energetska efikasnost

ENERGETSKA EFIKASNOST

www.kapital.mk tal.mk

petok 13/05/2011 05/2011

ENERGETSKATA EFIKASNOST I KOMPANIITE

SO RAZUMNO KORISTEWE NA ENERGIJATA DO POGOLEM PROFIT

PLANETAREN PREDIZVIK

ENERGETSKI EFIKASNITE GRADBI VO ZARODI[ VO MAKEDONIJA

KAKO DO POGOLEMA ZA[TEDA NA ENERGIJATA?

KUPUVAJTE [TEDLIVI APARATI I OPREMA

36 ENERGETSKA EFIKASNOST ENERGETSKATA EFIKASNOST I KOM

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

S

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

kapite surovini, deficitarnoto doma{no proizvodstvo na energija i neracionalnoto koristewe na resursite ja izdignuvaat energetskata efikasnost na nivo na neophodnost. Ekspertite se decidni deka temata energetska efikasnost ne e moderen i minliv trend, tuku koncept koj zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj. So implementiraweto na merki za podobra energetska efiksnost vo grade`niot, transportniot i industriskiot sektor na podolg rok mo`at da se za{tedat stotici milioni evra, objasnuvaat poznava~ite. Implementacijata na merki za energetska efikasnost vo sekoja kompanija e mnogu va`na rabota, osobeno ako se zeme predvid prognozata deka elektri~nata energija i drugite energensi }e poskapuvaat za najmalku 10% sekoja sledna godina.

Znaej}i go ova, prvo {to treba da napravat odgovornite kompanii e da presmetaat so kolkav procent u~estvuvaat energensite vo krajnata cena na nivniot proizvod ili usluga. Otkako }e go napravat toa, firmite }e treba da izrabotat i plan za namaluvawe na toj procent preku takanare~en energy efficiency audit (plan za energetska efikasnost). Po zavr{uvaweto na planot }e se pristapi kon definirawe i realizirawe na predvidenite aktivnosti.

Menaxmentot na sekoja kompanija mora da bide svesen deka energetskata efikasnost e investicija i deka samo so razumno koristewe na energijata i nejzino {tedewe pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni.

Implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo

SO RAZUMNO KORISTEWE NA ENERGIJATA DO POGOLEM PROFIT

{to }e go zgolemi profitot na kompanite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo krajnata cena, tuku }e ovozmo`i istite pari kompanijata da gi vlo`i vo pogolema promocija na svojot proizvod, vo pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit.

ZO[TO E POTREBNA ENERGETSKATA EFIKASNOST?!

Makedonija ne e konkurentna ekonomija. Za edinica proizvod tro{ime zna~itelno pove} e energija sporedeno so evropskite zemji. Tokmu zatoa, so primenata na energetskata efikasnost kompaniite }e go zadr`at kvalitetot na proizvodstvoto, no }e ja namalat potro{uva~kata. Za{tedata na energija treba da se gleda vo nasoka na rastovaruvawe na

REK Bitola. Pomalku }e uvezuvame energensi i pomalku }e ja zagaduvame `ivotnata sredina.

Spored analizite, koga zboruvame za primenetite merki za energetska efikasnost, Makedonija e daleku zad evropskite zemji, no i pod nivoto na Grcija, Srbija i Hrvatska. “Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe na novi rabotni mesta. Energetskata efikasnost ne e kampawa, taa e dlaboko vkorenata vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite�, veli @ivko Dimov, menaxment-konsultant.

Makedonija minatata godina ja usvoi i osumgodi{nata Strategija za energetska efikasnost.

Spored nea, so investicii od 400 milioni evra vo slednite sedum godini zemjava treba da stane energetski poefikasna.

Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj s$ poskap resurs ne e samo potreba, tuku i obvrska, objasnuvaat poznava~ite. Alarmiraat deka soglasno evropskite direktivi Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite {est godini. “So vlo`uvawe od 400 milioni evra se za{teduvaat okolu 80 milioni evra godi{no, a se {tedi najmalku 4.000 kilotoni emisija na jaglerod dioksid.

Privatniot sektor vlo`uva vo energetska efikasnost, bidej}i toa se najdobro vlo`enite sredstva. Energetskata efikasnost e pobedni~ka varijanta, toa e resurs na Makedonija. Da se

M Menaxmentot na sekoja kompanija mora dda bide svesen deka energetskata efikasnnost e investicija i deka samo so razu u zumno koristewe na energijata i nejzino { {tedewe pridobivkite na kompanijata se nnekolkukratni. Implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompanite preku nnamaluvawe na tro{ocite za energija i nnivnoto procentualno u~estvo vo krajnata ccena, tuku }e ovozmo`i istite pari komppanijata da gi vlo`i za pogolema prom mocija na svoite proizvodi, во поголема ппrодажба, а sо тоа и uште поголем пrофит

PANIITE

ILIJA HAXI DAOVSKI MAKSTIL, POMO[NIK-DIREKTOR ZA TEHNI^KI PRA[AWA

“Kompanijata mo`e da se pofali so nekolku investiciski vlo`uvawa vo sferata na energetska efikasnost, vredni okolu 30 milioni evra. Makstil mora da bide vo ~ekor so ostanatite vode~ki kompanii za proizvodstvo na ~elik, taka {to investira i ima namera i ponatamu da vlo`uva vo proektite za poefikasno energetsko iskoristuvawe.”

vlo`i eden denar vo energetska efikasnost, odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vlo`ile dva ili tri denari vo proizvodstvo na energija”, veli Konstantin Dimitrov od Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF).

Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji, spored bruto-doma{niot proizvod.

Rezidencijalniot, komercijalniot i uslu`niot sektor, kako i transportniot i industriskiot sektor opfa}aat duri 96% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Neophodno e poracionalno da se koristi energijata, resurs koj od godina vo godina }e stanuva s$ poskap. Vo momentov vo Makedonija soodnosot na energetskata intenzivnost e ~etiri pati pogolem od evropskiot, odnosno energetskata

efikasnost merena spored BDP e ~etiri pati pomala od energetskata efikasnost na Evropskata unija.

“Vo momentov vo EU na 1.000 dolari BDP se tro{i 0,2 ekvivalentni toni energija, a vo Republika Makedonija 0,75 ekvivalentni toni. So implementacija na merkite od Strategijata za energetska efikasnost ovoj procent bi trebalo da se svede na 0,45 do 0,49 do 2020 godina”, veli ministerot za ekonomija vo tehni~kata Vlada, Fatmir Besimi.

KOMPANIITE SÈ POVE]E RAZMISLUVAAT ENERGETSKI EFIKASNO!

Kompaniite vo zemjava s$ pove} e se svesni deka za{tedata na energijata, poracionalnoto koristewe na resursite, konkurentnosta i profitabil-

nosta se klu~ot na uspehot. Tie {to navreme go apsolvirale toa ve}e podolgo vreme primenuvaat merki na energetska efikasnost. Makstil, kompanija od te{kata industrija ~ija osnovna dejnost e proizvodstvo na ~elik, odnosno toplovalan debel lim koj nao|a primena vo brodski i drugi vidovi konstrukcii, u{te vo 2001 godina prv pat primeni merki za efikasno iskoristuvawe na energijata. Dominantnite tro{oci za proizvodstvo, energijata i energensite go naterale rakovodstvoto na ~eli~arnicata da investira vo namaluvawe na tro{ocite za energija po ton proizveden ~eli~en proizvod slab, odnosno lim.

“Konkurencijata na pazarot na ~elik e izvonredno ostra i opstanuvaat kompanii koi uspe{no se spravuvaat kako so kvalitetot na proizvodot, taka i so tro{ocite za realizirawe na proizvodstvoto.

Makstil mora da bide vo ~ekor so ostanatite vode~ki kompanii za proizvodstvo na ~elik, taka {to investira i ima namera i ponatamu da vlo`uva vo proektite za poefikasno energetsko iskoristuvawe, a so toa i poekonomi~no vodewe na procesot na proizvodsvoto”, veli

Ilija Haxi Daovski, pomo{nikdirektor za tehni~ki pra{awa vo Makstil.

Toa so {to mo`e da se pofali kompanijata vo sferata na energetska efikasnost se nekolku investiciski vlo`uvawa, vredni okolu 30 milioni evra.

Vo 2001 godina Makstil ja zameni elektri~nata so hemiska energija vo procesot na topewe na ~elik vo elektrola~nata pe~ka, kade {to so upotreba na kislorod i priroden gas se supstituira do 30% elektri~na energija. So ovoj zafat kompanijata dobila pogolemo proizvodstvo so ednakvo koli~estvo elektri~na energija. Vo periodot 2007-2010 godina ovoj ~eli~en gigant na na{ite prostori zamenuva eden transformator za elektrola~nata pe~ka so pomo} en, so {to go osovremenuva regulacioniot sistem za kontrola na elektri~niot lak. Vlo`uva i vo nov hidrauli~en sistem za kinematika na pe~kata. So ovie merki kompanijata ima mo`nost da go zgolemi proizvodstvoto, a pritoa evidentno da ja namali energijata po ton proizvod za 2%.

“Vo 2008 godina se zafativme so izgradba na nova potisna pe~ka vo pogonot Valavnica za debel lim, za zagrevawe

37

38 ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

30

milioni evra investira{e Makstil vo poslednite 10 godini vo energetskata efikasnost

na valanecot. Ovaa investicija rezultira{e so namalena normativna potro{uva~ka na priroden gas od 60 na 50 metri kubni za ton lim, a so toa ja zgolemivme i produktivnosta od 50 na 65 toni lim na ~as. Samo za ilustracija, za godi{no proizvodstvo od 350.000 toni lim za{tedata na priroden gas e 3,5 milioni metri kubni gas. Pokraj za{tedite na priroden gas, dopolnitelen benefit e i namaluvaweto na normativnata potro{uva~ka na tehnolo{ka voda za ladewe od 35 na 10 metri kubni za lim ili godi{na za{teda na voda od devet milioni metri kubni.

Ja namalivme i normativnata potro{uva~ka na elektri~na energija od 95 na 82 kilovati za proizvodstvo na ton lim”, objasnuva Haxi Daovski.

Ostanati pozna~ajni investiciski vlo`uvawa se izgradbata na kazanska elektrola~na pe~ka za obrabotka na te~niot metal direktno vo kazan, zamenata na grejni mesta za kazani so breneri za priroden gas od nova generacija so pogolem koeficient na iskoristuvawe na energijata, sistem za deskalacija so zgolemen pritisok, koj pridonesuva za podobar kvalitet na gotoviot proizvod - toplovalan lim, kako i sistem za peskarewe i boewe na gotoviot proizvod.

Pokraj metaloprerabotuva~kite kompanii vo zemjava, merki za energetska efikasnost primenuvaat i prehranbenite kompanii.

Vinarnicata Tikve{ neodamna ja reafirmira{e strategijata za kontrola na koristeweto prirodni resursi, so namera

KADE VO KOMPANIJATA MO@ETE DA PRIMENITE ENERGETSKA EFIKASNOST ZA KOJA NE TREBA PODGOTOVKA Osvetluvawe vo kancelariite i vo drugite prostorii (upotreba na energetski efikasni svetilki, avtomatsko palewe/gasnewe) Zagrevawe i ladewe na prostoriite (upotreba na termostati, redovno servisirawe na opremata za greewe/ladewe) Kancelariska oprema (racionalna upotreba na pe~ata~i i kompjuteri) da obezbedi postojan rast na kompanijata, no istovremeno da pridonese i za za{tita na `ivotnata sredina.

Po pozitivnoto iskustvo od koristeweto polesni {i{iwa za polnewe na vinata od serijata “Klasik”, vinarskata vizba Tikve{ odlu~i vo sledniot period postepeno da ja namaluva te`inata na staklenata ambala`a na celokupniot asortiman na vina. Koristeweto polesni {i{iwa, potenki kartonski kutii za pakuvawe i navojni zatvora~i za {i{iwa zna~itelno ja namaluva emisijata na “stakleni~ki” gasovi vo atmosferata, koi se javuvaat vo

proizvodstvoto na ambala`ata za pakuvawe, kako i za namaluvawe na koli~inata otpad {to ja degradira `ivotnata sredina.

“Koga e energijata vo pra{awe, ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50%, {to e postignato so vlo`uvawa vo promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija. Ja namalivme potro{uva~kata na struja po edinica proizvod, {to e rezultat na voveduvaweto poefikasen sistem za ladewe, kako i izgradbata na 6.000 metri kvadratni

\OR\I PETRU[EV

GENERALEN DIREKTOR NA TIKVE[

Vozila (menuvawe na starite ili nivno redovno servisirawe, investirawe vo novi, planirawe na upotreba) Edukacija na vrabotenite (investirajte vo postojana edukacija na va{ite vraboteni vo energetska efikasnost, no i samoedukacija)

“Ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50% preku promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija. Potro{uva~kata na struja po edinica proizvod ja namalivme so voveduvawe poefikasen sistem za ladewe i so izgradbata na 6.000 metri kvadratni solarni paneli.”

solarni paneli”, velat od Tikve{.

Vo nasoka na za{teda na prirodnite resursi i eliminirawe na materiite {tetni za `ivotnata sredina, Tikve{ ja namali potro{uva~kata na voda za 50% blagodarenie na investiciite vo nova tehnologija za ~istewe na ambala`ata i tankovite za ~uvawe i prerabotka na vinoto.

So voveduvaweto, pak, na nepovratna ambala`a vinarnicata ja napu{ti upotrebata na detergenti za miewe na {i{iwata pred upotreba, {to sega se pravi samo so sterilna voda.

“Da se bide lider ne zna~i samo da se zadovoluvaat potrebite na potro{uva~ite, tuku i da se odi ~ekor ponapred i da se postavuvaat novi standardi vo site segmenti od raboteweto, direktno povrzani so proizvodot i procesite vo kompanijata, kako i so nejzinoto po{iroko vlijanie na okolinata i zaednicata. Toa

1,5

milioni evra kredit od EBRD iskoristi mesnata industrija MIK od Sveti Nikole za podobruvawe na kotlarnicata, instalacijata za ladewe, ventilacijata i za linija za snabduvawe so mazut

bara seriozni vlo`uvawa koi za nas pretstavuvaat opredelba od koja zavisi razvojot i uspehot na na{ata kompanija”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{.

So kredit od okolu 1,5 milioni evra od EVRD,mesnata industrija MIK od Sveti Nikole ja podobri kotlarnicata, instalacijata za ladewe, ventilacijata, a investirale i vo linijata za snabduvawe so mazut.

Hotelite Alaksandar Palas, hotelot i kazino vo Gevgelija, Princes, fabrikata za prozvodstvo na maslo Brilijant, mesnata industrija MIK od Sveti Nikole, fabrikata za obuvki Albatros se samo del od kompaniite koi sfatile deka energetskata efikasnost e potreba, a ne obvrska.

Ilija Tikvarovski, pretsedatel na Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe pri Stopanskata komora, voedno i proektant na nekolku konkretni investicii vo nasoka na za{teda na energijata vo objektite, veli deka za energetskata efikasnost kompaniite mora da vodat smetka, bidej}i tokmu energijata e glavna stavka vo cenata na proizvodot. Toj objasnuva deka u{te pred 20 godini toj u~estvuval vo timot koj vo Skopje prv pat napravil kotlarnica, vo koja otpadnata energija povtorno ja iskoristuvale vo proizvodniot proces.

“Poa|aj}i od toa kako da {tedime energija, gi proektirame site proekti. S$ {to pravime pravime na na~in maksimalno da ja namalime potro{uva~kata na energija. Vodime smetka da vovedeme takva oprema koja } e pravi povrat na energijata, odnosno uredite da bidat energetski efikasni. Bez ogled dali se raboti za struja, za toplina, za parea ili za vozduh, sekoga{ se trudime energijata da ne odi nadvor od objektot.

Za taa namena postojat klimakomorite. Toa se klima-uredi so takanare~eni rekuperatori, kade {to otpadniot vozduh go zagreva vlezniot vozduh, koj povtorno se zagreva za da dobi-

eme energija. Tuka stanuva zbor za za{teda na energijata i do 60% vo samiot ured”, objasnuva Tikvarovski.

Toj dodava deka sekoja investicija zavisi od namenata na objektot. Kako proektant na energetski efikasnite uredi vo hotelot i kazino Princes, Tikvarovski veli deka so investicija od okolu dva milioni evra, koja }e se vrati za tri do

~etiri godini, godi{no se {tedi od 50% do 60% energija.

“Vo hotelot Princes vo ladewe se instalirani okolu 2.400 kilovati. Tie klima-komori istovremeno se i toplotni pumpi, so koi greeme vo odreden period od godinata. Imame rikaveri sistemi, so koi otpadnatata energija pri kondenzacija na freonot se koristi za zagrevawe na sanitarna

topla voda. Se obiduvame {to pomalku da isfrlime energija vo vozduhot. Taka e napraven i hotelot Aleksandar palas.

Toplotnite pumpi imaat visok stepen na iskoristuvawe, kade {to eden kilovat elektri~na energija zamenuva re~isi tri kilovati toplinska energija.

Tuka e prednosta na toplinskite pumpi”, objasnuva toj.

Fabrikata za proizvodstvo na

39

40 ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

maslo za jadewe Brilijant od [tip, so vlo`eni okolu pet milioni evra vo nekolku segmenti, sega e edna od najsofisticiranite avtomatizirani kompanii vo zemjava. So investicii vo toplotni pumpi, pro~istitelni stanici, sitemi za ladewe i greewe so visok stepen na iskoristuvawe vo pogonite, upravnata i carinskata zgrada, Brilijant, pokraj za{tedata na energijata, razmisluvala i za za{tita i na `ivotnata sredina.

BANKARSKA PODDR[KA ZA ENERGETSKI EFIKASNI PROEKTI

Ekspertite se kategori~ni deka i pokraj kreditite od makedonskite banki, od me|unarodnite finansiski institucii i grantovite od Evropa, kompaniite nedovolno gi primenuvaat merkite za {tedewe energija.

Pretsedatelot na MACEF, Dim-

itrov, objasnuva deka postojat kreditni linii vo nekolku makedonski banki: IK banka, Ohridska banka, Prokredit banka, koi ovozmo`uvaat investitorot da kupi proizvodna linija so koja se {tedi okolu 20% od energijata i bankite vedna{ vra}aat 15% od zemeniot kredit. Kaj obnovlivite izvori na energija, pak, se vra}aat 20% od kreditot, {to za investicija od 500.000 evra, na primer, voop{to ne e malku”, veli Dimitrov.

Od Prokredit banka velat deka za niv uspe{en biznis-plan e toj so koj kompanijata }e doka`e deka so investicijata navistina }e se namali potro{uva~kata na energija, }e se namalat tro{ocite, no }e se namali i zagaduvaweto na `ivotnata sredina.

Afrodita Bogeska od Prokredit banka objasnuva deka koga se vo pra{awe gra|anite, dobra investicija e taa za postavuvawe novi prozorci so podobra izolacija, postavuvaweto solarni paneli za zagrevawe voda, kako i podobar green sistem so koj }e se {tedi toplinska energija.

Tuka vleguva i zamenata na stari za novi vozila koi se spored ekostandardi.

“Kaj malite i srednite pretprijatija, pak, dobri proekti se tie za obnova na zastarenata oprema, za investirawe vo podobra izolacija i sistemi za greewe so koi se {tedi energija, kako i koristeweto alternativni izvori na energija”,

@IVKO DIMOV MENAXMENT-KONSULTANT

“Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe na novi rabotni mesta.

Energetskata efikasnost ne e kampawa, taa e dlaboko vkorenata vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite.” dodava Bogeska.

Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), pak, preku programata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan (WeBSEFF) na Makedonija & odobri kreditna linija od 12 milioni evra za energetski efikasni proketi.

“Dokolku proektite ne mo`at da postignat stapka na za{teda na energija od najmalku 20%, pridru`eni so pozitivna vnatre{na stapka na povrat i neto-sega{na vrednost, toga{ proektite se smetaat za neostvarlivi. Bankite sproveduvaat dlabinska analiza na finansiskata sostojba na firmite.

Otkako }e se sprovedat proektite, nezavisno telo verifikuva dali o~ekuvanite rezultati se postignati soglasno proekciite od biznis-planot”, veli Edvard La Far`, regionalen direktor na programata. Toj istaknuva primer na edna makedonska kompanija za obrabotka na drvo koja go povratila zaemot od 150.000 evra za samo godina i polovina. Kompanijata sakala

da gi podobri energetskite karakteristiki na fabrikata i da instalira kotelska postrojka na biomasa.

Od neodamna Centarot za implementacija na razvojni idei, CIRI, im pomaga na zainteresiranite kompanii pri pi{uvawe na proektnata dokumentacija i aplikacijata, pred s$ vo izrabotka na predlog-proekt (tehni~ki i administrativno), kako i vo podgotovka i podnesuvawe na proektni aplikacii za EU fondovite. Centarot pi{uva i biznis i marketing-planovi za potrebite na zainteresiranite kompanii.

POTREBNI SE “ENERGETSKI” MENAXERI

Zemjodelstvoto i turizmot se sektori vo koi merkite na energetskata efikasnost treba pove}e da se primenuvaat.

“Makedonija e proizvoditel na grozje, jabolka... No, dobar del od ladilnicite za ovo{je ne rabotat ili pak, tie {to rabotat se stari i po 40 godini i se energetski neefikasni. Rekonstrukcijata tokmu na tie ladilnici }e bide golema energetska efikasnost za zemjava, koga e vo pra{awe potro{uva~kata na energija”, veli Tikvarovski od Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe vo Komorata.

Ekspertite potenciraat deka na nivo na kompanija treba da ima i “energetski” direktori, koi postojano }e se gri`at kako da ja namalat potro{uva~kata na energija, pritoa da proizvedat pove}e, a istovremeno da bidat i konkurentni na pazarot.

“Najva`no od s$ e {to golem del od kompaniite ne obrnuvaat vnimanie na energetskiot menaxment. Treba da ima dovolno stru~ni lu|e koi }e znaat kako da ja namalat potro{uva~kata na energija za 15%-20%. Potrebno e da se vgradat instrumenti, da se voo~at problemite i da se zadol`i in`ener koj }e upravuva so energetskite sistemi”, veli menaxment-konsultantot Dimov.

41

PLANETAREN PREDIZVIK

ENERGETSKI EFIKASNITE GRADBI VO ZARODI[ VO MAKEDONIJA

V

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o vreme na skapa energija i gra|anite i investitorite vo energetski efikasni grade`ni objekti mora ~as poskoro da ja {tedat elektri~nata i toplinskata energija. Ekspertite pora~uvaat deka idejata za energetska efikasnost e planetarna ideja koja Makedonija ne smee da ja ostava na marginite, tolku pove}e {to spored evropskata regulativa do 2020 godina Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energija 20%.

“Energetskata efikasnost e svetski predizvik. Nie, kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200, pa duri i 300 stanovi godi{no, taka {to mora da razmisluvame kako tie zgradi da bidat energetski efikasni.

Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energija na godi{no nivo za 10%, poka`uvaat istra`uvawata, za

Vo Evropa zgradite imaat energetski paso{i, {to e dokument za edna zgrada od kakov materijal e izgradena i kolku toj materijal }e pridonese vo za{teda na energijata. Vo Makedonija “zelenite” zgradi se brojat na prsti da gi zadovolime evropskite standardi i regulativi”, veli Van~o ^ifliganec, sopstvenik na ADORA in`enering.

Poznava~ite se decidni - Makedonija mora da donese i da implementira regulativa so koja stanbenite zgradi vo idnina }e mora da se gradat so energetski efikasen grade`en materijal, so energetski efikasni prozorci i vrati, so geotermalni pumpi i so vgraduvawe solarni sistemi za dobivawe elektri~na i toplinska energija. Tie apeliraat 280-te son~evi denovi vo Makedonija efikasno da po~nat da se iskoristuvaat.

Grade`nite kompanii od zemjava i regionot, no i tie {to proizveduvaat prozorski sistemi objasnuvaat deka za{tedata na energija e neophodna vo vreme koga energijata e s$

poskapa, a mnogu malku se iskoristuvaat raspolo`livite resursi.

“Nekoi istra`uvawa poka`uvaat deka vo stanbenite objekti, od aspekt na dobra izolacija vo nadvore{nite i vnatre{nite yidovi, vo dobra izolacija na pokrivite na zgradite i na ku}ite, so pri-

menata na energetski efikasnite materijali vo gradeweto potro{uva~kata na energija mo`e da se namali i za 30%65%, sporedeno so gradbite koi ne primenuvaat merki koi se energetski efikasni. Vlo`enata investicija se vra}a za period od ~etiri do sedum godini”, veli An|elika Kuzmanovi}, proektmenaxer na Knauf insulej{n od Srbija.

Investitori od Germanija, zemja kade {to energetskata efikasnost odamna se primenuva vo grade`nite objekti, sugeriraat deka Makedonija ima potencijal

QUP^O TRAJKOVSKI FONKO

“Preku sistemite na geotermalni pumpi, kombinirani so rezervoar na toplina, se {tedi duri 15 pati pove}e sporedeno so drugi sistemi. Geotermalnite pumpi akumuliraat toplina koja objektot ja koristi toga{ koga mu treba. Pumpite rabotat isklu~ivo na niska tarifa na elektri~na energija.”

42 ENERGETSKA EFIKASNOST

ZELENA ARHITEKTURA

Green building ili ekolo{koto grade`ni{tvo podrazbira izgradba na objekti preku proces odgovoren kon prirodata. Ovoj proces opfa}a ekolo{ki izvori, po~nuvaj}i od dizajn, realizacija, izvedba, materijali, odr`uvawe, renovirawe s$ do rekonstrukcija na objektot.

Ovoj koncept go dopolnuva klasi~niot tip na izgradba, osobeno od aspekt na ekonomi~nosta, funkcionalnosta, trajnosta i udobnosta. Denes se razviraat novi tehnologii koi gi podobruvaat postoe~kite metodi na grade`ni{tvo i sozdavaat arhitektura koja dobro vlijae na ~ovekovoto zdravje i prirodata.

Celta na odr`livoto grade`ni{tvo e da se namali silniot udar koj se vr{i vrz prirodata preku zazemawe golemi povr{ini za izgradba, energetska i hidrokonsumacija, kako i vozdu{na i atmosferska alternacija. Vakvoto dvi`ewe po~nuva poradi faktot deka nekontroliranata upotreba na prirodni resursi }e stane seriozna zakana za `ivotot vo idnina. Inicijativata voedno povikuva na integriran i sinergetski dizajn. Dizajn koj go povrzuva celokupniot `ivoten ciklus na objektot so ekologijata.

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

41%

od vkupno potro{enata energija vo zemjite od EU e za izgradba i za eksploatacija na grade`ni objekti. Ostanatite 31% se koristat vo industrijata i 28% vo transportot

razumno da ja koristi energijata i istata da ja {tedi.

“Bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, koga }e zabele`at deka ne{tedeweto gi udira po nivniot xeb lu|eto ve}e vnimavaat mnogu pove}e da za{tedat energija vo svoite stanovi ili ku}i. Vsu{nost, i site novi evropski propisi voveduvaat subvencii za site gradbi koi }e obezbedat za{teda na energijata. Deneska se pravat i svoevidni energetski paso{i, dokument kakvi materijali se iskoristile i kolku toj materijal }e pridonese vo za{teda na energijata”, veli Gerhard [reder, produkt-menaxer na Profajn, kompanija za prozorski sistemi od Germanija.

Investicijata vo PVC ili aluminiumski prozorci, namesto vo obi~ni, e samo mal segment od za{tedata na energija vo gradbite. [reder objasnuva deka vo Germanija energetskata efikasnost s$ pove}e e zastapena vo gradbite, bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, a i materijalite za izrabotka na energetski poefikasni ku} i stanuvaat poevtini i podostapni.

“Vo Makedonija zabele`uvam deka mnogu se koristat klimauredite, so koi istovremeno se zatopluvaat objektite, no i se razladuvaat, a toa e tro{ewe energija. Vo ovaa nasoka mo`e da se razmisluva mnogu efikasno. Investiciite da se namenat za za{teda na energija, a ne za nejzino iskoristuvawe”, veli

[reder.

MAKEDONIJA GOLEM POTRO[UVA^ NA ENERGIJA

Z a en ergetskite eksp ert i zagri`uva~ki e {to i pokraj visokata cena na elektri~nata energija mnogu doma}instva s$ u{te se great na struja. Spored univerzitetskiot profesor Risto Ciconkov, elektri~nata energija treba da se koristi za osvetluvawe, no ne i za greewe.

“Za povr{ina od 80 kvadratni metri najvisoko na listata so tro{oci, so suma od duri 1.300 evra, e greeweto so nafta.

Okolu 800 evra }e potro{at tie {to koristat grealki na struja, a pribli`no tolku iznesuvaat i tro{ocite na doma}instvata {to koristat priroden gas.

Pove}e od 650 evra vo grejna sezona pla}aat gra|anite koi zagrevaat stan od 80 metri kvadratni so parno, a malku pove}e od 450 evra gra|anitekorisnici na toplinski pumpi, odnosno klima-uredi. Najmalku pari, okolu 350 evra, pla}aat doma}instvata {to imaat toplinska pumpa inverter”, veli Ciconkov.

Nekoi analizi poka`uvaat i deka objektite vo zemjava godi{no za zagrevawe tro{at me|u 120 i 150 kilovat-~asovi po metar kvadraten, a vo Evropa taa potro{uva~ka e 35-50 kilovati. Grejnata sezona, pak,

VAN^O ^IFLIGANEC ADORA IN@ENERING

“Nie kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200 do 300 stanovi godi{no, taka {to mora da razmisluvame kako da bidat energetski efikasni.” kaj nas trae 180 dena, a vo Evropa 280.

“Nie tro{ime duri pet pati pove}e energija na metar kvadraten vo sporedba so razvienite zemji vo Evropa. Energetskata efikasnost treba da se naso~i kon postoe~kite objekti, koi tro{at duri 50% od vkupnata energija koja se tro{i vo Makedonija. Ako 50% od objektite vo zemjava se dovedat da bidat energetski efikasni, so potro{uva~ka od 35 kilovat-~asovi energija za zatopluvawe na metar kvadraten, godi{no }e za{tedime kolku {to dava termocentralata vo Bitola”, objasnuva Jordan Vojneski, porane{en pretsedatel na Grupacijata za kli-

matizacija, greewe, ladewe i provetruvawe.

Za zatopluvawe na objektite po kvadraten metar Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove} e od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50% od vkupnata energija {to ja tro{i dr`avata.

Za potrebite na okolu 49.000 objekti, kolku {to ima stanbeni objekti vo zemjava, se tro{i denti~no kolku {to e re~isi godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola.

Pretsedatelot na Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF), profesorot vo penzija Konstantin Dimitrov potencira derka investitorite s$ pove}e gi primenuvaat

merkite za energetska efikasnost vo grade`ni objekti, koi im stojat na raspolagawe. Toj dodava deka pokvalitetnata gradba ja podiga i cenata na samiot objekt. Za pottiknuvawe i intenzivirawe na izgradbata na energetski efikasni objekti toj predlaga vo Zakonot za gradba da se vnese odredba so koja izveduva~ot nema da mo`e da dobie odobrenie za gradba ako ne doka`e deka proektot e energetski efikasen.

Vo nasoka na primena na merkite za energetska efikasnost koi im stojat na raspolagawe na investitorite, Dimitrov sovetuva: “Ne e optimalno topla voda da se dobiva od struja, tuku treba da se vgraduvaat son~evi kolektori. Greeweto, namesto so radijatori, koi baraat zagrevawe na vodata od najmalku 70 stepeni Celziusovi, da se re{ava so vgraduvawe toplinski pumpi, podno greewe i sli~no. Za ventilacijata postojat novi re{enija so rikuperatori, pri {to izlezniot vozduh povtorno se vra}a vo uredot, no pro~isten. Vo nasoka na {tedewe na elektri~nata energija se i {tedlivite svetikli. Svetilkite so v`areno vlakno treba da se zamenat so novite, LED svetilki�.

KAKO RAZMISLUVAAT GRADE@NICITE?

Grade`nata kompanija @ikol, kako ~lenka na Sojuzot na stopanski komori, predlaga dr`avata da dava odredena pomo{ za promena na starata fasadna stolarija so nova termoenergetski efikasna fasadna stolarija, za da se stimulira nivnata primena. Elena Pandeva-Kitrozoska, direktorka na @ikol, veli deka poradi va`nosta na tro{ocite za energija kompanijata investirala vo sopstven pogon za izrabotka na kvalitetna fasadna stolarija od PVC, aluminium i kombinacija od PVC i aluminium, za da za{tedi {to pove}e energija vo objektite.

So vgraduvawe izolaciski materijali vo fasadata i pokrivite na objektite za `iveewe se {tedat me|u 30% i 60% od vkupno potrebnata energija za greewe i ladewe. Vlo`enite pari se vra}aat za ~etiri do sedum godini, objasnuvaat poznava~ite. “Termoizolaciskite materijalni na Knauf insolej{n, koi se na baza na kamen i staklo, odnosno kamena mineralna

volna i staklena mineralna volna, davaat vrvni rezultati vo toplinskata i zvu~nata izolacija, no {titat i od po`ar.

Koga }e se zemat predvid ovie tri svojstva, mo`e da se ka`e deka se primenlivi i oti se koristat mnogu vo objektite koi se gradat vo Srbija, Makedonija i Bugarija, odnosno na pazarite

kade {to sme prisutni�, veli Angelina Kuzmanovi} od Knauf insolej{n.

Iskustvoto na Ading, proizvoditel na materijali za grade`ni{tvoto, e deka vo poslednite {est do sedum godini raste interesot na investitorite (stanbeni objekti, individualni ku}i, industriski

objekti) za koristewe na materijalite koi se vgraduvaat vo termi~kite fasadi. S$ pogolem e interesot za lepaci za fasadi, zavr{ni dekorativni fasadni malteri, zavr{ni fasadni boi.

Poslednata godina zna~itelno porasnal interesot za nabavka i primena na ovie materijali od strana na grade`nite

43

44 ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

kompanii od Iran, kade {to se gradat golemi stanbeni kompleksi. Neoficijalno, se raboti za okolu 1.000.000 metri kvadratni fasadna povr{ina, gradbi finansirani od strana na iranskata Vlada.

Vo Interproekt in`enering, kompanija koja proektira i izveduva sistemi za greewe, ventilacija i klimatizacija, velat deka svesnosta za potrebata od za{teda na energija i namaluvawe na tro{ocite po ovaa osnova e drasti~no zgolemena. Ottamu velat deka s$ pogolem e brojot na grade`ni

Vo regionot Hrvatska oti{la najdaleku od aspekt na implementirawe na energetskata efikasnost. Investitorite vo “zeleni zgradi” vo Hrvatska dobivaat 6% pogolema kirija na stanovite i ostvaruvaat 16% povisoka proda`na cena. Lu|eto, pak, koi `iveat vo energetski efikasni zgradi vo Hrvatska imaat 26% pomala potro{uva~ka na energija. kompanii koi ne {tedat na kvalitetna izolacija i vgraduvawe kvalitetni i energetski {tedlivi materijali. Vo ovaa kompanija koja nudi sistemi za greewe, ventilacija i klimatizacija velat deka i najdobrite re{enija nema da dadat efekt ako izolacijata ne e dobra.

GEOTERMALNITE PUMPI [TEDAT TRI PATI POVE]E OD DRUGITE TOPLOTNI SISTEMI

“Preku sistemite na geotermalni pumpi kombinirani so rezervoar na toplina se {tedi duri 15 pati pove}e sporedeno so drugi sistemi. Se raboti za podzemen betonski rezervoar poln so voda ili so nekoj drug fluid. Geotermalnite pumpi akumuliraat toplina koja objektot

ja koristi toga{ koga mu treba.

Pumpite rabotat isklu~ivo na niska tarifa na elektri~na energija, koja e {est pati poniska od regularnata. Da ne ja spomenuvam za{tedata za ladewe preku leto”, objasnuva Qup~o Trajkovski, generalen direktor na Fonko grupacijata.

Toj go istaknuva primerot na nekoj niven klient koj pred da gi vgradi toplinskite pumpi pla}al smetka za greewe od okolu 130.000 evra vo sezona, za podocna taa da iznesuva samo 8.000 evra.

Osven pazarot vo Vels, Fonko saka da go otvori i holandskiot i polskiot pazar. Vo Evropa godi{no se prodavaat okolu 600.000 edinici na geotermalni

SPECIJALEN PRILOG maj 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul.

Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Katerina Poposka Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

pumpi, a nivniot broj raste 20% za godi{no.

KAKO DO POGOLEMA ZA[TEDA NA ENERGIJATA?

KUPUVAJTE [TEDLIVI APARATI I OPREMA

Vo nasoka na {tedewe i racionalno koristewe na energijata, firmite i gra|anite osven cenata na ku}nite aparati i tehni~kata oprema, treba da ja zgolemat i svesnosta za nivnata potro{uva~ka KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

N

oviot Zakon za energetika predviduva vo idnina site dr`avni kompanii koi preku javen oglas }e nabavuvaat bela tehnika i druga tehni~ka oprema, prednost da im davaat na “energetski efikasnite” aparati. Eksperti za “ Kapital” objasnuvaat deka makedonskite op{tini, no i dr`avni kompanii pri nabavka na klima uredi, fri`ideri, avtomati za kafe, pa duri i avtomobili }e mora da kupat aparati so pogolem koeficient na korisno dejstvo, koga e vo pra{awe energijata.

Soglasno so noviot Zakon za energetika, tenderot za javni nabavki mo`e da se poni{ti dokolku namesto ponudata na energetski efikasna oprema ili aparati se izbere nekoja druga ponuda.

Vo vreme koga energetskata

efikasnost na “golema vrata” se primenuva vo Evropa i koga {irum svetot se vodat kampawi za {tedewe i racionalno koristewe na energijata, firmite i gra|anite vo Makedonija ne treba da ja gledaat samo cenata na apara-

tite i opremata, tuku treba da ja zgolemat i svesnosta za za{tedata na energijata.

Spored istra`uvawata, pove} e od polovinata od Makedoncite ne znaat {to zna~i

terminot razumno koristewe na energijata, a duri 83% od niv, pak, ne znaat {to zna~at klasite A, B, C, D na aparatite za bela tehnika, koi ja ozna~uvaat racionalnata potro{uva~ka na energija na samiot aparat.

KAKO DA PO^NETE SO IMPLEMENTIRAWE NA ENERGETSKATA EFIKASNOST:

Koga }e izlezete od prostorijata zadol`itelno isklu~ete go svetloto Ne ja dr`ete predolgo otvorena vratata na ladilnikot.

Taka tro{ite energija i pari bez potrebno Izvadete gi aparatite od {teker koga ne gi koristite Ma{inite za miewe sadovi i perewe ali{ta vklu~ete gi samo koga se polni Ne go vklu~uvajte klima uredot koga ne e potrebno ili koga ne ste vo prostorijata Zamenete gi obi~nite svetilki so svetilki koi {tedat energija Pri kupuvawe novi aparati sekoga{ treba da izberete aparat so najvisoka energetska klasa, A klasa Namaluvawe na temperaturata za samo eden stepen, mo`e da ja namali smetkata za greeewe i do 6% Izgasnete go va{iot kompjuter i monitor, koga toj ne se ko-

risti. Sprotivno na popularnite veruvawa, nivnoto gasewe i povtornoto palewe nema da predizvika nikakva {teta Kupuvaweto proizvodi koi {tedat energija vi gi {tedat voedno i va{ite pari So redovnoto ~istewe na naplasteniot mrazot od ladilnikot i zamrznuva~ot {tedime elektri~na energija i go prodol`uvame vekot na traeweto na aparatite “Obi~nite” svetilki samo 5% od potro{enata elektri~na energija ja pretvoraat vo svetlina, a ostanatite 95% vo toplina i ne traat pove}e od 1.000 ~asa.

Vo tekot na denot trgnete gi zavesite od prozorcite, osobeno tie na ju`nata strana, taka {to pove}e energija po priroden pat bi vlegla vo domot.

Ako pove}e pati na den gi otvorite {irum prozorite i go isklu~ite greeweto, }e za{tedite pove}e energija otkolku da vi e prozorecot postojano otvoren, a da greete so poln kapacitet

45

46 ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 602 13/05/2011 www.kapital.mk

“Pri kupuvawe novi aparati, lu|eto sekoga{ treba izberat aparat so najvisoka energetska klasa, A klasa. Aparatite so C klasa se prifatlivi, no tie aparati na ~ija etiketa klasata F, G e obele`ana so crveno, tie uredi tro{at mnogu energija. Povisokata kupovna cena se kompenzira preku dolgotrajnosta i niskata potro{uva~ka na aparatot.

Kupuva~ite treba da znaat deka energetskata efikasnost vsu{nost zna~i da se potro{i

{to pomalo koli~estvo energensi, za da se dobie isto koli~estvo energija�, objasnuva Konstantin Dimitrov od MACEF. Ekspertite dodavaat deka gra|anite treba da gi sledat evropskite ~ekori i namesto obi~ni svetilki da kupuvaat {tedlivi svetilki. Edna obi~na svetilka od 100 vati, ako vo prosek dnevno sveti po pet ~asa, godi{no }e potro{i okolu 182 kilovat/~asovi struja. [tedlivata svetilka, pak,

od 23 vati, po istite ovie parametri godi{no }e potro{i okolu 42 kilovat/~asovi. Samo za ilustracija, sekoe ~etvrto semejstvo vo Germanija koristi {tedlivi svetilki. Edna zamena na obi~na svetilka od 60 vati so soodvetna niskoenergetska od 11vati, nosi godi{na za{teda od osum evra. Obi~nata svetilka trae pribli`no 1.000 rabotni ~asa, a {tedlivata mo`e da trae duri i 15 godini.

KVALITETNI PROZORCI

Prozorecot e najdinami~en del od domot koj ima dvojna uloga. Toj e priemnik koj{to ja propu{ta son~evata energija, a voedno {titi od nadvore{nite vlijanija i gi spre~uva zagubite na toplina. Zagubite na toplina se delat na transmisiski zagubi i ventilaciski zagubi (provetruvawe). Zbirot na transmisiskite i ventilaciskite zagubi niz prozorcite pretstavuvat pove}e od 50% od vkupnite toplinski zagubi vo domot. Zagubite na toplina niz prozorcite se 10 pati pogolemi od zagubite niz nadvore{nite yidovi. Poradi ova, energetskata efikasnost na prozorcite ima va`na uloga vo vkupnite energetski potrebi vo eden objekt. Vkupnite zagubi na prozorot zavisat od prozorskiot profil i stakloto. Prozorskata ramka, nezavisno od vidot na materijalot od koj se izrabotuva, mora da osigura dobro zatvorawe, prekin na toplinskiot most vo profilot, ednostavno otvorawe i nizok koeficient na premin na toplina. Staklata denes se izrabotuvaat kako izolaciski stakla, dvoslojni ili trislojni, so razli~ni gasni polnewa i premazi koi gi podobruvaat toplinskite karakteristiki.

Pri kupuvawe prozorec treba da se vodi smetka za da se izbere pravilno staklo. Ovoj izbor zavisi od razni faktori, kako klimatski uslovi, orientacija na prozorecot spored stranata na svetot, dizajnot na ku}ata i sli~no.