Naslednicite na ^arls Darvin ne pominale ni{to polo{o, zatoa {to golemiot nau~nik ostavil 146.000 funti, t.e. 15 milioni evra. Mnogu {tedliv bil i Artur Konan Dojl, avtorot na prikaznata za legendarniot [erlok Holms, so ogled na toa deka dodeka bil na svojata smrtna postela toj imal 63.000 funti, {to vo dene{no vreme bi bilo pribli`no 3 milioni evra. Avtorot na prikaznata ”Alisa vo zemjata na ~udata”, Luis Kerol, po~inal vo 1898 godina, a na svoite potomci im ostavil nasledstvo vredno 4.145 funti ili dene{ni

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

eka slavata i bogatstvoto ne odat sekoga{ zaedno ramo do ramo, svedo~i i primerot na Karl Marks, Oskar Vajld i Ernest [aklton. I pokraj toa {to dobija svoe mesto vo istorijata, filozofot, pisatelot i istraùva~ot na Antarktikot, barem sudej}i spored nivnite testamenti, ne umrele bogati. Od druga strana, pak, me|u ovie zna~ajni li~nosti se nao|aat i milioneri, me|u koi e i najpoznatiot tvorec na teorijata na evolucijata, ârls Darvin i Artur Konan Dojl, “tatkoto” na [erlok Holms. Testamentite na poznatite za prv pat se objaveni na britanskiot sajt Ancestry.co.uk, koj se zanimava so pomagawe na zainteresiranite vo sozdavaweto na nivnoto semejno steblo. Na sajtot se pojavija i dokumentite za nasledstvata od Nacionalnata arhiva za nasledstva na Anglija i na Vels za periodot od 1861 do 1914 godina. Tuka se otkriva vrednosta na imotot na pove}e od 6 milioni lu|e, me|u koi se nao|aat i imiwata na poznatite i na slavnite. Na kraj, izleguva deka ekonomistot, filozofot i avtorot na “Kapital”, Karl Marks, ne steknal prakti~no nikakov finansiski kapital. Kako ~ovek se zalagal za komunizmot i odrekuvaweto od buròaskata sopstvenost, i bil dosleden do samiot kraj. Mladata }erka Eleonora po smrtta na svojot tatko vo 1883 godina nasledila samo 250 funti. So re~isi istata suma pari pri krajot na svojot ìvot raspolagal i pisatelot na romanot “Portretot na Dorian Grej”, pro~ueniot Oskar Vajld. Poradi svojata otvorena homoseksualnost, Vajld bil `rtva na predrasudi koi go turnale vo zatvor i koi go vpu{tile vo beda. Po dve godini pominati zad re{etki, poradi tu`bata za nedoli~no odnesuvawe, Vajld otpatuval vo Francija kade {to umrel vo siroma{tija vo 1900 godina.Pro~ueniot istraùva~ na Antarktikot, Ernest [aklton, po svojata smrt vo 1922 godina, ostavil bedni 556 funti. Na sajtot e objaveno deka do vakvata situacija do{ol zatoa {to vleguval vo najrazli~ni piramidalni {emi, so cel da ja inkasira avanturata na svojata mladost. Me|utoa, me|u zna~ajnite li~nosti imalo i sre} nici, koi uspeale da zarabotat i da za{tedat zna~ajno bogatstvo. Taka,

550.000 evra. Po smrtta na Xon Kedberi, osnova~ot na ~okoladnata imperija Kedberi, koj umrel vo 1889 godina, ostanale 43.000 funti (pribli`no 5 milioni evra). Kako {to poka`uvaat objavenite testamenti, vo periodot od 60-te godini na 19 vek do 40-te godini na 20 vek eden obi~en Britanec vo prosek ostaval okolu 3.400 funti (pribli`no 4.000 evra) na svoite naslednici, iako vo nekoi izve{tai stoi deka taa suma s$ na s$ iznesuva 10 funti ili 12 evra. Arhivata za nacionalna sopstvenost isto taka otkriva i pikanterii od sudbinata na po~inatite. Taka, na primer, vo testamentot na Edvard Xon Smit, kapetanot na Titanik, pi{uva ”izguben na more”, zaedno so patnicite Benxamin Gugenhajm i Xon Astor, kako i so graditelot na “prokolnatiot” brod, Tomas Endruzo.

Karl Marks ostavil samo 250 funti

ajbogatiot Britanec umrel vo 1089 godina Alan Rufus (1040-1089 godina) e vnuk i sobornik na Vilijam Osvojuva~ot, za vreme na invazijata na Normancite nad Britanija, i prv grof od Ri~mond. Toj kako nagrada za vernost dobil 7% od site vrednosti vo toga{na Anglija. Se procenuva deka negovoto bogatstvo denes bi iznesuvalo okolu 166 milijardi dolari, {to go stava na listata najbogati lu|e pred Bil Gejts i pred sultanot od Brunei, Bolkiah, saudiskiot kral Abdula (21 milijarda) ili pred Halif Zajed, {eikot od Arapskite Emirati.

“Tatkoto” na [erlok Holms, Artur Konan Dojl, so bogat testament

Oskar Vajld 2 godini vo zatvor i beda

FUN BUSINESS

31.08.2010

[OU-BIZNIS

PATUVAWE

TRIUMF NA NAJDOBRITE

62-to izdanie na EMI nagradite, koi se odr`aa vo nedelata ve~erta vo teatarot Nokia vo Los Anxeles, pomina vo znakot na televiziskite serii “Momcite od Medison” i “Moderna Familija”. Na odlikuvaweto na najdobrite televiziski serii nekoi ja zadr`aa starata pozicija, a nekoi triumfiraa i stanaa prvi

SILVANA JOVANOVSKA padnaa na Xim Parsons jovanovska@kapital.com.mk za The Big Bang Theory i na Edi Falko za Nurse o nedelata Jackie, poznata od serijata ve~erta vo teaSopranovi, na koja ova & tarot Nokia vo be{e ~etvrta statuetka. Los Anxeles se Muzi~kata humoristi~na odràa 62 –te serija Glee ima{e naEMI nagradi, amerikanjmnogu nominacii, a & ski producirani napripadnaa nagradite za gradi, koi se televiziski najdobra sporedna uloga ekvivalent na Oskarite, vo komedija na Xejn Lin~ a se dodeluvaat na i EMI za reìja na Rajan amerikanski programi Marfi. Od ostanatite koi se emituvaat vo nagradi, EMI za najdobar udaren termin. dramski akter mu priGlamurot i visokata padna na Brajan Kranston moda ne bea izostaveni i toa za Breaking Dad, nitu ovaa godina, a kade {to igra uloga na ceremonijata ja vode{e diler, dodeka, pak, istata Ximi Falkon. nagrada, samo vo ènska Glavna uloga imaa konkurencija, ja dobi Kira televiziskite emisii Sexvik za interpretaciMad Man (“Momcite od jata na zamenik-{ef na Medison”), za prikaznata policijata vo The Closer. za reklamnata agencija Nagrada za najdobra od 60-te godini od minasporedna ènska uloga vo tiot vek, koja go zadrà dramska serija & priprimatot za najdobra padna na Ar~i Panxabi dramska serija ve}e za serijata The Good Life, treta godina po red, i dodeka za ma{ka sporedna Modern Family (“Moderna uloga vo dramska serija familija”), koja go sledi dobi Aron Paul za Breaksekojdnevieto na tri ing Dad. amerikanski semejstva, Za najdobro realiti {ou go prekina dolgodi{noto na televiziskite ekrani “vladeewe” na serivo SAD be{e izbrano Top jata 30 Rock, i gi osvoi Chef, kulinarska emisija nagradite za najdobro vo koja najdobrite gotva~i scenario i najdobra se natprevaruvaat me|u komedija. sebe vo sekakvi predizNagradite za glavna vici. ma{ka i ènska uloga The Pacific na Tom Henks i za komedija im priStiven Spilberg, koja e vo

“Moderna familija” ja dobi nagradata za najdobra komedija produkcija na NVO, be{e nagradena za najdobra mini serija. Legendarniot Al Pa~ino osvoi EMI za ulogata vo You don’t Know

Jack. Akademijata za televiziski nauki go nagradi akterot Xorx Kluni, koj se proslavi so serijata “Itna slu`ba” za humanitarna rabota za `rtvite od zemjotresot na Haiti. EMI nagradite gi dodeluvaat tri razli~ni, no, K

“Momcite od Medison” ve}e treta godina po red go dr`i mestoto najdobra dramska serija

sepak, povrzani organizacii: Akademijata na televiziski nagradi i nauki, koja odlu~uva za zabavnite programi koi odat vo udaren termin, so isklu~ok na sportot; Nacionalnata akademija na televiziski nauki i R

nagradi, koja gi nagraduva dnevnite, sportskite i dokumentarnite emisii, vklu~uvaj}i gi i informativnite programi – vestite i Me|unarodnata akademija na televiziski nagradi i nauki koja gi nagraduva emisiite nadvor od SAD. N

LIFESTYLE

18 31.08.2010 SPEKTAKLITE NA GADAFI

NA "IFTAR" SO BERLUSKONI

Najekscentri~niot voda~ na site vremiwa, Moamer el Gadafi, e vo Italija na gosti kaj svojot prijatel Berluskoni. Toj kade i da odi pristignuva spektakularno i skandalozno i privlekuva vnimanie. Ni{to pomalku ne e nitu vo ovoj slu~aj. Ovojpat, italijanskiot premier mu pobara prostuvawe na grevovite SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

oda~ot na Libija, polkovnikot Moamer el Gadafi, ve}e so decenii e poznat po negovata ekstravagantnost. Na negovite poseti na stranski zemji nekoi gledaat re~isi kako na doa|awe na nekoj ekskluziven cirkus: za toa se zaslu`ni raspnatite {atori vo koi Gadafi prestojuva i spie. Bez razlika dali se nao|a vo Tripoli, Moskva, Rim ili druga svetska prestolnina, toj e veren na negoviot imix na naslednik na beduinite. Povozrasnite ~itateli sigurno se se}avaat na kakov publicitet naide prestojot na Gadafi na eden od poslednite golemi Samiti na Nevrzanite zemji. Na Samitot, koj se odr`a vo 1989 godina vo Belgrad, koj toga{ u{te be{e prestolnina na SFRJ, edna od najprijatelskite zemji na Libija, namesto so crni luksuzni limuzini, Gadafi se “prevezuva{e” so kamili, a okolu nego postojano ima{e dve-tri preubavi telohranitelki so racete na dr{kite od revolverite. Od toa vreme datiraat i legendite deka polkovnikot Gadafi, kako golem vqubenik vo likot i deloto na drugarot J.B. Tito, imal posetuvano i K

Premierot Berluskoni na svojot prijatel mu dade ve~era ("iftar") i so toa se spasi od pekolot

Gadafi, eden od najekstravagantnite lideri na site vremiwa

specijalisti~ki kursevi na Voenata akademija na JNA kon krajot na sedumdesettite godini od minatiot vek. No, ne e tajna deka golem del od eks-jugoslovenskata grade`na operativa ima{e odli~en pazar vo libiskite gradovi, a libiskite voeni piloti bea trenirani vo eskadrilite na jugoslovenskoto vozduhoplovstvo... Gadafi minatata nedela sletal vo Rim, na sredba so italijanskata politi~koekonomska elita. Na voeniot aerodrom vo ^jampina C

zaedno so nego sletale i negovite ~uvari-pretorijanci, ~lenovi na li~noto obezbeduvawe, poznati po karakteristi~nite crni beretki, no i negovoto najtesno li~no opkru`uvawe, karakteristi~no po toa {to e sostaveno od pripadni~ki na pone`niot pol, ovoj pat so crveni beretki. A na pogolemiot civilen aerodrom vo Fjumi~ino so tovaren avion sletale negovite berberski kowi. “Beduinite” na Gadafi se natprevaruvale so pripadnicite na O

italijanskite karabineri vo razni ve{tini na javawe. Seto toa vo ~est na proslavata na dvegodi{niot dogovor za prijatelstvo so Italija, koj libiskiot voda~ i negoviot italijanski kolega, premierot Silvio Berluskoni, neodamna go potpi{aa vo Bengazi. I dvata narodi se poznati po famoznite akrobacii so kowite, a pred zapo~nuvaweto na natprevarot Berluskoni na Gadafi i negovata pridru`ba im dade iftar (ve~era), po aksamot (samrakot), koga povK

torno mo`e da se jade i da se pie vo postot na Ramazan. “Ako nekoj mu pokloni iftar na lice koe posti, negovite grevovi }e bidat prosteni, a so toa }e bide osloboden od oganot vo pekolot”, pou~il Ebu Hurejre, parafraziraj}i go prorokot. Toa zna~i deka dokolku italijanskiot premier veruva vo islamot, so taa ve~era toj }e se spasi od pekolot, {to e interesna inovacija vo diplomatskata praktika. Sekako, dokolku Gadafi ne napravi nekoja nova prom-

ena, improvizacija ili, pak, provokacija – kako {to dosega prave{e sekoj pat koga }e dojde{e vo Italija (a vo poslednite dve godini do{ol duri ~etiri pati). “Pristignuva Gadafi – Rim e podgotven na s$”, glase{e naslovot vo rimskiot dneven vesnik “Republika”. Razgovorot i iftarot, vsu{nost, se edna protokolarna to~ka od prestojot na libiskiot voda~, a seto ostanato e prepu{teno na negovata teatralna imaginacija. Toj duri sobral okolu 500 ubavi devojki preku agencija za posreduvawe so hostesi za da im objasni deka “islamot e vistinskata vera za Evropa”. Sekoja od niv go dobi Kuranot, a nekolku vedna{ ja prifatile verata. Zamislete {to }e se slu~i dokolku Berluskoni vo Libija go {iri hristijanstvoto...Se {pekulira i za mo`nata sredba so industrijalcite, na koi po dogovorot Gadafi navistina im gi otvori vratite na Libija. No, ni na nego ne mu odi lo{o vo Italija. Sega, na primer, Libija e najgolemiot poedine~en akcioner vo UniKredit (a so toa i na nekolku regionalni filijali na ovaa banka). Taa e i vtoriot najgolem akcioner vo fabrikata Fiat, a so toa i vo eden od naomilenite italijanski fudbalski klubovi, Juventus. O

SPORT

31.08.2010

SPORT

FUDBAL

KO[ARKA

VEREN NA LEJKERSI ZDRAVKO RABAXISKI BAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk pital.com.mk

den od najdobjdobrite svetski ki ko{arkarii Kobi Brajant ant najavi deka svo-jata profesionalna kariera }e ja zavr{i vo Lejkersi. Vo 1996 godina Brajant po~na da igra za [arlot, t, kako 13 -ti izbor or na draftot, potoa oa pomina vo Hornetsi netsi koi go prefrlijaa vo Lejkersi. Brajant nt ottoga{ igra zaa timot od Los Anxeles nxeles i va`i za eden od klu~nite lu|e na timot. odna Za negovata plodna kariera vo ovojj uspe{en tim svedo~i edo~i ajdobar i izborot za najdobar igra~ vo 2000, 2001, 2002, 2009, i 2010, 010, ionski no i pet {ampionski A prsteni vo NBA ligata. Dve godini po red, asen Brajant e proglasen za najdobar igra~ a~ vo finaliwata {to rno vo idnina sigurno }e go motivira za novi uspesi. Nemam nikakva pri~ina da go menuvam timot. Iako ma veruvam deka ima ini u{te mnogu godini pred mene, ve}ee sega vam mo`am da najavam % deka sum 99.99% siguren deka }e ja rata zavr{am karierata vo svojata edin-pa, stvena NBA ekipa, zjavi vo Lejkersi – izjavi Brajant.

MILAN GLAM, JUVENTUS BLAM ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ilan go zavr{i uspe{no minatiot vikend, koga so ~etiri gola vo mreàta go isprati i gostinot Le~e. So ovaa svoja pobeda Mialn gi o otvori o kartite i si gi pokaà silnite s ambicii za osvojuvawe na n ovogodine{nata titula na italijanskoto i prvenstvo. Le~e L si zamina doma od San Siro so 4 – 0 razlika. Dva gola S postigna p Pato, eden Inzagi i eden e be{e na Tiago Silva. Sepak, ovoj natprevar go odbeS leà l legendarniot brazilski fudbaler f Ronalidiwo. So svojata j igra be{e nezapirliv za konkurentnata ekipa i gostite k nemaa n nikakvo re{enie za nego. Rosonerite na poluvremeto se R zasilija so novoto prezentiz rawe na Zlatan Ibrahimovi}, r

go od Ajaks. Prviot transfer r d na Ibrahimovi} odd {vedskoto prvenstvo vo holandiskiot klub be{e vreden 7,8 milioni evra. Za razlika od Milan, Juventus ima{e mnogu katastrofalen start na ovogodine{noto prvenstvo.Toj se posramoti za vreme na svoeto gostuvawe vo Bari. Edinstveniot gol za daleku poneugledniot doma}in go postigna Masimo Donati pred poluvremeto po gre{kata na Markizio. Vo odbrana na ekipata, trenerot na Juventus, Luixi del Neri ja navede hrabrosta na timot, koja nedostigala za vreme na napadot.

Ibrahimovi} novoto zasiluvawe na Milan

FUDBAL

MURIWO: NE SUM ZAGRI@EN OD REZULTATOT!

Ostanuvaa so Lejkersi ddo samiot kraj raj

duuekoj ponatamo{niot del od duelot go slede{e od tribinite vo ni, dru{tvo na Silvio Berluskoni, koj voedno e i sopstvenik na hitimot. Inaku Zlatan Ibrahier movi} e edinstveniot fudbaler ni vo svetot koj ~etiri razli~ni aa klubovi vo svetot go angaìraa ra. za pove}e od 20 milioni evra. enSpored “Marka”, Ajaks, Juvenega tus, Inter, Barseolna i sega aat Milan, za Ibrahimovi} imaat oni izbrojano vkupno 186,6 milioni evra niz site transferi. udToa e rekordna brojka vo fudoja balot, pi{uva “Marka” koja te” dava pofalbi za “rosonerite” vekoi za 24 milioni evra go dovered doa napa|a~ot otkako samo pred ati edna godina Barselona plati 87 milioni evra(vklu~uvaj}i ja i vrednosta na Samuel Eto voo transferot). Inter go dovedee Ibrahimovi} vo Juventus zaa 24, 8 milioni evra, otkakoo ì “starata dama” vo nego vloì j}i 25 milioni evra doveduvaj}i

oze Muriwo koj va`i za eden od najdobrite svetski treneri vo posledno vreme, svojot prv natprevar na ~elo na Real Madrid go zavr{i nere{eno. Sepak, toj ne e premnogu zagri`en poradi rezultatot od ovoj natprevar vo Primera Division. Vo vrska so ishodot od natprevarot toj veli deka e razo~aran {to ne gi realizirale svoite {ansi i deka ne e od onie treneri {to kritikuvaat odredeni igra~i za neiskoristenite {ansi za pogodok. “Sozdadovme mnogu {ansi za pogodok, osobeno vo poslednite minuti, no od psiholo{ka gledna to~ka toga{

e najte{ko da postigne{ gol bidej}i igra~ite ~uvstvuvaat deka vremeto istekuva”- izjavi Muriwo. Muriwo priznava deka timot ne e vo top-forma. Toj veli deka koga timot ne mo`e da go postigne celiot potencijal, mo`e da napravi dve raboti: da se brani, da ne dopu{ta pogodoci i da gi iskoristi site {ansi za pogodok. Za odbranata, komentira deka nemale nikavi problemi so ogled na toa {to napa|ale so mnogu igra~i i so toa ostavale prostor za kontra napad. Pokraj toa igravme mnogu dobro, bez nikavi problemi – zaklu~i Muriwo.

Trenerot na Real Madrid e svesen za sostojbata vo timot, no ne e razo~aran

ATLETIKA

TAJSON GEJ NAJAVUVA TRKA POD 9,69 VO ZAGREB

merikanskiot sprinterski rekorder, Tajson Gej, sopstvenik na najdobriot rezultat ovaa godina so istr~ani 100 metri za 9,78 sekundi, najavi mnogu brza trka na pretstojniot atletski miting vo Zagreb. Gej vo glavniot grad na Hrvatska }e tr~a protiv Jamajkanecot Nest Karter, koj pred edna nedela go izedna~i negoviot najdobar godi{en rezultat. “O~ekuvam edna od najbrzite svetski trki ovaa godina. Se nadevam deka vo Zagreb }e mo`am da go oficijaliziram mojot li~en rekord koj iznesuva 9,69”, izjavi Amerikanecot na pres-konferencijata vo zagrepskiot hotel Panorama. Gej e sopstvenik na tri zlatni medali od Svetskoto prvenstvo vo Osaka odr`ano vo 2007 godina, i toa osvoeni vo

trkite na 100, 200 i 4 pati po 100 metri, a minatata godina na SP vo Berlin be{e vtor po Jamajkanecot Usain Bolt, koj slave{e so nov svetski rekord, 9,58 sekundi. Gej na neodamne{niot miting na Dijamantskata liga vo Stokholm mu go nanese prviot poraz na Bolt po dve godini nepobedlivost na patekata od 100 metri. “Sakam zlato na SP slednata godina. Znam deka toa go posakuva i Bolt, no ako moite podgotovki odat spored planot, bi mo`el da go pobedam”, dodava 28-godi{niot Gej. Na treninzite vo posledno vreme najmnogu raboti na podobruvawe na startot, za {to smeta deka e klu~en element za podobruvawe na negovite sprinterski performansi.