Edukacija 2011

EDUKACIJA

www.kapital.mk pital.mk

~etvrtokk 21/04/2011

VALENTINA TASEVA direktor na Semos Edukacija

PODALE^NITE PAZARI – NA[IOT NOV PREDIZVIK LINGVISTI VO BIZNIS SEKTOROT NEFORMALNO OBRAZOVANIE

EKSTRA ZNAEWA I VE[TINI VI JA ZGOLEMUVAAT CENATA NA PAZAROT NA TRUD! NAJELITNATA PRIVATNA GIMNAZIJA VO MAKEDONIJA “MAKSIMILIJAN BERLIC”

PROFESII NA IDNINATA

NA CENA SE INFORMATI^ARI, FINANSIERI I IN@ENERI

40 EDUKACIJA

PROFESII NA IDNINATA

NA CENA SE INFOR FINANSIERI I IN BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

Informati~ko-komunikaciski tehnologii, uslugi i proda`ba, kako i finansii se i vo sledniot period }e bidat trite najbarani profesii vo Makedonija!

S$ pove}e raste pobaruva~kata na kadri vo proizvodnata dejnost, od obi~ni rabotnici do in`enerski kadar, koi se o~ekuva isto taka da bidat edni od najbaranite kadri vo slednata decenija. Vakvite informacii, koi doa|aat od agenciite koi posreduvaat pri vrabotuvawe, ~ii klienti dominantno se kompaniite, se i treba da bidat va`en izvor na informacii za idnite studenti, pa i osnovci pri izborot na idna profesija VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

T

erminot edukacija naj~esto asocira na formalnoto obrazovanie koe edna li~nost go pominuva niz procesot na os-

novno, sredno i visoko obrazovanie. Ovaa asocijacija vo sovremenite sfa}awa na edukacijata pove}e ne va`i.

Edukacijata vo 21 vek podrazbira usvoen koncept na `ivot i odnesuvawe, koj vklu~uva svesnost za potrebata od u~ewe, obrazuvawe, osposobuvawe i usvojuvawe novi znaewa i ve{tini vo tekot na celiot `ivot ili vo najmala raka, vo tekot na celiot raboten vek.

Pove}e ne e kli{e ako se ka`e deka menlivata tehnologija, brzo promenlivite uslovi vo ekonomijata, potrebata od postojano prilagoduvawe ne dozvoluvaat obrazovanieto da zavr{i so zemawe na fakultetskata diploma. Ovaa nova realnost sekojdnevno ja potvrduvaat agenciite koi posreduvaat pri vrabotuvawe, kako i korporativnite sektori

za ~ove~ki resursi. Nivnite barawa pri anga`irawe nov kadar ne zapiraat kaj univerzitetska diploma i poznavaweto jazik i kompjuter. Taa faza ve}e odamna e nadminata.

Pokraj navedenite bazi~ni kriteriumi, rabotodavcite od kandidatite s$ po~esto baraat i sertifikati za nadgradeni i usvoeni meki ve{tini, koi vklu~uvaat komunikaciski i prezentaciski ve{tini, sposobnost za pregovarawe, re{avawe konflikti i rabota vo tim, kako i izgradeni proda`ni ve{tini.

[TO BARAAT RABOTODAVCITE? Vo agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe Dekra objasnuvaat deka za sekoe rabotno mesto koe se bara postoi opis na rabotno mesto koe vklu~uva definirani kriteriumi, kako {to se zavr{eno obrazo-

vanie, li~ni karakteristiki na kandidatot, drugi ve{tini od tipot na stranski jazici i kompjuterski znaewa. Samoto rabotno mesto go definira i profilot na posakuvaniot kandidat, objasnuvaat vo Dekra.

Na primer, za proda`ba se baraat ekstrovertni lica, so dobri verbalni sposobnosti i probivnost, dodeka, pak, za administrativna rabota vo banka, pokraj soodvetnoto obrazovanie i verbalnata sposobnost, se bara i ekstrovertnost i trpelivost. Nitu edna od ovie karakteristiki, pak, ne se presudni pri vrabotuvawe na IT-specijalisti, kade {to dominantno va`ni se nivnite programerski i tehni~ki znaewa.

Zaklu~okot na specijalistite koi ve}e nekolku godini posreduvaat pri vrabotuvawe e deka dobitna kombinacija e

SREDNO[KOLCITE NE JA GLEDAAT SVOJATA IDNINA VO MAKEDONIJA!

RMATI^ARI, N@ENERI

Neodamne{noto istra`uvawe na javnoto mislewe na 3.607 sredno{kolci od 13 gradovi, koe go sprovede Mladinskiot obrazoven forum (MOF), poka`a frapanten podatok deka re~isi polovina, 45,5%, od sredno{kolcite ne se gledaat vo Makedonija po 10 godini. Seriozen e i procentot na tie {to ne se gledaat sebesi vo gradot vo koj{to `iveat - 16%.

Najgolem problem za sredno{kolcite se nedostigot od rabotni mesta i slabata ekonomija. Sepak, na pra{aweto kade bi sakale da rabotat tri od ~etiri sredno{kolci bi go izbrale prvo dr`avniot 37,4% , a potoa biznis-sektorot 34,8%. Vo MOF potenciraat deka ovaa precepcija ne e promeneta ni kaj apsolventite i taze diplomiranite studenti.

Izborot na idnata profesija, odnosno povisok stepen na obrazovanie ne treba da bide ostaven samo na emocijata ili na `elbata na roditelite. Vo zapadnite zemji funkcionira institutot “profesionalna orientacija”, koj podrazbira procenka na karakterot i potencijalite na edna li~nost so cel da ja izbere profesijata i obrazovanieto vo koe najdobro }e se realizira. Nespoivosta na `elbata so izborot na profesija generira kadri so slabi kapaciteti koi pazarot na rabotna sila ednostavno gi isfrla!

NAJBARANI PROFESII VO MAKEDONIJA VO 2011!

STRU^NI KADRI ZA PRODA@BA EKSPERTI ZA MARKETING I FINANSII STRU^WACI VO INFORMATI^KITE TEHNOLOGII IN@ENERI ADMINISTRATIVNI ASISTENTI SMETKOVODITELI

koga formalnoto obrazovanie na edna li~nost e usoglaseno so nejzinite li~ni karakterni osobini i preferencii.

Vo Makedonija izborot na obrazovanie naj~esto se pravi emotivno. “Sakam da bidam u~itelka ili doktorka”. “Novinarstvoto e navistina vozbudliva profesija”. Vakvite emotivni komentari, duri i prerasudi, kumuvaat na izborot na obrazovanieto bez

da se napravi nekoja podlabinska analiza za potrebite i pobaruva~kata na pazarot na rabotna sila i li~nite karakteristiki na mladiot ~ovek, od druga strana.

Vo razvienite zemji toj izbor ne e ostaven na slu~ajnost ili stihijnost. Negativnite posledici od takvoto neodgovorno odnesuvawe bi bile premnogu opasni, zatoa {to nitu rabotodavcite }e go do-

bijat posakuvaniot kadar, nitu diplomiranite kadri }e mo`at da se realiziraat vo oblasta koja ja odbrale za svoja profesionalna orientacija.

Za nadminuvawe na toj jaz, odnosno usoglasuvawe na li~nite karakteristiki so izborot na najsoodvetna profesija vo zapadnite zemji e vospostavena forma nare~ena “profesionalna orientacija”, vo koja stru~ni lica, pedagozi i psiholozi, preku set testovi procenuvaat koj e soodveten za kakva profesija ili orientacija.

Nata{a Ivanovska, sovetnik za razvoj na kariera i pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera, ASK na idnite studenti im prepora~uva razgovor so sovetnik za razvoj na kariera pri izboroto na fakultet.

“Toa mo`e da bide najva`niot prv ~ekor vo pronao|awe na li~nite afiniteti, sposobnosti i motivaciski faktori.

Izborot na obrazovanieto i profesijata e mnogu pove}e

od izbor na idno rabotno mesto, imaj}i predvid deka so odlukata za izbor, vsu{nost, se izbira eden `ivoten pat.

Ovoj del podrazbira primena na razni testovi i analizi koi davaat pokonkretni informacii za li~nosta. Va`ni se informaciite za ponudata na obrazovni programi, kako i barawata i situacijata na pazarot na rabotna sila, koi se razgleduvaat so klientot pri izrabotkata na karierniot plan”, veli Ivanovska, potenciraj}i ja kritikata od strana na kompaniite-potencijalni rabotodavci deka osven dobrata teoretska podgotvenost, mladite diplomirani kadri mnogu malku poseduvaat drugi ve{tini i znaewa va`ni za da se snajdat vo rabotniot proces.

Inaku, vo Makedonija od minatata godina postojat stru~ni sovetnici za razvoj na kariera, sertificirani spored internacionalnata programa Global Career Development Facilitator, koi organiziraat grupni

41

42 EDUKACIJA

BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

i individualni sesii za razvoj na kariera.

KOI PROFESII VO KOI SEKTORI ]E BIDAT NAJBARANI VO 2011?

Posrednicite pri vrabotuvawe prognoziraat prodol`uvawe na trendot od minatata godina, spored koj najbarani na pazarot na trud vo Makedonija }e bidat stru~nite kadri za proda`ba, za marketing i finansii, kako i kadri od oblasta na informati~kite tehnologii i proizvodstvoto. In`enerite se vra}aat na golema vrata i tie }e bidat edni od najbaranite na pazarot na trud vo Makedonija godinava.

Posrednicite pri vrabotuvawe velat deka na listata so najbarani kadri slobodno mo`e da se dodadat i administrativnite asistenti, smetkovoditelite i finansiskite menaxeri. Kako sektor koj zabrzano raste, IT-industrijata se predviduva da bide mnogu aktivna vo 2011 godina, so otvorawe rabotni pozicii za sistem-administratori, programeri, razvojni proektanti itn.

Irina Tulevska-Jovanovska od agencijata za privremeni vrabotuvawa Dekra veli deka interesot za stru~ni lica za proda`ba, finansii, informaciski tehnologii i proizvodstvo se dol`i na kontinuiraniot tehni~ko-tehnolo{ki razvoj, koj intenzivno i brzo se menuva od den vo den.

Taa potencira deka top tri profesii na idninata se informati~ko-komunikaciskite tehnologii, uslugi i proda`ba i finansii! Sigurno izborot na obrazovanie vo ovie nasoki dava dobra startna pozicija za idniot razvoj

DENOVI NA KARIERA ZA PODOBAR KONTAKT NA STUDENTITE SO KOMPANIITE etnaesetta godina po red saemot “Denovi na kariera” uspe{no gi povrzuva biznis-sektorot i najdobrite i najambicioznite studenti.

Ovaa godina nastanot be{e podelen na dva dela, edniot na Skopski saem, a drugiot del od nastanot, odnosno Saemot na kompanii, namenet za tehni~kite fakulteti, se odr`a pred Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje.

“Najbarani se studentite od marketingsektorot i tie se in`enerski bekgraund, a vo poslednite godini mo`am da ka`am

P

na karierata, veli TulevskaJovanovska.

Ekspertskite prognozi se deka vo slednite deset godini vo Makedonija }e se po~uvstvuva silen deficit na proizvodstven kadar. Izlezot od recesijata e o~igleden, zasitenosta od ponudata na uslugi na makedonskiot pazar ve}e se ~uvstvuva, a pointenzivni i

deka e-biznis sektorot, odnosno studentite koi studiraat na Katedrata za e-biznis se me|u edni od najbaranite”, veli Gligor Novakov, proekt-menaxer na “Denovi na kariera 2011”. Toj veli deka zabele{kite na kompaniite naj~esto se vo nasoka na toa studentite da bidat pootvoreni, da go prodol`at svoeto obrazovanie, da posetuvaat kursevi, da imaat {to pove}e prakti~na rabota, da ne zastanuvaat vo teoretskiot del i {to e najva`no, da gi razvivaat mekite ve{tini.

po~esti se barawata za kvalifikuvani i nekvalifikuvani kadri za proizvodstvo.

U{te eden podatok koj potvrduva deka stru~noto obrazovanie se vra}a vo igra e i oficijalniot statisti~ki podatok, spored koj re~isi nema nevraboteni lica so zavr{eno sredno stru~no obrazovanie, poznati kako zanaet~ii. Im-

STRUKTURA NA NEVRABOTENOST, 28.02.2011 Vkupno NKV (niskokvalifikuvani) PKV/NSO (polukvalifikuvani) KV (kvalifikuvani, 3 godini sredno) VKV (4 god. sredno stru~no obrazovanie) SSO (sredno obrazovanie) Vi{o Visoko Magistri Doktori na nauki Izvor- Dr`aven zavod za statistika

323.947 48,5% 3,4% 15,4% 0,009% 24,4% 1,5% 6,5% 0,09% 0,006%

eno, na krajot na fevruari od 323 iljadi nevraboteni lica imalo samo 32 nevraboteni zanaet~ii! Najgolema e nevrabotenosta kaj tie bez osnovno ili neoformeno osnovno obrazovanie, koi, za `al, so~inuvaat polovina od evidentiranite nevraboteni vo zemjava.

Nedostigot od in`enerski kadar vo Makedonija go potvrduva i dekanot na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje, profesor d-r Aleksandar Dimitrov.

“Kompaniite od oblasta na hemiskoto procesno in`enerstvo, kako {to se Okta, Usje i Xonson Meti, rabotat so polna parea i planiraat zgolemuvawe na svoite kapaciteti, a vo isto vreme se soo~uvaat so nedostig od kvalifikuvan kadar”, veli Dimitrov i do-

dava deka stranskite investitori na koi im e potreben specifi~en in`enerski kadar prvo doa|aat kaj niv na fakultetot, za da vidat so kakov potencijal raspolagaat.

Od 1995 godina interesot za studirawe na tehni~ki fakulteti kontinuirano opa|a.

Sega toj nedostig e osobeno izrazen, zatoa {to in`enerite koi rabotele vo del od industriskite kapaciteti otvoreni vo 60-tite i 70-tite godini sega se pred penzija i na kompaniite im e neohodno podmladuvawe na in`enerskiot kadar. Od druga strana, se zgolemuvaat i proizvodstvenite kapaciteti, {to isto taka nametnuva potreba od dopolnitelen in`enerski kadar.

Dekanot Dimitrov sugerira zgolemuvaweto na interesot za ovie studii da go pottikne dr`avata, preku kampawa koja me|u sredno{kolcite }e ja zgolemi svesnosta za in`enerskite studii. Osven dr`avata, ovoj trend treba i

GLOBAL HR ISTRA@UVAWE Internet-anketata koja minatata godina ja sprovede magazinot “Global HR� me|u studenti poka`a deka najgolem procent od anketiranite smetaat oti se dovolno kvalifikuvani so znaewa i ve{tini vedna{ po diplomiraweto da po~nat so rabota.

No, edna tretina od niv sepak, smetaat deka kvalifikaciite steknati na fakultet malku im koristat. Samo 9% od niv se ubedeni deka soodvetnoto obrazovanie e klu~no za posakuvanata rabota.

Na pra{aweto kako najlesno se doznava za mo`nosta za vrabotuvawe 36% smetaat deka za toa se klu~ni poznanstva i preporaki, za 22% od klu~no zna~ewe se internet-oglasite, a za 20% direktnoto odewe vo instituciite ili kompaniite i sledewe na nivnite internet-stranici.

mora da go pottiknat i samite kompanii, preku stipedirawe sredno{kolci koi }e bidat izbrani na konkurs, so cel sami da gi izberat sredno{kolcite vo koi }e investiraat.

Za zgolemenata pobaruva~ka na in`enerski kadar svedo~i i iskustvoto na Elektrotehni~kiot fakultet FEIT. Dekanot, profesor d-r Mile Stankovski potvrdi deka FEIT ima potpi{ano 40-ina memo-

randumi za sorabotka so kompanii, koi se odnesuvaat na praktikanska rabota, konsultantska pomo{, kreirawe studiski programi. Na fakultetot se organiziraat i specijalizirani kursevi za site koi izlegle od fakultetskite klupi, no zaradi napredok vo rabotata im e neophodno postojano nadgraduvawe na znaewata.

Del od studentite na ovoj

fakultet odat na praktika vo kompanijata Nekstsens za prakti~no da go vidat i da go primenat toa {to go u~at na fakultet.

Iskra Trajkovska od oddelenieto za ~ove~ki resursi na kompanijata smeta deka e dobro na samite fakulteti da postojat karierni sorabotnici, koi studentite }e gi upatat vo rabotni naviki i {to zna~i odgovornost.

43

44 EDUKACIJA

VALENTINA TASEVA direktor na Semos Edukacija

BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

emos Edukacija e edukativen centar koj ~esto i brzo ja menuva svojata ponuda, gi sledi potrebite na pazarot.

Na {to se dol`i va{ata fleksibilnost?

Go sledime ona {to go rabotime 15 godini nanazad i navistina voveduvame promeni soglasno aktuelnite trendovi i novite brendovi. Re~isi sekoja godina ima po eden nov svetski brend i proizvod koi bile najaveni i prestaveni vo Makedonija.

Od druga strana, imame dolg kontinuitet vo proizvodite koi gi nudime. Nie sme Majkrosoft trening centar od 1998 godina, no promenite nastanuvaat vo tehnologiite. Kako {to Majkrosoft gi najavuva i voveduva novite tehnologii taka nie gi implementirame i nudime na pazarot.

Napravivme nekolku istra`uvawa za toa dali pazarot nam ni vlijae ili nie vlieme vrz pazarot, a rezultatot e deka ne sme na niedna od ovie krajnosti. Zna~i go sledime pazarot, no vo isto vreme mu vlijaeme.

Od edna strana sledime kakvi se tekovite, a od druga strana najavuvame novini, koi se novi te tehnologii i trendovi.

Sposobnosta na edna kompanija da odlu~i koga treba da ja napravi promenata e klu~niot moment koj odlu~uva za uspehot na kompanijata.

Kako vo momentot go ocenuvate makedonskiot pazar na informati~ko-komunikaciska tehnologija i edukacija vo Makedonija?

Mislam deka pove}eto kompanii so koi imame dogogodi{na sorabotka, od bankarstvoto, telekomunikaciite, IKT industrijata kontinuirano gi sledat novinite i ne se soglasuvam so nekoi tvrdewa deka Makedonija zaostanuva

S

PODALE^NITE PAZARI – NA[IOT NOV PREDIZVIK

Semos edukacija godinava go proslavuva svojot 15 godi{en jubilej. Vizijata na ovaa kompanija, lider vo kompjuterskata edukacija vo Makedonija, e da raziva on-lajn u~ewe i da promovira informati~ka bezbedost ili eti~ko hakerstvo, kako nova, va`na profesija od koja zavisi bezbednosta na informaciite i na kompaniite. Od 1 april do 1maj Semos Edukacija dodeluva 20 stipendii na studenti za kursot za eti~ki hakeri. vo informati~kata tehnologija.

Vo kompaniite od ovie industrii, posebno vo nivnite IT oddeli ima implementirano napredni tehnologii, se sledat trendovite, a lu|eto se sertificirani i polni so znaewe.

No, od druga strana se javuva ras~ekor pome|u nevrabotenite studentite i lu|eto koi doprva vleguvaat vo informati~kata tehnologija i ona {to go baraat od niv rabotodava~ite.

Ako porano razlikata pome|u ona {to se bara na pazarot i ona {to mo`e da se dobie be{e pomala, vo posledno vreme e se pogolema. Razlikata mo`e da se pojavi na nekolku nivoa. Edno nivo e ona {to e realno znaewe od tehni~ki aspekt, odnosno znaeweto koe se steknuva na fakultet. Se slu~uva ako postojat ovie znaewa, tie ne se sertificirani so svetski priznatite sretifikati koi gi promoviraat samite vendori, bez razlika dali toa se Majkrosoft, Cisko, Orakl. Bez ovie sertifikati kandidatot ne mo`e dovolno dobro da go promovira ili potvrdi svoeto znaewe. Sertifikatot e u{te edna neophodnost. Ili pak se pojavuva ras~ekor vo odnos na mekite ve{tini, komunikaciski sposobnosti, pravilno CV, profesionalen angliski jazik.

Vo izminatiot mesec kaj nas dojdoa pet kompanii, od koi dve stranski i tri doma{ni koi baraa nevraboteni lu|e koi bi im gi prepora~ale. Vo najgolem broj od slu~aite se soo~ivme so nedostig na edna od ovie tri va`ni raboti, {to dovolno go otslikuva kvalitetot i potencijalot na rabotnata sila.

Dali toa zna~i deka na kompaniite pove}e ne im e dovolni samo formalno zavr{enoto v i so ko o b r a z o v a n i e n a nivnite idni potencijalni vraboteni. Zo{to sertifikatite posebno vo IT industrijata se tolku va`ni?

Koga zboruvame za sertifikatite treba da potencirame deka se raboti za globalen standard, promoviran od najpoznatiet softverski i hardverski kompanii. Ve}e i hardverskite kompanii, kako HP, promoviraat sertifikati, koi gi baraat ne samo od svoite vraboteni, tuku i od site koi profesionalno se zanimavaat so tehnologijata na HP. Ako imate dvajca kandidati, kako }e izmerite koj znae pove} e? Onoj koj {to uspeal za kratko, ograni~eno vreme da gi pomine site pra{awa, sigurno }e ima prednost. Samiot sertifikat e nekakva garancija za pogolemo znaewe. Se raboti za globalni standardi, koi garantiraat deka onoj {to go poseduva, bez razlika vo koja zemja go polagal, deka ima isto znaewe.

Kolkav e interesot za sertificiranite obuki koi se sproveduvaat vo Semos Edukacija?

Vo izminatiot kvartal za 78% e zgolemen brojot na sertifikati vo odnos na istiot kvartal pred edna godina. U{te edna novina vo ovoj del se sertifikatite na nivo na sekojdnevno koristewe na kompjuter. Toa e ECDL (sertifikat za digitalna pismenost) koj garantira deka onoj {to }e go polo`i znae da raboti na kompjuter.

Ovoj sertifikat kaj nas ne e zadol`itelen. So nego se ser-

tificira znaeweto na rabota so kompjuter, na nivo na operativen sistem, internet, pravilno vnesuvawe i pe~atewe na dokumenti vo Vord, analiza na podatoci vo Eksel, prika`uvawe podatoci vo Pauer Point.

Brojot na sertificirani ispiti se zgolemuva, a ona {to ne raduva e najavata od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija deka ovoj sertifikat }e bide preduslov za vrabotuvawe.

Dali celokupniot pazar na neformalna edukacija go sledi ovoj trend na zgolemena pobaruva~ka na obuki i sertifikatot za digitalna pismenost?

Da, ima se pove}e firmi koi nudat znawe vo delot na informati~ko znawe i meki ve{tini. No, ve}e pazarot e izdeferinciran. Se znae koi se pomali, koi pogolemi igra~i, se znae koj kakov tip na obuki nudi.

On-lajn obukata e edna novina od Semos Edukacija?

Ova e se u{te na po~etok.

Imame oprema, imame dobra interenet konekcija, ima sodr`ini koi mo`at da se ponudat on-lajn, kako i prvi zapi{ani slu{ateli. Imavme train the trainer sesii, za sovladuvawe na razlikata vo predavawata koi se vo `ivo od onie on-lajn. Mo`ebi se u{te ne sme napravile pogolemi marketin{ki ~ekori bidej}i smetame deka ova treba da odi ~ekor po ~ekor. Da sozreat i na{ite uslovi i samiot pazar.

No, definitivno toa e na{ata opredelba za vo idnina. Celta ni e da gi namalime tro{ocite

Uspehot na Semos Edukacija e valoriziran i vo me|unarodni ramki. Majkrosoft neodamna go povika menaxmentot na Semos Edukacija, vo Amsterdam pred site trening centri vo Evropa da go prezentira nivniot biznis model.

na korisnicite, posebno onie koi se nadvor od Skopje. Vendorite ve}e gi pravat site materijali vo digitalen oblik.

Orakl gi pra}a materijalite direktno na mejl do svoite slu{ateli. Dali toa }e bide vo na{ata u~ilnica ili kaj nego doma, se isto e. So dobri internet vrski nema nikakva razlika. Dilemata be{e dali da se {irime prostorno, so novi u~ilnici ili on-lajn. Odlukata e da se {irime virtuelno, so toa {to }e bideme dostapni i za Makedoncite koi se nadvor od Makedonija.

Idejata ne e e da im obezbedime sodr`ini koi tie sami }e gi sledat, tuku da obezbedime virtuelna u~ilnici. Da go sledat predava~ot, da imaat svoj kompjuter, da gi izrazbotuvaat ve`bite vo realno vreme, predava~ot da go sledi toa {to slu{atelot go raboti i da rea-

gira dokolku ima gre{ka.

Kade e prisutna Semos edukacija, nadvor od granicite na Makedonija?

Vo Kosovo, Albanija, Danska, Norve{ka, Ungarija, imavme obidi da vlezeme vo Hrvatska, Srbija. Dilemata be{e dali da se pozicionirame daleku ili blisku, no se skoncentriravme na malku podale~ni pazari.

Na{ite treneri koi imaat dosta dobri referenci, predavaat tamu i sme del od globalen sistem na trening centri.

Vo [vedska odbivme rabota zatoa {to ne mo`evme da se pokrieme so predava~i. Ednostavno, lu|eto koi gi imame ne se dovolni za da postigneme za site pazari, no zatoa se slu~uva da doa|aat slu{ateli i kompanii od stranstvo, zatoa {to ovde im e poevtino otkolku vo nivnite mati~ni zemji. [to se odnesuva do pazarite vo

Albanija i Kosovo tie se ~ekor nazad, {to za nas e golema {ansa. So kosovskiot pazar ve} e nekolku godini imame kontinuirana sorabotka, posebno so stranskite kompanii prisutni na ovoj pazar i so bankarskiot sektor. Vo Albanija imame svoja kompanija, koja raste i se razviva ve}e ~etiri godini.

Kako ~ovek koj e vo edukacija no i kako rabotdavec koj ima problem so pronao|awe soodveten kadar, kade go locirate problemot ili defektot na pazarot na rabotna sila?

Problemot e vo ona {to realno se nudi na pazarot i vo o~ekuvawata na kompaniite.

Pred nekolku godini na Cisko konferencija be{e potencirano deka produktivnosta na rabotnikot e za pet pati pomala od ona {to od nego }e se o~ekuva po pet godini. Tokmu toa se slu~uva sega. Edno se znaewata, drugo e brzinata so koja se razviva tehnologijata. Nie odime kontinuirano, linearno napred ili mo`ebi malku zaostanuvame, a tehnologijata odi napred mnogu brgu. Sekoj mora da sfati deka mora mnogu da u~i, mnogu da znae, ne samo od edna tuku od pove}e oblasti, i seto toa da go pravi mnogu brzo. Sekoj {to }e sfati deka mora da raboti mnogu brgu }e odi napred.

Nie toa go sfativme. Nadvore{ni konsultanti potvrdija deka Semos Edukacija se dvi`i ~etiri pati pobrgu od drugite vo svojata industrija.

Kolku dominira korporativniot sektor vo obukite na Semos Edukacija?

Brojot na kompanii so koi nie sorabotuvame godini nanazad e ist. Se dvi`i od 250 do 300. Brojot na slu{ateli od korporativniot sektor e okolu 60% vo odnos na individualni slu{ateli. Karakteristi~no e {to ako porano na scena bile osnovnite kompjuterski ve{tini, sega se intenzivnite napredni kompjuterski ve{tini.

Edna od najpopularnite obuki e napredniot Eksel, analiza na podatoci.

Imame nekolku fokus grupi.

Edna se IT profesionalcite, vtora celna grupa ni se site onie koi sekojdnevno rabotat so kompjuter, bez razlika od koja

industrija doa|aat (in`eneri, pravnici, ekonomisti, veb dizjaneri, grafi~ari, arhitekti, ma{inski in`ineri). Se {to bilo obuka za osnovni verzii, sega se zamenuva so napredni verzii, kratki, brzi i prilagodeni obuki.

Smetame deka sme dovolno prisutni kaj korporaciite, a celta ni e da se pribli`ime na nevrabotenite i studentite vo naredniot period.

Va`na celna grupa ni se decata.

Ne od profitna strana, tuku od aspekt na idninata. Napravivme nekolku istra`uvawa od koi dojdovme do soznanie deka roditelite smetat deka nivnite deca koi sekojdnevno se na kompjuter, znaat da rabotata na kompjuter, {to ne e vistina.

Decata znaat igri i socijalni mre`i, no ne znaat profesionalno, pravilno i bezbedno da go koristi istiot. Nedostiga osnovna digitalna pismenost, koja mora da ja usvojat decata vo u{te porana vozrast. Informatikata, i pokraj toa {to mnogu se zboruva, slabo e zastapena vo osnovnoto obrazovanie.

Novina i strate{ka opredelba na Semos Edukacija, osven on-lajn u~eweto e i eti~koto hakerstvo, osnosno bezbednosta vo informati~kata tehnologija.

Stanuva zbor za najbrzoraste~ka profesija i najbrzoraste~ki sertifikat za sertificiran eti~ki haker. Minatata nedela imavme otvoren den na ovaa tema, na koj ima{e iznaduva~ki ogromen interes. Mislam deka ovaa profesija ima golema idnina, ne samo za IT profesionalci, tuku i kaj obi~nite korisnici na kompjuteri.

Obukata za eti~ki hakeri gi u~i lu|eto, hakerite i IT profesionalcite da gi znaat site alatki koi gi znaat hakerite so cel sami da go napadnata svojot sistem, da gi uvidat ranlivostite na sistemot za da gi uvidat potencijalnite dupki i nedostatoci za da gi ostranat. Krajna cel e da se za{titat na nivo na mre`a, na nivo na aplikacija (site programi koi gi koristime) i nivo na sekojdnevno koristewe na internet. Informati~kata bezbednost treba da se vgradi vo infrastrukturata vo faza na nejzinoto implementirawe, zatoa {to posle e docna.

45

46 EDUKACIJA

BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

d-r ANA LAZAROVA-NIKOVSKA dekan na Fakultetot za stranski jazici, FON m-r QUBICA KARDALESKA Fakultet za stranski jazici, FON

o akademska smisla “lingvist” e onoj koj izu~uva lingvistikanauka za jazikot i kako takov tradicionalno se opredeluva za profesorska ili preveduva~ka kariera. Lingvis tikata, iako e klasificirana vo humanisti~kite nauki, preku nejzinite primeneti disciplini i najnovi teoretski struewa, navleguva kako vo op{testvenite (na pr. jazi~na politika), taka i vo prirodnite (na pr. nevrolingvistika) i tehni~kite nauki (na pr. kompjuterska lingvistika).

No, vo po{iroka smisla, zna~eweto na “lingvist” e poblisku do poliglot, poto~no onoj koj vladee so pove}e stranski jazici. Vakvoto poimawe na eden lingvist ima {iroka primena koga stanuva zbor za izbor i gradewe na kariera i vo zapadnite zemji lingvistite se baran kadar za raznovidni pozicii vo biznis sektorot.

Na na{ite prostori se u{te se ~ini deka javnosta o~ekuva diplomiranite lingvisti da go baraat svoeto vrabotuvawe vo obrazovnite ustanovi ili kako preveduva~i i tolkuva~i vo vladini i nevladini institucii. No, duri i da se dvi`ime vo ovaa predvidliva ramka, pazarot na trudot vo poslednive godini ponudi eden nov segment na obrazovni institucii, t.n. edukativni/ trening centri ~ija celna grupa e tokmu biznis zaednicata. Istite stanuvaat sé popopularni i brojot na obuki koi gi nudat sekojdnevno se

V

www.fon.edu.mk

LINGVISTI VO BIZNIS SEKTOROT zgolemuva. Vo golema merka, ovie centri nudat obuki za t.n. ,,meki ve{tini’’ koi nedostasuvaat vo na{iot biznis sektor, kako {to be{e potvrdeno i od anketata sprovedena od Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija vo fevruari 2011 godina. A, lingvistite se odli~ni kandidati za obu~uva~i za ovie prenoslivi ve{tini zatoa {to za vreme na studiite po stranski jazik i prestojot vo stranstvo gi razvivaat mekite sposobnosti mo`ebi pove}e vo odnos na studentite od drugite fakulteti. Silna strana na lingvistite se komunikaciskite ve{tini (pismeno i usno prezentirawe), me|u~ove~kite sposobnosti (sposobnost za vklopuvawe vo multikulturni sredini), timskata rabota (nosewe odluki so konsensuz), sposobnosta za sebe-menaxirawe (lesna adaptabilnost na promeni i novi iskustva, postojana nadogradba).

Ponatamu, intenzivnata komunikacija i sorabotka na ekonomski, politi~ki, kulturen i nau~en plan, zgolemenata mobilnost, potrebata od dijalog i razmena na soznanija napravija izu~uvaweto na stranskite jazici da prerasne vo imperativ. Soodvetno na sovremenite potrebi, vo svetot se napu{ta striktno monodisciplinarnata orientacija. Na pazarot na trudot i pokraj vostanovenata podelba po struki, sepak sé pove}e se nametnuva potrebata od in-

terdiciplinarnost.

Tokmu takov kadar obrazuva i podgotvuva biznis nasokata na Fakultetot za stranski jazici pri FON Univerzitet.

Sledej}i ja preporakata od Evropskata Unija za poznavawe najmalku dva jazika, studentite na ovaa nasoka zadol`itelno go izu~uvaat angliskiot i u{te eden evropski jazik (od izbor na pet), kako i mo`nost za zapoznavawe so tret jazik.

Pokraj izu~uvawe na dva jazika, biznis nasokata na Fakultetot za stranski jazici na FON kombinira komunikaciski ve{tini, kulturolo{ki studii i op{ti poznavawa od biznis administracijata.

So ogled na toa {to biznis administracija gi opfa}a re~isi site aspekti od rakovodewe so razli~ni (po obem ili po oblast) vidovi na biznis (planirawe, finansii, marketing, ~ovekovi resursi, i sli~no), nasokata vklu~uva klu~ni predmeti od istite oblasti. Ima za cel da mu ponudi na studentot seopfaten uvid vo delovnoto rabotewe.

Ovaa nasoka se klasificirala vo podra~jeto Humanisti~ki nauki (stranski jazici) i Organizaciski nauki i upravuvawe (biznis administracija) i ima dolga tradicija na renomirani evropski univerziteti (Univerzitetite vo Notingam, Man~ester, Latvija, Verona, Piza, Nica, Keln itn.).

So svojata multidisciplinarnost, biznis nasokata pri Fakuletot za stranski jazici

ovozmo`uva vrabotuvawe na razni nivoa vo administracijata na doma{ni i stranski kompanii i institucii vo zaviden broj oblasti: rakovoditeli vo biznis i javniot sektor, koordinatori na proekti vo nevladini organizacii, pretstavnici vo stranski stopanski i diplomatski pretstavni{tva vo R. Makedonija i obratno, pozicii vo izdava{tvoto, mediumite, odnosi so javnosta, marketing, ~ovekovi resursi, organizacija na manifestacii, kako i uspe{ni pretpriema~i na sopstven ili semeen biznis.

Diplomiranite studenti od ovaa nasoka se isklu~itelno privle~ni za doma{ni kompanii koi se naso~eni kon izvoz, kako i stranski kompanii koi baraat prisustvo na makedonskiot pazar. Za visoki pozicii vo me|unarodno orientirani kompanii, posebno se soodvetni magistrite od ovaa nasoka, koi se steknuvaat so tesna specijalnost vo me|unaroden biznis i dva delovni stranski jazici.

Sledej}i go primerot od svetot, kade vakvata multidisciplinarna programa ima dolga tradicija i e isklu~itelno popularna kaj rabotodavcite, vreme e i na{ite biznis lideri da regrutiraat vo svoite kompanii i institucii diplomci po stranski jazici so biznis administracija za da im pomognat zaedno da ~ekorat kon novi uspesi.

47

NEFORMALNO OBRAZOVANIE

EKSTRA ZNAEWA I VE[TINI VI JA ZGOLEMUVAAT CENATA NA PAZAROT NA TRUD! VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

eodamna sprovedenata anketa od strana na poznatiot hrvatski portal Moj posao i EduCentar poka`a deka visoki 92% od ispitanicite potvrdile deka dopolnitelnata edukacija zna~itelno ili donekade im pomognala vo pronao|awe rabota i izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Istata anketa poka`a deka za 85% od rabotodavcite dopolnitelnata edukacija na kandidatite vo golema mera vlijae na nivnata odluka pri vrabotuvawe.

Vakvi anketi i istra`uvawa ne se sproveduvaat vo Makedonija, no konstatacijata e ista.

Osven formalno zavr{enoto obrazovanie, s$ pove}e se cenat i baraat dopolnitelni

N

Pazarot na neformalno obrazovanie vo Makedonija e vo porast.

Pobaruva~kata na obuki raste i kaj kompaniite i kaj poedincite, {to samo potvrduva deka globalniot trend na porast na neformalnoto obrazovanie pristigna i vo Makedonija.

Istra`uvawata vo EU uka`uvaat na tendencija za pro{iruvawe na dopolnitelnite znaewa kaj site profesii. Ottuka, biografiite na kandidatite za rabota stanuvaat s$ popolni so sertifikati za specijalizirani i stru~ni znaewa

obuki, sertifikati, dopolnitelni ve{tini i znaewa kaj kandidatite za rabota.

Rabotodavcite za najpotrebni gi smetaat komunikaciskite i prezentaciskite ve{tini, stranskite jazici i specijaliziranite proda`ni ve{tini.

Ovoj trend zna~itelno se sovpa|a i so toa {to kako odgovor za edukativnite trendovi go dobivme od makedonskite centri za neformalno

obrazovanie.

Vo CS Global, edukativen centar fokusiran na menaxment i razvoj na ~ove~kiot kapital, velat deka najgolem interes ima za obukite za razvoj na liderski i menaxerski ve{tini, ve{tini za regrutacija i selekcija na kadar, za delovna komunikacija i pregovarawe, spravuvawe so konflikti, odnosi so korisnici, obuka za kariera, kako

i pravnite aspekti na HR. “Interesot na razli~ni celni grupi se menuva postojano i zavisi od mnogu faktori, no vo poslednite nekolku godini najgolem interes za neformalnata edukacija projavuvaat tokmu kompaniite, {to samo po sebe navestuva bran “investirawe� vo svoite vraboteni i nivniot profesionalen razvoj. Za konkretni temi interes projavuvaat i

48 EDUKACIJA

BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

studentite, nevrabotenite i vrabotenite lica, i toa najmnogu vo domenot na obukata za kariera, obuka za uspe{no barawe na rabota, podgotovka za intervju, mentorirawe, koristewe na socijalnite mre`i i networking, razvoj na menaxerski ve{tini, u~ewe stranski jazici i nadgradba vo domenot na HR profesijata�, objasnuvaat od CS Global.

Iako vpe~atokot na profesionalcite koi se zanimavaat so neformalno obrazovanie e deka vo Makedonija s$ u{te e mal brojot na kompanii koi

[TO SE BARA OSVEN FAKULTETSKA DIPLOMA? MARKETIN[KI I MENAXERSKI VE[TINI DIGITALNA PISMENOST JAZICI KOMUNIKACISKI I PREZENTACISKI VE[TINI ANALITI^KI VE[TINI RE[AVAWE PROBLEMI PROEKT-MENAXMENT

nudat konsultantski obuki i kvalitetni i temelni programi adaptirani na vistinskite potrebi na pazarot na trud, raduva faktot deka raste svesta za razvoj na individualnite znaewa.

Iako krizata vo zna~itelna mera go namali interesot za

obuka kaj kompaniite, vo Triple S, edukativen centar dominantno svrten kon kompaniite, velat deka se slu~il eden pozitiven trend. “Ote`natite pazarni uslovi site n$ razmrdaa i gi dovedoa vo situacija menaxerite da razmisluvaat deka treba da go

unapredat sekoj raboten proces koj {to ne funkcionira.

Taka go ocenuvam zgolemeniot obem na obuki koi gi realizirame za na{ite klienti.

Vrabotenite koi se vo direkten kontakt so potro{uva~ite i klientite se liceto na kompanijata i niedna druga

ECDL sertifikatot za digitalna pismenost s$ po~esto se bara vo zemjite od regionot, a vo zemjite od Evropskata unija e zadol`itelen.

Vo proizvodstvoto, osven formalnoto obrazovanie, se baraat i ISO sertifikati, kako i Orakl i Majkrosoft sertifikati za IT-profesiite.

VO EU ZA SEKOE TRETO RABOTNO MESTO ]E SE BARA DIPLOMA! Evropskiot centar za obrazovanie napravi analiza za novite kompetencii i zanimawa za periodot do 2020 godina, koja poka`a deka vo navedeniot period vo zemjite od EU bi mo`ele da se otvorat 100 milioni rabotni mesta. Se o~ekuva jaknewe na uslu`niot sektor, sektor na koj }e otpadnat re~isi tri ~etvrtini od rabotnite mesta. Najgolem del od ovie rabotni mesta }e se otvorat vo sektorite IT, osiguruvawe i konsultanstki uslugi, potoa vo zdravstveniot i socijalniot sektor, distribucija i hoteli, a najmalku vo obrazovanie.

Ovoj centar o~ekuva rast na vrabotenosta i vo grade`ni{tvoto, a globalniot pazar na ekolo{ki ulsugi i proizvodi o~ekuva dvojno da se zgolemi.

Vlo`uvaweto vo izbegnuvawe na posledicite od klimatskite promeni e sektor koj se o~ekuva da se otvorat novi rabotni mesta, posebno vo sektorite za ~ista energija, obnovlivi izvori na energija i renovirawe na gradovi i sela.

Idnata decenija }e porasne pobaruva~kata za visokokvalifikuvana i prilagodliva rabotna sila i }e ostvori pove}e rabotni mesta koi zavisat od ve{tini. Do 2020 godina }e porasne pobaruva~kata za rabotni mesta za koi se bara visoka stru~na sprema – od 25% na 31,3%, a }e porasne potrebata i od rabotni mesta so sredno obrazovanie. ]e opadne brojot na rabotni mesta za koi e dovolna ni`a stru~na sprema.

investicija na kompanijata ne mo`e tolku brzo da se vrati i da dade rezultati kako investicijata vo vrabotenite”, tvrdi Marija Solevska, izvr{en direktor na Triple S Speakers.

Taa veli deka vo Makedonija kako {to raste svesta za neophodnosta od neformalno obrazovanie, taka eksponen- proda`ba, organizirawe cijalno raste i svesta za gerilski marketing so minikvalitetno i prakti~no ne- malen buxet itn. formalno obrazovanie.

Deka pazarot na obuki i “Pazarot i slu~uvawata neformlno obrazovanie e poka`uvaat deka nema pros- `iv potvrduvaat i vo KOtor za neseriozni igra~i SMO Inovativniot Centar, ili one man show kompanii ~ija celna grupa se malite i za edukacija. Menaxerite sredni pretprijatija. Osven i kompaniite koi investi- interesot na kompaniite za raat vo neformalno obra- educirawe na svoite vrabozovanie cenat teni, postoi isto samo prakti~ni tolkav individuobuki so specialen interes za jalizirani trenli~na nadgradba eri vo odredena naj~esto na lica oblast, koi imaat milioni rabotni mesta koi ve}e se vrabootvorat vo EU do uspe{na biznis- }e se 2020 teni i sakaat da ja godina praktika zad sebe unapredat svojata ili se uspe{ni i kariera steknuvaj} doka`ani izvr{ni menax- i novi znaewa i ve{tini. eri. Iskustvoto ni poka`a Devetgodi{noto iskustvo deka lu|eto go cenat kredi- na ovoj edukativen centar bilitetot na prakti~arite poka` uva deka raboto koi samite ostvarile vrvni davcite imaat potreba da gi rezultati vo oblasta vo koja obu~uvaat svoite vraboteni obu~uvaat”, veli Solevska. za specifi~ni ve{tini koi ne Vo trening-programite se mo`at da se nau~at vo tekot baraat specijalizirani i na formalnoto obrazovanie, prakti~ni soveti, koi nu- a se potrebni i ponekoga{ dat direktni re{enija koi presudni za efikasno raboslu{atelite na obukite mo`at tewe. Individualnite posevedna{ da gi primenat i im titeli, pak, osven potrebata davaat na odgovor na realna za li~en razvoj na odredeni biznis-situacija, na primer: ve{tini, naj~esto se raefektiven merchandasing, kovodeni od potrebite na merewe na performansite pazarot na trud za odredeni na vrabotenite, telefonska rabotni mesta.

100

49

50 EDUKACIJA

BROJ 599 21/04/2011 www.kapital.mk

AKREDITIRANA OD MINISTERSTVOTO ZA OBRAZOVANIE NA R. MAKEDONIJA SO RE[ENIE BR.11-440/5

ostojaniot razvoj i promenite vo modernoto obrazovanie na dene{nicata, poka`uvaat deka diplomata za zavr{eno sredno obrazovanie vo idnina nema da bide dovolna.

Sledej}i gi ovie promeni gimnazijata “Maksimilijan Berlic”, vodena od iskustvoto na vode~kiot brend vo jazi~noto obrazovanie Berlitz, Vi ovozmo`uva da stanete del od svetskite vode~ki nastavni sistemi i najvisokite globalni standardi preku nastava koja istovremeno e motivira~ka, no i gi podgotvuva u~enicite za ponatamo{no prodol`uvawe na nekoi od najpoznatite me|unarodni univerziteti, ~ii uslovi za priem postojano se menuvaat.

Gimnazijata nudi {irok spektar na mo`nosti, vklu~uvaj}i nastava na makedonski i angliski jazik, kako i mo`nost za steknuvawe na pove}e me|unarodni diplomi od koi u~enicite pokraj vo sekundarnoto obrazovanie }e imaat korist i ponatamu.

NA[ETO 130 GODI[NO ISKUSTVO VO OBRAZOVANIETO VI OVOZMO@UVA: Sovremena nastavna programa so odnapred postaveni celi; Doka`ani metodi za izveduvawe na nastavata, sozdadeni vo sorabotka so Institutot po psihologija na Mek Gil University vo Montreal; Profesori koi se educirani spored me|unarodni standardi koi podle`at na kontinuiran trening; Monitoring na nastavniot kadar od strana na ovlasten supervizor;

P

NAJELITNATA PRIVATNA GIMNAZIJA VO MAKEDONIJA “MAKSIMILIJAN BERLIC” KVALIFIKACISKITE TESTIRAWA ZA UPIS VO PRVA, VTORA I TRETA GODINA SE VO TEK

berlitz.edu.mk

Mo`nost za prodol`uvawe na obrazovanieto vo najelitnite univerziteti vo svetot; Gimnazijata “Maksimilijan Berlic” ,raspolaga so prostor od 500 m2 vo strogiot centar na gradot (pe{a~ka zona), sovremeno opremen soglasno aktuelnite svetski standardi vo obrazovanieto i po ni{to ne se razlikuva od ostanatite elitni sredni u~ili{ta vo Evropa i SAD. Seto ova ni dava za pravo so gordost da go nosime epitetot - najelitna privatna gimnazija vo Republika Makedonija.

Gimnazijata “Maksimilijan Berlic” e edinstvenoto mesto kade u~enicite imaat mo`nost da sledat nastava spored najvisokite me|unarodni standardi vo prijatna atmosfera vo paralelki od 12 do 15 u~enici.

Pokaraj toa Gimnazijata na svoite u~enici im ovozmo`uva ednomese~en prestoj vo eden od 40 {kolski centri vo SAD na krajot od sekoja u~ebna godina, kako i mo`nost za zdobivawe so pove}e me|unarodni diplomi.

Odberete go svojot Univerzitet: od ponudeni 40 renomirani Univerziteti vo SAD i Velika Britanija !!!

Prezemete akcija i pobedete ja dilemata !!!

Ve pokanuvame da go napravite prviot ~ekor i da izberete nastavna programa koja Vi ovozmo`uava do`ivotni benificii. Vo Va{iot izbor vklu~ete gi va{ite roditeli i site onie vo koi imate doverba i po~it, so cel da donesete mudra odluka za va{ata ponatamo{na u~ili{na kari-

era. So izborot na soodvetna gimnaziska nastava, Vie }e bidete podgotveni za predizvicite i mo`nostite koi sleduvaat po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie.

Gi imate na{ite najiskreni `elbi za pravilen izbor, li~na satisfakcija, a se so cel da dobiete najkvalitetna edukacija koja }e vi ovozmo`i realizacija na va{ata vizija.

Iskreno se nadevame deka }e ni se pridru`ite, i zaedno }e gi realizirame va{ite vizii!!!

So po~it, Gimnazija “Maksimilijan Berlic” 02 3131031