GRADE@NI[TVO
www.kapital.com.mk pital.com.mk www.total.com.mk tal.com.mk
petok 18/03/2011 8/03/2011
NAUM NIKOLOSKI direktor za proda`ba na ATA Metalotehnika
EVROPSKI KVALITET E CEL NA NA[ATA KOMPANIJA JANKO LO[EV direktor na Delovniot centar za rabota so pravni lica na [parkase banka
NIE SME PARTNERI NA GRADE@NITE KOMPANII VIKTORIJA JOVANOVSKA direktor na Deloven centar za rabota so fizi~ki lica na [parkase banka
NUDIME NAJFLEKSIBILNI USLOVI ZA STANBENO KREDITIRAWE ADORA IN@ENERING
DOBITNIK NA PRVATA NAGRADA ZA INVESTITOR ZA 2011 I ZA RAZVOJ VO OBLASTA NA NEDVI@NOSTI
TRENDOVI VO GRADE@NI[TVOTO
NEIZVESNOST I VOZDR@ANOST NA GRADE@NIOT PAZAR
40 GRADE@NI[TVO
BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
ozdr`anost, neizvesnost, nepredvidlivost. Ova se glavnite karakteristiki koi go otslikuvaat makedonskiot grade`en sektor od po~etokot na ovaa godina. Bavnoto zakrepnuvawe na ekonomijata, neizvesnosta koja gi zafati kompaniite poradi najavata za odr`uvawe predvremeni izbori i vozdr`anosta na investitorite da po~nat novi proekti dodeka ne se donesat novi pravilnici usoglaseni so najnovite zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto re~isi celosno gi zamrea gradili{tata. Intenzivirawe na grade`enite aktivnosti se o~ekuva duri od vtoriot kvartal od godinata. Eden od indikatorite za mo`nata zasilena grade`na aktivnost e faktot {to vo januari ovaa godina bile izdadeni 11,7% pove}e odobrenija za gradba. Nivnata vrednost e okolu dve milijardi denari ili za 105% pove}e vo odnos na istiot mesec prethodnata godina. Drugata pri~ina poradi koja se o~ekuva razdvi`uvawe na pazarot e o~ekuvanoto donesuvawe na noviot pravilnik za komunalni taksi, koj treba da se usoglasi so najnovite zakonski izmeni, koi, me|u drugoto, predviduvaat namaluvawe na komunalnite taksi koi sega, spored matematikite na grade`nicite, se mnogu visoki. “Smetam deka zakonskite izmeni }e imaat pozitivno vlijanie vo smisla na zgolemen interes za investirawe. No, toa }e se slu~i duri otkako }e se donese pravilnikot za komunalni taksi, koj o~ekuvam da bide donesen najmnogu za dva meseci.
V
TRENDOVI VO GRADE@NI[TVOTO
NEIZVESNOST I VOZDR@ANOST NA GRADE@NIOT Toa oa e klu~not moment”, veli K k direkk Tome Kostadinovski, tor na grade`nata kompanija Konstruktor. Kako va`en moment za investitorite toj gi potencira i izmenite vo Zakonot za dr`avna administracija, spored koj administracijata }e bide zadol`ena vo rok od 15 dena da odgovori na koe bilo barawe. “Taka }e se nadminat situaciite koi sega se slu~uvaat - na odgovor za
podneseno barawe da ~ekame i po tri meseci, {to gi kko~i proektite i im predizvikuva finansiska {teta na investitorite”, veli Kostadinovski, koj od mesec maj o~ekuva navistina seriozno razmrduvawe na rabotite. Grade`nicite velat deka sega site se na stand by, {to ja pravi situcijata takva kakva {to e. Za atmosferata na maksimalna vozdr`anost i pret-
pazlivost potvrduvaat r u i kompaniite koi se dileri na grade`ni materijali i na prozorci i vrati. Pretstavnikot na kompanijata GU Skopje, zastapnik na germanski proizvoditel na mehanizmi za prozorci i vrati, veli deka osven seriozniot problem so naplata so koj se soo~uvaat, denovive se soo~uvaat i so situacija na drasti~no namalena proda`ba i nara~ki zaradi najavata za
Makedonskoto grade`ni{tvo vo posledno vreme broi sitno. Golemi proekti osven tie finansirani od Vladata nema. Izgradbata na krupni infrastrukturni proekti otsustvuva, pa grade`nite kompanii naj~esto se zadovoluvaat so relativno pomali proekti od tipot na stanbeni zgradi i trgovskodelovni kompleksi. Seto toa vo kombinacija so vozdr`anosta i pretpazlivosta na samite investitori kreira edna umereno optimisti~ka atmosfera me|u grade`nicite, koi mnogu ~esto go potenciraat faktot deka tie se motorot na edna ekonomija poradi toa {to grade`nata lokomotiva zad sebe vle~e u{te 30-ina drugi industriski granki. Se ~ini, ovaa lokomotiva vo Makedonija te{ko “zahuhtuva”!
T PAZAR predvremeni izbori. “O “Ovaa godina imame navistina pobaven start vo odnos na prethodnite godini. Golema e neizvesnosta kaj kompaniite {to }e se slu~i so proektot “Skopje 2014”, kade {to e anga`irana golema grade`na operativa. Slobodno mo`am da ka`am deka vladee strav kaj investitorite od politi~ki promeni”, veli lokalniot pretstavnik na GU za Makedonija i Kosovo. Veli deka
ako se zadr`e{e tempoto na b k k do sredinata rabota kako na 2010 godina, toj godinava zaradi pokrivawe i na kosovskiot pazar }e mo`e{e da ostvari rast do 70%. Sega, poradi nestabilnata situacija na pazarot se vozdra`uva od kakvi bilo procenki vo odnos na likvidnosta. I vo Knauf, izvoznoorientirana kompanija koja izvezuva 70% od svoeto proizvodstvo, velat deka padot koj po~na
vo vtorata polovina na 2010 godina prodol`i da se intenzivira vo 2011 godina. “V o 20 09 i 2010 godina po~ustvuvavme namaluvawe na pobaruvaweto na pazarite kade {to prodavame. Pobaruvawata najmnogu se namalija vo Bugarija (50% vo sporedba so 2008 godina) i vo Srbija, so namaluvawe od okolu 30%. Pazarite vo Albanija i Kosovo se nekade okolu pozitivnata nula. Makedonskiot pazar od 2009 i sredinata na 2010 godina ima{e simboli~en pad, koj vo vtorata polovina na 2010 godina se zgolemi i prodol`i vo 2011 godina”, veli Todor Delovski, direktor na Knauf vo Makedonija, Albanija i Kosovo. Toj o~ekuva za`ivuvawe vo grade`ni{tvoto vo delot na potrebata od nivnite materijali vo vtorata polovina od 2011 godina, imaj}i gi predvid najavenite proekti. “Me|utoa, kolku i da se optimisti~ki tie proekti, namalenata kupovna mo} na gra|anite n$ tera da bideme budni. Namaluvaweto na bankarskite kamati za stanbeni krediti }e bide mnogu motivira~ko za pottiknuvawe na celiot grade`en ciklus. Duri mislime deka dokolku Vladata najde na~in delumno da gi subvencionira kreditite, kako {to, vpro~em, toa e praktika vo nekoi na{i sosedni zemji, dopolnitelno }e zna~i mnogu za nas, proizvoditelite na grade`ni materijali”, predlaga Delovski.
Mo`e da se ka`e deka, generalno, grade`incite ja po~naa godinata mnogu pesimisti~ki, so najavi za namalena pobaruva~ka i od doma i od stranstvo, {to delumno se prepi{uva na ladnoto vreme, voobi~aeno za prviot kvartal. Optimizam na makedonskite grade`nici ne im dava ni surovata statistika, koja presmetala deka grade`nicite i pokraj toa {to lani dogovorile za 22% pove}e rabota vo stranstvo realizirale 15% pomalku vo odnos na prethodnata. Stravot od politi~ki promeni kaj grade`nicite vo golema mera mo`e i da se razbere zatoa {to grade`nicite lani pre`iveaja blagodarenie tokmu na anga`iranosta na kapitalnite proekti finansirani od dr`avata. Osven zgolemeniot interes na privatni investitori, koj se o~ekuva po zakonskite olesnuvawa vo grade`nata sfera, grade`nicite povtorno godinava se nadevaat na anga`man na infrastrukturnite proekti finansirani od dr`avata, kako {to se delnicata Demir Kapija-Smokvica od Koridorot 10, hidrocentralata Bo{kov Most, nekolkute katni gara`i vo Skopje, objekt na Agencijata za elektronski komunikacii i drugi. Za {to pove}e vakvi proekti se zalagaat i od Zdru`enieto za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija,
41
42 GRADE@NI[TVO
BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
no potenciraat deka, sepak, vo momentov vladee golema neizvesnost dali i koga tie }e se realiziraat. “Optimisti sme deka 2011 godina }e bide godina na porast na grade`niot sektor. Samiot fakt {to Vladata ima izdvoeno pove}e od 300 milioni evra za infrastrukturni proekti ni dava za pravo da o~ekuvame napredok i razvoj na grade`ni{tvoto. Interesot, normalno, e zgolemen i ne samo kaj na{ite grade`ni kompanii, tuku i kaj stranskite. Vo najava e izgradba na Koridorot
Grade`nite kompanii, no i site dostavuva~i za ovaa industrija se ispla{eni deka eventualnata promena na politi~kata scena mo`e da dovede do stoporawe na golemite grade`ni zafati na proektot “Skopje 2014”, vo koj se anga`irani re~isi site pogolemi doma{ni grade`ni firmi. 10 so delot Demir KapijaSmokvica, koj e mnogu atraktiven proekt i za golemite stranski grade`ni kompanii, a kamoli za na{ite”, veli i Sead Ko~an od Grupacijata za
grade`ni{tvo pri Sojuzot na stopanski komori. “Se nadevam i o~ekuvam i 2011 godina da bide odli~na godina za grade`ni{tvoto, bidej}i e najavena izgradba
na golem broj kapitalni i infrastrukturni objekti. Dokolku se izgradi infrastrukturata vo pravec Demir KapijaSmokvica, potoa i Lukovo Pole i Bo{kov most, kako
43
4,8%
rast vo grade`ni{tvoto o~ekuva Vladata vo 2011 godina
i drugi najaveni objekti, o~ekuvam da bide anga`irano ne samo grade`ni{tvoto, tuku i celokupnata mehanizacija”, veli Trajko Trpevski, direktor na Beton, kompanija ~ija dobivka minatata godina porasna za 66%. Prviot ~ovek na kompanijata ne polaga golema nade` vo proekti na stranski pazari zatoa {to “poradi krizata s$ u{te e rizi~no da se nastapuva na stranski pazari”. Golemite proekti vo Libija, Tunis i Irak, koi bile vo igra za Beton, se otka`ani poradi nestabilnata politi~ka situacija. Za razlika od Beton, koj godinata ja zavr{i so pozitivno saldo, grade`nata kompanija Granit minatata godina ja zavr{i so pomala dobivka od 16% vo odnos na 2009 godina. Objavenite nerevidirani finansiski izve{tai na kompanijata poka`uvaat deka vo 2010 godina e ostvarena dobivka od 4,6 milioni evra za razlika od 5,5 milioni evra ostvareni edna godina prethodno. Glavna pri~ina za vakviot rezultat na kompanijata e padot na finansiskite prihodi i rastot na finansiskite rashodi. Dogovoreniot proekt na ovaa kompanija vo Polska za izgradba na avtopat vreden 125 milioni evra neodamna be{e raskinat zatoa {to Direkcijata za pati{ta na Polska ne se pridr`uvala kon dogovorot. Osven rabotata i anga`iranosta na makedonskite grade`nici na stranski pazari, denovive aktuelni se i mo`nostite za vlez na stranski grade`ni kompanii na makedonskiot pazar. Na prviot Me|unaroden saem i konferencija za nedvi`nosti i investicii Real Ex Skopje, {to se odr`a na po~etokot na mart, ima{e izlo`uva~i od Albanija, Srbija, Hrvatska, Kosovo, no i od SAD i Dubai. “Me|u kompanite od Albanija be{e i edna od najgolemite vo taa zemja, EdilAl, so godi{en promet od 200 milioni evra, kako i kompaniite Ferati i Albion konstrak{an, koi
Grade`nicite povtorno godinava se nadevaat na anga`man na infrastrukturnite proekti finansirani od dr`avata, kako {to se delnicata Demir Kapija-Smokvica od Koridorot 10, hidrocentralata Bo{kov Most, nekolkute katni gara`i vo Skopje, objekt na Agencijata za elektronski komunikacii i drugi. projavija direkten interes za investirawe i razvivawe partnerski odnosi so kompanii od Makedonija. Za taa cel istite ve}e ostvarija kontakti so pogolem broj kompanii od Makedonija”, velat od Leoron grup, eden od organizatorite na ovoj nastan. Kompanijata SPF Realty od Dubai, so 20-godi{no iskustvo vo proda`ba, izdavawe i finansirawe na nedvi`en imot, isto taka projavi direkten interes za vlez vo Makedonija i vo regionot. Interesno e {to nekolku od posetitelite na {tandot na ovaa kompanija projavija interes za kupuvawe nedvi`en imot vo Dubai. Generalno, vpe~atocite na stranskite u~esnici bile pozitivni, so ocenka deka makedonskiot grade`en pazar ima golem potencijal. Prvi~nite kontakti se ve}e ostvareni, a del od niv otidoa i ~ekor podaleku. Kako konkreten ishod od ovoj nastan proizlegoa i nekoi konkretni raboti. Doma{na kompanija, ~ij identitet ne se otkriva, za vreme na saemot za eden od svoite proekti potpi{a preddogovor vreden pove}e od pet milioni evra so investitor od stranstvo, no zaradi finalizirawe na dogovorot ne se otkrivaat pove}e detali.
A dora In`enering, pak, soop{ti deka vo tekot na pette dena od Real EX sklu~ila dogovori za proda`ba vo vrednost pogolema od 700.000 evra.
Zakonskite izmeni najaveni kako inicijalna kapisla za grade`ni{tvoto. Kako, koga i kakvi efekti }e dadat na teren?
44 GRADE@NI[TVO
300
milioni evra ima izdvoeno Vladata godinava za infrastrukturni proekti
BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
Izmenite vo Z akonot z a gradewe, Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, kako i vo Zakonot za zemjodelsko zemji{te treba zna~itelno da gi olesnat, skratat i poevtinat postapkite niz koi minuvaat investitorite koi gradat delovni ili stanbeni objekti. Taka barem gi ocenija zakonskite izmeni pove}eto
grade`nici, no i gradona~alnicite koi se mnogu zainteresirani vo nivnite op{tini da se zgolemi grade`nata ekspanzija. Grade`incite, se ~ini, najmnogu se raduvaat na najavenoto skratuvawe na dolgoto vreme koe dosega go minuvaa vo ~ekawe na odobrenijata za gradba i minuvawe niz birokratskite proceduri. Sepak, tie potenciraat deka za zakonskite izmeni da mo`at da dadat efekt potrebno e tie da stapat na sila i da se donesat pravilnici i podzakonski akti koi realno }e gi za`iveat izmenite vo praktika. Prviot ~ovek na Konstruktor, no i od Sojuzot na stopanski komori na Makedonija potenciraat deka
KLU^NI ZAKONSKI IZMENI VO GRADE@NI[TVOTO
Otkup na grade`no dr`avno zemji{te za edno evro Poniski ceni na komunaliite za igradba na proizvodni objekti Skratena postapka za vadewe odobrenie za gradba Se ukinuva nadomestot za prenamenuvawe na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te Se ukinuva odobrenie za lokaciski uslovi i dvoen nadzor Se ukinuva odobrenie za gradba za pomo{ni objekti (bazeni, gara`i, potporni yidovi) ne e dovolno samo da se ima `elba za rabota, tuku deka se potrebni i {to postabilni i podolgoro~ni proekti koi na kompaniite na podolg rok }e im ovozmo`at finansiska stabilnost i investicii vo kadar i oprema. Edna od va`nite izmeni e ukinuvaweto na zadol`itelnata revizija na osnovniot proekt na objekti nameneti za individualno domuvawe so povr{ina do 200 kvadratni metri, kako i zadol`itelniot nadzor na samata gradba. Se namaluva i brojot na kategorii na gradbi, od pet na dve. Grade`nicite vo Stopanskata komora predupreduvaat deka del od zakonskite izmeni se me~ so dve ostrici. Smetaat deka postoi opasnost masovno da se zloupotrebuva otsustvoto na zadol`itelen nadzor pri izgradba na pomali individualni objekti zatoa {to toa e otvorena vrata za divite majstori. Kontrolata na tie proekti, spored novite pravila, bi trebalo da ja vr{i op{tinski inspektor. So ogled na ekipiranosta i stru~nosta na lokalnata administracija, grade`nicite se somnevaat vo mo`nosta lokalnite inspektori navistina da stavat red vo grade`nite aktivnosti na lokalno nivo. Od druga strana, na grade`nicite im se dopa|a skratuvaweto na postapkata za izdavawe odobrenija za gradba, no ne i toa takvi odobrenija da ne se baraat za pomo{nite objekti, kako {to se bazeni, potporni yidovi, gara`i i sli~no. Grade`incite predupreduvaat deka od nivno iskustvo golem del od objektite izgradeni kako gara`i preku no} stanuvaat delovni objekti.
“Od grade`en aspekt, nema nikakva razlika me|u gara`a i prizemna dogradba za domuvawe. Site }e gi deklariraat kako gara`i, a }e bidat prizemni dogradbi�, velat grade`nicite. Iako site komori i nivnite ~lenki, generalno, kako pozitivni gi ocenuvaat najnovite zakonski izmeni vo nasoka na zgolemuvawe na interesot na investitorite, i ednite i drugite predupreduvaat i baraat dr`avata da se vklu~i vo otstranuvaweto na nelojalnata konkurencija so koja se soo~uvaat. Najgolem e interesot za izgradba na zgradi za individualno domuvawe. Poslabo se gradat delovni objekti. “Vo op{tina Karpo{ imame 20 slobodni lokacii za izgradba na delovni objekti, nikoj nema zainteresiran, dodeka za kolektivni stanovi se bara lokacija pove}e. Minatata godina vo mojata op{tina se donesoa samo tri urbanisti~ki planovi, a toa se dol`i na predolgata procedura za odobruvawe na eden takov plan od strana na centralnata vlast�, tvrdi Stev~e Jakimovski, gradona~alnik na op{tina Karpo{. Vo nasoka na zabrzuvawe na procedurite, toj predlaga Ministerstvoto za transport da se izzeme od odobruvawe na planot i da ja zadr`i samo kontrolnata ulogata. Gradona~alnikot na Karpo{ isto taka potencira u{te eden va`en moment vo aktuelnata treska na izgradba na stanbeni zgradi vo glavniot grad. Imeno, celi delovi od nekoi naselbi vo koi imalo ku}i sega se pretvoraat vo zgradi, {to od edna strana go menuva likot na op{tinata, no od druga
45
Nekoi od op{tinite denovive po~nuvaat mnogu poagresivno i pozasileno da gi prezentiraat praznite lokacii na koi e dozvolena i predvidena izgradba na objekti so ogled na pribli`uvaweto na 1 juli, rokot koga site op{tini {to }e gi ispolnat propi{anite uslovi }e raspolagaat so zemji{teto {to e vo sopstvenost na dr`avata i }e mo`at da go prodavaat ili da go izdavaat pod zakup.
strana sozdava i seriozni problemi vo komunalnata infrastruktura i nedostig od parking-prostor. Za razlika od Skopje, kade {to dominira izgradbata na stanbeni zgradi, vo Strumica, ako se sudi spored poslednoto javno naddavawe, raste interesot za gradewe vo industriskite zoni. Na neodamne{noto javnoto naddavawe celokupnoto ponudeno grade`no neizgradeno zemji{te vo novata industriska zona Istok kaj strumi~koto selo Sa~evo e prodadeno za vkupno 28,1 milioni denari ili po 71 denar za metar kvadraten. Site 16 parceli, so vkupna povr{ina od 396 ilajdi metri kvadratni, gi kupija doma{ni i kompanii od Italija, Grcija i od Germanija, koi planiraat da investiraat okolu 15 milioni evra za izgradba na fabriki za proizvodstvo na mebel, tekstilni, armirano-betonski, nemetalni, mle~ni, prehranbeni, hemiski i metalni proizvodi i profili, pogoni za su{ewe na zelen~uk i ovo{je, za ekolo{ka ambala`a, za dorabotka na kafe. Osven {to se o~ekuva izgradbata i otvoraweto na ovie kapaciteti da otvorat pove}e od 1.500 novi rabotni mesta, toa e golema {ansa i za novi proekti na grade`nicite.
Nekoi od op{tinite denovive aktivnosti vo ovoj segment, po~nuvaat mnogu poagresivno no potenciraat deka toa vo i pozasileno da gi prezen- golema mera zavisi i od tiraat praznite lokacii na kupovnata mo} na naselenikoi e dozvolena i predvidena eto i celokupnata ekonomska izgradba na objekti so ogled sostojba vo zemjata. na pribli`uvaweto na 1 juli, Za kraj, toa {to mo`e da se rokot koga site op{tini {to izvle~e kako zaklu~ok e deka }e gi ispolnat propi{anite makedonskoto grade`ni{tvo uslovi }e raspolagaat so vo posledno vreme broi sitzemji{teto {to e vo sop- no. Golemi proekti, osven stvenost na dr`avata i }e finansiranite od Vladata mo`at da go prodavaat ili nema. Izgradbata na krupni da go izdavaat i n f r a s t r u kpod zakup. turni proekti Vo nasoka na otsustvuva, pa pozasilen razvoj grade`nite na grade`nite kompanii aktivnosti, Vanaj~esto se zadena }e bidat potrebni za vadewe odobrenie za gradba n~o ^ifligandovoluvaat so ec, direktor i relativno posopstvenik na mali proekti Adora In`enering, smeta od tipot na stanbeni zgradi deka e najzna~ajno finansir- i trgovsko-delovni kompleksi. aweto, odnosno dolgoro~nata Seto toa vo kombinacija so poddr{ka od bankite, od vozdr`anosta i pretpazlivosta ~ija kreditna aktivnost vo na samite investitori kreira golema mera zavisi kolku } edna umereno optimisti~ka e rabotat grade`nite kom- atmosfera me|u grade`nicite, panii. Toj priznava deka vo koi mnogu ~esto go potenciraat makedonskoto grade`ni{tvo, faktot deka tie se motorot na i pokraj lo{ite sostojbi, edna ekonomija poradi toa zarabotkite se dvi`at i do {to grade`nata alokomotiva 30% so pokrieni tro{oci. zad sebe vle~e u{te 30-ina Bankite, pak, priznavaat deka drugi industriski granki. Se sega{noto u~estvo na stan- ~ini, ovaa lokomotiva vo benite krediti so samo 30% Makedonija te{ko “zahuhtuva�, vo vkupnoto kreditirawe na isto kako i makedonskata naselenieto poka`uva deka ekonomija i nejzinata sposobima prostor za zasileni nost za privlekuvawe stranski
30
investicii. Od nivnoto (ne) raspolo`enie da razgovaraat za sostojbite vo industrijata jasno e deka ne cvetaat rozi, a zatvorenata usta i pretpazlivosta im gi {titat i malkute proekti koi gi imaat.
SPECIJALEN PRILOG mart 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Romanija bb. (fabrika Gazela) 1000 Skopje; p.fah:503 Republika Makedonija tel: ++ 389 2551 441 faks: ++ 389 2581 440 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Verica Jordanova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.com.mk www.total.com.mk
46 GRADE@NI[TVO
NAUM NIKOLOSKI direktor za proda`ba na ATA Metalotehnika
BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
ompanijata ATA Metalotehnika na 14 januari godinava proslavi 24 godini od svoeto postoewe i e edna od prvoformiranite privatni kompanii vo Makedonija. Denes kompanijata ima 40 vraboteni, pretstavuva regionalen lider vo oblasta na proizvodstvo i proda`ba na vodovodni materijali, kako i proizvodstvo i monta`a na soobra}ajna signalizacija i za{titni ogradi. Raspolaga so lesno pristapen i najsnabden sklad vo zemjava so vodovodni materijali, {irok opseg na servisni uslugi so izrabotka na nestandardni delovi potrebni pri intervencii koga se bara brz odgovor, visokoopremen ma{inski pogon i bogat vozen park. Nejziniot menaxment postig-
K
EVROPSKI KVALITET E CEL NA NA[ATA KOMPANIJA natiot uspeh go objasnuva so kontinuiraniot razvoj, isklu~itelnata produktivnost, visokata dinamika, integriraniot sistem na upravuvawe, golemiot asortiman na proizvodi i doka`aniot kvalitet na doma{niot i stranskiot pazar. Kompanijata e sertificirana od edna od najpresti`nite sertifikaciski ku}i - BIRO VERITAS so ISO 9001-2008 i ISO 14001. So ogled na specifi~nata industrija vo koja deluvate, mo`ete li da ni ka`ete na koj na~in gi sledite trendovite vo dejnosta i kako go odr`uvate visokoto nivo na inovativnost? Promenite i novitetite vo dejnosta vo koja rabotime gi sledime so poseti na me|unarodni saemi, preku Internet, kako i preku sledewe na proizvodnite programi na najrenomiranite svetski proizvoditeli, koi vo najgolema mera se prisutni na na{iot pazar so svoi ovlasteni dileri i distributeri. So toa na{ite proizvodi kontinuirano se konkurirani od proizvodi so visok kvalitet, {to dopolnitelno ni dava motiv za kontinuirano podobruvawe na kvalitetot. Koga ja pravime sporedbata, toa ni dava u{te pogolema sigurnost vo na{iot nastap na
doma{niot i stranskiot pazar, kako i pri~ina za zadovolstvo od dostignatiot kvalitet. Trgnuvaj}i od na{ata koncepcija za razvoj niz inovacija, odnosno svesni za toa deka osnoven generator na razvojot e inovacijata, silno go pottiknuvame inovatorskiot duh kaj pove}eto mladi vraboteni, posebno vo delot na proizvodstvoto. Vo toj pravec, za vreme na 24-godi{noto postoewe na kompanijata patentirani se 11 proizvodi vo Zavodot za industriska sopstvenost na Republika Makedonija. Site patentirani proizvodi se aktivno plasirani na pazarot i uspe{no prifateni od site klienti. Koja e va{ata paleta na proizvodi? Vo proizvodstvenite procesi na ATA Metalotehnika usvoeni se: proizvodstvo na vodovodni ventili od DN50 do DN400, proizvodstvo na podzemni i nadzemni hidranti, vozdu{ni ventili, nepovratni ventili, filteri, kompletna dorabotka na gusan fiting, proizvodstvo na fazonski delovi za malite hidrocentrali za pritisoci od PN6 do PN40, so dimenzii do DN1000. Ponatamu, proizveduvame monta`no–demonta`ni par~iwa od DN50 – DN1000 za pritisoci od PN10 do PN40, spojki i poluspojki so razli~en opseg i dimenzii
od DN50 do DN600, ~eli~ni prirabnici do DN1000 za pritisoci od PN10 do PN40, {ahti nameneti za vodovod, gusani slivnici i drugi re{etki. Isto taka, proizveduvame i vr{ime monta`a na za{titni ogradi i soobra}ajna signalizacija. Proizveduvame u{te mnogu drugi proizodi koi mo`at da se vidat na na{ata internet-stranica. Koi se, generalno ka`ano, va{i klienti i dali i kolku ekonomskata kriza i recesijata se odrazija vrz pobaruva~kata na proizvodite od va{ata paleta? Na{i glavni komitenti se javnite komunalni pretprijatija i grade`nite kompanii vo zemjata, kako i kompanii od na{eto sosedstvo i podaleku. Kako rezultat na na{ata ekspanzija kako kompanija od edna strana, a od druga ekonomskata kriza i recesija, vo 2010 godina se zadr`a istiot obem na opslu`uvawe na javnite komunalni pretprijatija i privatnite kompanii kako i vo prethodnata 2009 godina. Od druga strana, se zgolemi izvozot za celi 38%, {to pretstavuva u{te eden dokaz deka sme na vistinski pat i deka rezultatite od makotrpnata rabota i anga`man na kraj mora da vrodat so plod.
“Trgnuvaj}i od na{ata koncepcija za razvoj niz inovacija, odnosno svesni za toa deka osnoven generator na razvojot e inovacijata, silno go pottiknuvame inovatorskiot duh kaj pove}eto mladi vraboteni, posebno vo delot na proizvodstvoto”, velat od kompanajata koja za vreme na svoeto 24-godi{no postoewe patentira{e 11 proizvodi vo Zavodot za industriska sopstvenost, koi se aktivno plasirani na pazarot i uspe{no prifateni od site klienti
Kakvi vi se procenkite za sledniot period vo ovoj pogled? ]e prodol`ime so maksimalen anga`man vo pravec na podobruvawe na na{ite performansi, zgolemuvawe na proda`bata, no so poseben akcent na izvozot. Od druga strana, mnogu ne{ta }e zavisat i od ambientot vo koj `iveeme, rabotime i po{iroko. Kolkav procent od proizvodstvoto vi e namenet za izvoz? Koi se va{ite izvozni pazari? Se
soo~uvate li so nekakov tip problemi pri izvozot? Izvozot u~estvuva vo vkupnata proda`ba so pribli`no 40%. Na{i izvozni pazari se Kosovo, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora, Albanija, a nabrzo i Bugarija. Na krajot od minatata godina izvezovme pogolema koli~ina na{i proizvodi za eden od najgolemite vodovodi na Balkanot, za belgradskiot vodovod, pri {to dobivme isklu~itelno visoki ocenki. Za vo maj e dogovorena poseta na pretstavnici od edna kompanija
od ^e{kata Republika, koja se zainteresira za proda`ba na na{ite proizvodi na nivniot pazar. Naskoro planirate investicija vo nov objekt i podobruvawe na kvalitetot i asortimanot na proizvodite. Mo`ete li da ni ka`ete pove}e za ovaa investicija i idnite razvojni planovi na kompanijata? Za ostvaruvawe na svoite razvojni planovi i delovni vizii, a vrz osnova na postignatite rezultati i svojata
dolgogodi{na strategija za kontinuiran razvoj na kompanijata, ATA Metalotehnika za kratko vreme }e po~ne so grade`nite aktivnosti, odnosno so izgradba na nov proizvodstveno-administrativen object, so {to }e gi dokompletirame i osovremime proizvodstvenite procesi i kapaciteti so novi tehnologii i znaewe. Ponatamu, }e prodol`ime da go aktuelizirame i da go poddr`uvame so proizvodi i uslugi proektot mali hidrocentrali. Na{eto prisustvo e od isklu~itelno zna~ewe i korist bidej}i izveduva~ite }e bidat snabdeni so site proizvodi od edno mesto, so konkurenten kvalitet, konkurentni ceni i mnogu pokratok rok na isporaka za razlika od zapadnite proizvodi, a isto taka }e imaat na raspolagawe vo sekoe vreme rezervni delovi i servis. I ponatamu }e insistirame na zgolemuvawe na sorabotkata so konkurentskite kompanii od pri~ina {to konkurencijata ja razbirame i poddr`uvame samo kako “konkurencija niz sorabotka�. Isto taka }e ja poddr`ime i }e ja zgolemime sorabotkata i gri`ata za javnite komunalni pretprijatija. ]e prodol`ime so obuka, edukacija i unapreduvawe na individualnite sposobnosti na sopstvenite vraboteni i ponatamu }e insistirame i }e go pottiknuvame inovatorskiot duh kaj niv. Na kraj, na{a osnovna cel e od ATA Metalotehnika da napravime prepoznatliv brend na uspe{na makedonska kompanija so evropski kvalitet.
Izvozot vo vkupnata proda`ba na ATA Metalotehnika u~estvuva so pribli`no 40%. Izvozni pazari se Kosovo, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora i Albanija. Planiraat osvojuvawe i na bugarskiot pazar.
47
48 GRADE@NI[TVO
BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
I grade`nicite i bankarite smetaat deka ima golem prostor za zgolemuvawe na udelot na stanbenoto kreditirawe vo Makedonija, {to }e dade dopolnitelen impuls na grade`ni{tvoto za razvoj na novi proekti ilno grade`ni{tvo e mo`no samo ako postoi negova silna finansiska poddr{ka. Grade`nata dejnost e specifi~na zatoa {to proektite na koi{to rabotat grade`nite kompanii se skapi i obemni, poradi {to bez soodvetna finansiska poddr{ka tie bi bile nevozmo`ni. Vo posledno vreme makedonskite grade`nici se soo~uvaat so drasti~no namalen obem na rabota, finansiski te{kotii, poradi {to vo poslednata sprovedena anketa tie se pesimisti za idninata i najavuvaat otpu{tawe na rabotnici. Od tie pri~ini, a vo nasoka na pozasilen razvoj na grade`nite aktivnosti, pove}eto grade`ni kompanii vo zemjata smetaat deka najzna~ajno e finansiraweto, odnosno dolgoro~nata poddr{ka od bankite, od ~ija kreditna aktivnost vo golema mera zavisi kolku }e rabotat grade`nite kompanii. Ako se pojde od ovaa konstatacija lesno mo`e da se vidi deka sega{noto u~estvo na stanbenite krediti vo vkupnoto kreditirawe na naselenieto iznesuva samo 30%! I za grade`nicite, no i za del od bankite ovoj po-
S
FINANSIRAWE
GRADE@NICITE BARAAT POSILNO PARTNERSTVO SO BANKITE datok atok poka`uva deka ima golem prostor rostor za zasileni aktivnosti voo ovoj segment, no potenciraat deka eka toa vo golema mera zavisi i od kupovnata mo} na naselenieto ieto i celokupnata ekonomska sostojba ostojba vo zemjata. “Vo Vo segmentot infrastrukturnii gradbi i urbani proekti grade`ni{tvoto rade`ni{tvoto pretstavuva prosperiteten rosperiteten sektor za finansiska ansiska poddr{ka. [to se odnesuva do kkomercijalnite j gradbi, tuka s$ u{te postoi umeren rizik. Vo izminatiot period se napravija zna~ajni pozitivni promeni vo smisla na utvrduvawe na regulativata, definirawe na ramkata na sopstvenost i legalizacija na objektite. Sepak, nagornata stapka na inflacija ja determinira kupovnata mo} na potencijalnite kupuva~i, {to vlijae na stapkata na rast kaj ovoj tip gradbi”, velat od Ohridska banka, ~ija izlo`enost vo
grade`nata industrija iznesuva 6,18% od vkupnoto kreditno portfolio na Ohridska banka. I [parkase banka ve}e nekolku godini raboti proektno finansirawe vo grade`ni{tvoto. Se raboti za investirawe vo grade`ni proekti vo delot na stanbenata i delovnata izgradba u{te vo mnogu rana faza, odnosno vedna{ po oformuvaweto na potrebnata dokumentacija i soglasnosta za realizirawe na eden grade`en potfat. “Toa zna~i deka investitorot po obezbeduvaweto na potrebnite soglasnosti za realizirawe na eden grade`en potfat go re{ava i najte{koto pra{awe so pomo{ na na{ata banka, a toa e zatvoraweto na finansiskata konstrukcija. Toa {to e osobeno pogodno za investitorite e krajno fleksibilniot na~in na re{avawe na pra{aweto na zalogot. Pra{aweto na kolateralot
se re{ava na toj na~in {to zemji{teto na koe{to }e se gradi objektot, kako i samiot objekt vo izgradba, mo`e da e predmet na zalog”, velat od [parkase, banka koja koristi know-how od grupacijata vo realiziraweto na proektnoto finansirawe na grade`ni{tvoto vo zemjite vo regionot. “Toa {to n$ ohrabruva pofleksibilno da prijdeme kon finansiraweto f na investiciite vo grade`ni{tvoto e pogolemata pobaruva~ka od ponudata na delovniot, a posebno na stanbeniot prostor vo Skopje i drugite pogolemi gradovi niz republikava”, velat od bankata i dodavaat deka od strana na grade`nite kompanii interesot za sorabotka so bankata e navistina golem. “Naskoro }e po~neme nekolku proekti i toa od oblasta na energetikata, izgradba na stanbeni i delovni kompleksi i na
30%
e u~estvoto na stanbenite krediti vo vkupnoto kreditirawe na naselenieto
eden industriski objekt. Sepak, treba da se bide vnimatelen i da se finansiraat proektite koi vo celost gi ispolnuvaat uslovite, a tuka mislam pred s$ na izvodlivosta na proektot, iskustvoto i znaeweto na nositelot na proektot, finansiskite proekcii i site drugi uslovi propi{ani od bankata�, objasnuva pretsedatelot na Upravniot odbor na [parkase banka, Sr|an Krsti}. Vakov na~in na finansirawe dava pove}e prednosti. Imaj}i banka koja mo`e da gi sledi, investitorite se osmeluvaat da realiziraat pogolemi proekti, vremeto na realizacija na proektot se skratuva bidej}i finansiskite sredstva se obezbedeni, so {to grade`nite firmi mo`at da ponudat i pokonkurentni ceni na stanbeniot i delovniot prostor. Uspe{en primer e finan-
OSIGURUVAWE VO GRADE@NI[TVOTO oa {to mnogu malku e zastapeno vo Makedonija e op{toto osiguruvawe od odgovornost. Iako vo poslednite tri godini, statisti~ki, ovoj vid osiguruvawe postojano raste, sepak,ne e dovolno. Dokolku se stavi vo korelacija so vkupno ostvarenata bruto-premija na celiot pazar, u~estvuva so samo 2%. Toa e isklu~itelno nisko nivo za osiguruvawe od dejnost. Vo razvienite evropski zemji od 60% do 65% od pazarot otpa|a na osiguruvaweto od odgovornost. Vo zavisnost od dejnosta so koja se zanimava, dali e proizvodstveno ili uslu`no pretprijatie, najgolem del od kompaniite vo uslu`nata dejnost u{te pri vadeweto na licencite za vr{ewe dejnost zadol`itelno treba da izvadat i osiguruvawe od odgovornost. Toa se revizori, smetkovoditeli, proektanti, grade`nici, notari, advokati, turisti~kite agencii, duri i kompaniite {to se registrirani za ~istewe imaat zakonska obvrska da bidat osigurani od vr{ewe dejnost. Del od rastot na pazarot vo ovoj segment se dol`i tokmu
T
siraweto na izgradbata na aerodromot vo Skopje, za koj turskata kompanija TAV pozajmi 10 milioni evra, od koi samo dva milioni evra od IK banka, a osum od nejziniot najgolem akcioner Demir Halk. Trite najgolemi banki vo zemjava zaedni~ki formiraa fond so koj{to se finansira
na toa {to zakonite nalo`ija obvrska za takvo osiguruvawe, a ne tolku za razvojot na svesta i potrebata na kompaniite. Vtor segment poradi koj pazarot na osiguruvawe od odgovornost raste e {to koga kompaniite se javuvaat na tenderi, bez ogled dali se proizvodni pretprijatija koi ispora~uvaat stoki ili, pak, uslu`ni, ve}e zadol`itelen uslov vo tenderite e vakvoto osiguruvawe. Na primer, edna grade`na kompanija koja izveduva nekakov proekt mora da ima osiguruvawe od odgovornost od dejnost. Toa, vsu{nost, e zadol`itelno za site proekti {to se finansiraat so pari od stranska pomo{. Toa osiguruvawe garantira deka kakvo bilo otstapuvawe od dogovorot }e go pokrie osiguritelnata kompanija. Osiguritelite velat deka so vlezot na pogolemite stranski investicii prakti~ki vleze kulturata za osiguruvawe od ovaa klasa. Tie se ubedeni deka vo idnina ova osiguruvawe }e raste so dramati~ni stapki.
izgradbata na katni gara`i vo Skopje, a NLB Tutunska banka zaedno so nekolku banki od grupacijata NLB i [parkase so svojot sopstvenik od Avstrija ja poddr`aa izgradbata na mali hidroelektrani. Investitorot na elektranite, sopstvenikot na kompanijata Fero invest, Ko~o An|u{ev,
od svoeto iskustvo objasnuva deka najva`no za da se dobie finansiska poddr{ka od bankite za izgradba na krupni objekti e da imate kvaliteten biznis-plan vo koj }e veruvaat bankite. Osven vo biznis-planot, isklu~itelno va`no e bankata da veruva i vo investitorot.
49
50 GRADE@NI[TVO
JANKO LO[EV
direktor na Delovniot centar za rabota so pravni lica na [park
NIE SME PARTNERI N GRADE@NITE KOMPAN BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
oi se najnovite proizvodi i uslugi {to gi promovira [parkase banka vo delot na grade`ni{tvoto? Slobodno mo`eme da ka`eme deka bankata ve}e nekolku godini raboti proektno finansirawe vo grade`ni{tvoto i deka toa ne e novost kaj nas. Vsu{nost, se raboti za investirawe vo grade`ni proekti vo delot na stanbenata i delovnata izgradba u{te vo mnogu rana faza, odnosno vedna{ po oformuvaweto na potrebnata dokumentacija i soglasnosta za
K
relizirawe na eden grade`en potfat. Toa zna~i deka investitorot po obezbeduvaweto na potrebnite soglasnosti za realizirawe na eden grade`en potfat go re{ava i najte{koto pra{awe so pomo{ na na{ata banka, a toa e zatvoraweto na finansiskata konstrukcija. Toa {to e osobeno pogodno za investitorite e krajno fleksibilniot na~in na re{avawe na pra{aweto na zalogot. Pra{aweto na kolateralot se re{ava na toj na~in {to zemji{teto na koe }e se gradi objektot, kako i samiot objekt vo izgradba mo`e da e predmet na zalog. Koi se pri~inite poradi koi re{ivte da izlezete na pazarot so edni vakvi specifi~ni proizvodi vo odredena industrija? Dali mo`ebi toa e o~ekuvaweto
na pogolemo razdvi`uvawe vo grade`nata industrija i o~ekuvawe na zgolemena pobaruva~ka na pazarot na nedvi`nosti za stanovi i deloven prostor? Na{ata re{enost za pristap so proektnoto finansirawe na grade`ni{tvoto e rezultat na generalnata politika na bankata za fleksibilnost vo priodot kon sekoj biznis, odnosno kreirawe na bankarski proizvodi koi na najdobar na~in }e odgovaraat na specifi~nostite na sekoj poedine~en biznis. Od druga strana, koristime know-how od na{ata grupacija vo realizirawe na proektnoto finansirawe na grade`ni{tvoto vo zemjite vo regionot. Ponatamu, toa {to n$ ohrabruva pofleksibilno da prijdeme kon finansiraweto na investiciite vo grade`ni{tvoto e pogolemata pobaruva~ka od ponudata na
delovniot, a posebno na stanbeniot prostor vo Skopje i drugite pogolemi gradovi niz republikava. Dali ve}e po prvi~nite najavi ima interes kaj grade`nite kompanii za ova {to go nudite i kakvi se, generalno, va{ite o~ekuvawa? Proektnoto finansirawe vo grade`ni{tvo ne e produkt koj doprva }e go nudime na pazarot, tuku produkt koj so brojni grade`ni firmi i investitori ve}e sme go realizirale ili sme vo faza na realizacija. Toa {to osobeno n$ raduva e deka sme ja napravile vistinskata procenka na pazarot, bidej}i pobudivme ogromen interes vo grade`niot biznis. Kakva e dosega{nata sorabotka na bankata so grade`nite kompanii i
VIKTORIJA JOVANOVSKA
direktor na Deloven centar za rabota so fizi~ki lica na [parkase
NUDIME NAJFLEKSIBI ZA STANBENO KREDIT oi se najnovite proizvodi i uslugi koi [parkase banka gi promovira vo delot na stanbenite
K
krediti? [parkase banka Makedonija AD Skopje posvetuva isklu~itelno vnimanie na svoite klienti i nivnite potrebi. Kako banka koja e fokusirana kon finansirawe na naselenieto i malite i sredni pretprijatija, vo zavisnost od dvi`ewata i barawata na pazarot, koncipirame novi, moderni i inovativni re{enija na kreditni produkti. Kon krajot na 2009 godina go
redizajniravme postoe~kiot stanben kredit koj go ima{e bankata i vo uslovi koga u{te se ~uvstvuvaa posledicite od finansiskata kriza ponudivme koncept na stanben kredit so fiksna kamatna stapka za prvite tri godini, a potoa promenliva kamatna stapka, koja mnogu e zavisna od disciplinata vo servisiraweto na obvrskite po kreditot od strana na kreditokorisnicite. Bankata vo momentov ovoj proizvod go nudi so kamatna stapka od 6,95% godi{no, fiksna za prvite tri godini i ro~nost do 30 godini. Iskustvoto dosega poka`a deka ponudivme produktno re{enie koe naide na dobar interes kaj klientite. Vo nasoka na kontinuirano osovremenuvawe na svojata ponuda
na proizvodi, od ovoj mesec [parkase banka Makedonija AD Skopje, pokraj pogorenavedeniot, promovira{e i u{te eden koncept na stanben kredit vo paket so potro{uva~ki kredit za opremuvawe na stanot. Pri koncipiraweto na noviot stanben kredit imavme predvid deka prvata godina e toga{ koga treba da se opremi stanot i se potrebni dopolnitelni sredstva, pa od taa pri~ina ponudivme re{enie na dopolnitelen pomal potro{uva~ki kredit, kako i grejs-period na dvata kredita od edna godina, tokmu od istite pri~ini - kreditokorisnicite da imaat mo`nost vo prvata godina, koga go re{avaat stanbenoto pra{awe i koga imaat najgolemi tro{oci, kon bankata da go
kase banka
NA NII
51
Govorej}i za sorabotkata so grade`nite firmi i na~inot na finansirawe na nivnite proekti, prviot ~ovek na Delovniot centar za rabota so pravni lica na [parkase banka veli deka i vo 2011 godina bankata ostanuva na linijata na porast na obemot na kreditiraweto, vodej}i rigorozna kontrola na kvalitetot na proektite koi gi finansiraat
iskustvoto vo taa nasoka? Kako {to napomenav, ve}e sme vo tek na finansirawe na zna~ajni grade`ni objekti niz republikata i sorabotkata e odli~na. So proektnoto finansirawe i na~inot na koj e dizajniran na{iot proizvod gi re{avame najte{kite pra{awa na investitorite, a toa e pra{aweto na zatvorawe na finansiskata konstrukcija i pra{aweto na zalog. So vakov na~in na finansirawe korista mnogustrana, a kako najva`no mo`eme da go navedeme slednoto: imaj}i banka koja mo`e da gi sledi, investitorite se osmeluvaat da realiziraat pogolemi proekti, vremeto na realizacija na proektot se skratuva bidej}i finansiskite sredstva se obezbedeni, so {to voedno grade`nite firmi mo`at da ponudat pokonkurentni ceni na stanbeniot i deloven prostor.
Vo odnos na drugite proizvodi, koi proizvodi gi nudi bankata za klientite? Gamata na proizvodite na na{ata banka e {iroka i nastojuvame da dizajnirame proizvodi koi na najdobar na~in }e gi zadovoluvaat potrebite na poedine~nite biznisi. Pokraj proektnoto finansirawe, vo tek sme so realizacija na kreditnata linija od EBRD, koja po mo{ne konkurentni kamati na biznismenite im ovozmo`uva sredstva za investirawe na oprema ili primena na evropski standardi, so {to }e se zgolemi kompatibilnosta na R. Makedonija so standardite na EU. Toa {to e povolnost kaj ovaa kreditna linija e deka dokolku konsultantite na EBRD ocenat deka implementiranata oprema ili standardi gi zadovoluvaat standardite na EU, klientot mo`e da dobie grant vo
e banka
ILNI USLOVI TIRAWE servisiraat samo iznosot na kamata, a glavninata da po~nat da ja otpla}aat od vtorata godina pa natamu. Kamatnata stapka pod koja se nudi ovoj stanben kredit e 6,5% na godi{no nivo, promenliva. I vo pogled na obezbeduvaweto na stanbenite krediti bankata nudi pove}e mo`nosti, odnosno pokraj standardnite kriteriumi za obezbeduvawe so hipoteka vo soodnos pogolem od iznosot na kredit, nudime mo`nost za hipoteka samo na novokupenata nedvi`nost so prethodno uplateno u~estvo od 30%, kako i mo`nost za prifa}awe na stan vo izgradba so imoten list za predbele`uvawe. Koi se pri~inite poradi koi re{ivte da izlezete
na pazarot so edni vakvi specificni proizvodi vo odredena industrija? Dali mo`ebi toa e o~ekuvaweto za pogolemo razdvi`uvawe vo grade`nata industrija i o~ekuvawe za zgolemena pobaruva~ka na pazarot na nedvi`nosti za stanovi i deloven prostor? [parkase banka Makedonija AD Skopje e naso~ena i fokusirana, kako {to napomenav, vo poddr{ka na naselenieto so sovremeni i dostapni do niv kreditni produkti. Poddr{kata so stanbeni krediti kon naselenieto i mo`nosta za re{avawe na edno od va`nite pra{awa na sekoj gra|anin i socijalnata komponenta koe ja nosi so sebe sekoga{ }e bidat dovolen pot-
iznos od 10% do 20% od iznosot na kreditot. Ponatamu, na{ata banka ima dolga tradicija na kreditirawe na zemjodelcite od IFAD programata, so {to na zemjodelskiot sektor pod krajno povolni uslovi mu se
obezbeduvat potrebnite obrtni i osnovni sredtsva. Vo delot na finansiraweto na naselenieto, osobeno vo delot na stanbenite krediti, vo pogled na rokovi i kamatni stapki na{ite krediti se najkonkurentni na pazarot.
tik za kontinuirano sledewe na potrebite na klientite i sozdavawe na proizvodi koi vo soglasnost so politikite i procedurite na bankata na najdobar na~in }e im ovozmo`at kreditna poddr{ka na gra|anite. Po napravenite promeni i olesnuvawa na uslovite, kakov e interesot na naselenieto za stanbenite krediti? Stanbenite krediti bankata gi nudi odamna, no izminatata godina so noviot koncept na stanben kredit iskustvoto poka`a deka toa e produkt koj naide na pogolem interes kaj naselenieto. Od taa pri~ina, [parkase banka Makedonija AD Skopje go ponudi na pazarot i noviot stanben kredit so razli~ni kriteriumi, s$ so cel klientite da imaat mo`nost da go izberat za niv najpovolnoto re{enie. I vo idnina }e bideme naso~eni kon osovremenuvawe na na{ata ponuda na krediti, sledej}i gi pazarnite trendovi i opkru`uvaweto, za {to mora da istaknam deka imame i silna poddr{ka od na{iot dominanten sopstvenik kako vo prenesuvawe na znaewe
i pozitivni iskustva, taka i vo obezbeduvawe na povolni izvori na finansirawe. Kakva e dosega{nata sorabotka na bankata so grade`nite kompanii i iskustvoto vo taa nasoka? Bankata nudi i poddr{ka na grade`nite firmi vo delot na proektno finansirawe i odredeni proekti ve}e uspe{no se vo faza na realizacija. So tie, kako i so drugi grade`ni kompanii bankata ima vospostaveno i sorabotka vo delot na proda`ba na stanovi so poddr{ka na stanbeni krediti i iskustvoto na bankata od ve} e vospostavenata sorabotka so grade`nite kompanii e pozitivno, pa bankata }e prodol`i i vo idnina vo taa nasoka. Osobeno e va`no grade`nite kompanii da imaat izdr`an proekt, so zatvorena finansiska konstrukcija i so site potrebni odobrenija i dozvoli za izgradba, {to i na bankata & dava odredena sigurnost vo prifa}awe na obezbeduvawe vo idna gradba so imotni listovi za predbele`uvawe pri odlu~uvawe po barawa za stanbeni krediti.
52 GRADE@NI[TVO
ADORA IN@ENERING
DOBITNIK NA PRVATA NAGRADA ZA INVESTITOR ZA 2011 I ZA RAZVOJ VO OBLASTA NA NEDVI@NOSTI BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
dora in`enering dooel Skopje e licencirana i sertificirana kompanija za site kategorii visoka gradba. Prioritet na kompanijata e implementacija na visoki standardi za kvalitet i sigurnost, energetska efikasnost, akusti~na, termi~ka, aseizmi~ka gradba, funkcionalnost, prepoznatliva arhitektura i za{tita na `ivotnata sredina, a seto toa gi izdvojuva objektite na Adora kako rezidencijalni stanbenodelovni objekti so implementirani me|unarodni standardi ISO 9001 i 14001. Adora In`enering uspea da izgradi celina od prepoznatlivi objekti. Poznata e kako doverliva grade`na kompanija, lider vo brza i kvalitetna gradba, za {to potvrda se brojnite nagradi i priznanija. Poslednata nagrada e na prviot me|unaroden saem za nedvi`nosti REALEX, koj se odr`a od 1 do 5 mart 2011 godina na Skopskiot saem vo Skopje, kade {to za prv pat e dodelena nagrada “Investitor za 2011” na kompanijata Adora in`enering dooel od Skopje za razvoj vo oblasta nedvi`nosti (Real estate awards - Developer of
A
Na prviot me|unaroden saem za nedvi`nosti REALEX, koj se odr`a od 1 do 5 mart 2011 godina, za prv pat e dodelena nagradata “Investitor za 2011”, Диrектоrот за Маrкетинг на Адоrа Инженеrинг M-r. Дrагана Чифлиганец ја пrими нагrадата за Инвеsтитоr за 2011 и rазвој во облаsта на недвижноsти.
the year 2011). Nagradata be{e vra~ena od direktorot na Agencijata za stranski investicii na Republika Makedonija, g. Viktor Mizo. Voedno, Adora e dobitnik na nagrada za op{testvena odgovornost od strana na Koordinativnoto telo na Vladata na Makedonija za vlo`uvawe vo zaednicata za oblagoroduvawe na zelenite povr{ini i podobruvawe na `ivotot na gra|anite na Skopje. Isto taka, poslednoto priznanie od Stopanskata komora za mal biznis e za pridones vo energetska efikasna gradba. Denes Adora In`enering dooel Skopje gradi {irum Republika
Makedonija, vo Skopje, Ohrid i Strumica. Adora i ponatamu prodol`uva da bide vo funkcija na svoite sega{ni i idni kupuva~i na nedvi`nosti, po princip SE NA EDNO MESTO: investirawe proektirawe izgradba proda`ba na kvalitetni nedvi`nosti sigurnost energetska efikasnost i za{tita na `ivotnata sredina. Adora In`enering nudi prepoznatliv i krajno sofisticiran stil na gradewe, pred s$ kvalitet na vgradeni materi-
jali so zadol`itelen sertifikat, obezbedena seizmi~ka i sekoja druga sigurnost za `iveewe, maksimalen komfort i funkcionalnost obezbedena vo potpolna kooperativnost so idnite stanari. Adora vo svoite objekti za kolektivno domuvawe ne prodava kvadratni metri stanben prostor, tuku sozdava domovi po merka na sopstvenicite za slednite stoletija. Gi podiga grade`nite standardi i voveduva nov kvalitet za brzo gradewe, so primena na site najnovi dostignuvawa vo grade`ni{tvoto. Adora In`enering i ponatamu ostanuva sinonim za: prepoznatliv i unikaten stil, maksimalen komfort i funkcionalnost, moderno domuvawe od va{ite soni{ta, kvalitet {to gi zadovoluva site evropski standardi, sertifikat za kvalitet na vgradeni materijali, aseizmi~ka sigurnost, imoten list so klu~ na raka. Stanovi izgradeni aseizmi~ki i po standardite na energetska efikasnost. Adora ovaa godina }e go zavr{i jubilejniot iljaditi stan, stotina delovni prostori, 1.200 parking-mesta, kade {to be{e naso~ena sevkupnata energija i vo idnina }e prodol`i so zalo`bite za ostvaruvawe na moderen prostor za `iveewe i rabotewe. Za Adora In`enering i ponatamu ostanuva sloganot: SAMO DELATA SE VISTINA, а довеrбата во Адоrа Инженеrинг и кuпените недвижноsти sе најцвrsта валuта.
53
REGIONALNI POVRZUVAWA
MAKEDONSKITE GRADE@NICI NE SAKAAT RABOTA VO KONZORCIUM Vo Makedonija nema volja nedovolniot obem na rabota vo zemjata da se kompenzira so sorabotka so kompanii od regionot so koi i zaedno }e rabotat, no i zaedni~ki }e go delat profitot i rizikot
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
rade`nite kompanii vo regionot gi ma~at sli~ni problemi kako i makedonskite. Namaleniot obem na rabota, s$ pogolemite te{kotii i pre~ki da vlezat na stranski pazari i namalenata likvidnost gi nateraa da razmisluvaat kako da stanat pomo}ni i posposobni da osvojuvaat novi pazari i proekti. So takva ideja bea i 50-inata grade`ni kompanii od Hrvatska i Srbija koi kon krajot na fevruari se sretnaa vo Belgrad za da gi razgledaat mo`nostite za sorabotka i zaedni~ki nastap na treti pazari. Nivnata cel se pazarite vo Afrika i vo biv{ite ruski republiki, no i zemjite vo regionot. Pritoa, vo taa zaedni~ka sorabotka hrvatskite kompanii nudat iskustvo vo raboteweto i pristap do finansii, a srpskite poevtina rabotna sila. Tie procenile deka vrednosta na potencijalniot biznis na ovie pazari koj zaedni~ki }e go osvojuvaat iznesuva pove} e od 200 milijardi dolari vo slednite 10-15 godini. Ovaa inicijativa samo u{te edna{ gi isfrla na videlina slabite to~ki na grade`nite kompanii vo regionot, koi se mnogu mali gledano vo poglobalni ramki. Nivnite {ansi da dobijat pozna~ajni zdelki vo stranstvo se mali. Toa go potvrduva iskustvoto na hrvatskite grade`nici koi vo Crna Gora treba{e da gradat avtopat, no ja izgubija zdelkata poradi nemo`nost da obezbedat bankarska garancija. Samo
G
“vleznicata” na nekoi pazari ~ini 200.000 dolari.
Kako gledaat makedonskite grade`nici na inicijativata za regionalno povrzuvawe?
“Ne razmisluvame za zdru`uvawe so grade`nite kompanii od sosedstvoto zatoa
{to na{ite ~lenki se mali i sredni kompanii i nemaat finansiski kapacitet za takvo ne{to. Me|utoa, vo posledno vreme se vodat razgovori za spojuvawe so avstriski grade`ni kompanii, odnosno so nivnite pretstavni{tva vo sosedstvoto, pa vo idnina o~ekuvame da se ostvarat nekoi
konkretni zdelki”, veli Sead Ko~an, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo pri Sojuzot na stopanski komori, bez da otkrie detali za koi kompanii stanuva zbor. Vo Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora velat deka na mnogu sostanoci e razgovarano na ovaa tema, no
54 GRADE@NI[TVO
TURSKITE GRADE@NICI VO POHOD
urskite grade`ni kompanii ja pre`iveaja globalnata kriza blagodarenie na brojnite me|unarodni proekti vo 2009 godina. Vo najnoviot izve{taj na konsultantskata ku} a Dilojt, “Turskite grade`ni giganti 2010”, se naveduva deka proektite vo sektorite energija i transport se restartiraa vo 2010 godina, a kon nivniot rast pridonesuva i osve`uvaweto vo stanbenata izgradba. Rastot vo grade`niot sektor se dol`i na zgolemenata dinamika na doma{niot pazar i na s$ pogolemiot broj proekti vo sosednite zemji vo poslednite godini. Na vrvot od listata na 28 doma{ni grade`ni
T BROJ 594 18/03/2011 www.kapital.com.mk
bez uspeh. Nikola Velkovski, prviot ~ovek na Zdru`enieto, veli deka idejata za zdru`uvawe na grade`nite firmi vo regionot e mnogu dobra, no na{ite firmi se pla{at od takov potfat, najverojatno poradi toa {to se tolku rascepkani, pa mislat deka nemaat kapacitet za takva rabota. “Zainteresirani se edinstveno Granit i Beton, no tie samostojno si baraat rabota, a nie kako komora sme podgotveni da im pomogneme vo realiziraweto na pregovorite”, veli Velkovski, so {to ilustrativno objasnuva zo{to makedonskite
kompanii generalno, pa i tie od grade`ni{tvoto naj~esto se nadvor od aktuelnite trendovi.
Postojat dva tipa sorabotka me|u grade`nite firmi
Prviot e koga se zdru`uvaat za da u~estvuvaat na odreden tender na koj se baraat uslovi koi naj~esto edna od kompaniite ne mo`e da gi ispolni, a vtorata varijanta e koga se zdru`uvaat vo konzorcium so cel nastap vo treti zemji. Makedonskite grade`ni kompanii retko ja primenuvaat vtorata varijanta, iako e poznato deka najgolem problem pri nastapot na stranskite pazari
kompanii se najde najgolemata grade`na kompanija Enka, koja vo 2009 godina ostvari prihod od 1,4 milijardi evra. Vedna{ po Enka se kompaniite Gama, so prihod od 771 milioni evra i Tekfen, so 590 milioni evra. Deka turskite grade`nici stanuvaat regionalna, pa duri i globalna sila potvrduva podatokot deka 28 grade`ni kompanii vodat proekti vo 38 zemji niz Evropa, Azija i Afrika. Vo prvite devet meseci od 2010 godina vo Turcija ovoj sektor bele`i rast od 18,4%. Spored prognozite, vo slednite 10 godini pazarot na grade`ni{tvo }e porasne za 7,3%.
im pretstavuva obezbeduvaweto bankarski garancii, a dopolnitelno mora da vlo`at vo obezbeduvawe pogolem broj rabotnici, oprema i mehanizacija, koja treba da se prenese na dale~nite pazari dokolku obezbedat konkretna zdelka. Me|utoa, pretsedatelot na Klubot na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB veli deka ima re{enie i za ovoj problem, no nemalo dovolno volja kaj dr`avata. “Nie re~isi deset godini ja nudime idejata za formirawe konzorcium koj }e funkcionira na princip na javno-privatno partnerstvo, odnosno vo nego
}e u~estvuvaat Javnoto pretprijatie za stanben i deloven prostor, Fondot za pati{ta i drugi javni pretprijatija, no i Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot i site firmi koi sakaat i imaat finansiski kapacitet da u~estvuvaat na stranski pazari”, objasnuva Vasko Kojstoj~inoski, pretsedatel na Klubot na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB. Ona {to e sigurno e deka bez formirawe konzorcium doma{nite grade`ni kompanii nemaat golemi {ansi za rabota na pozna~ajni proekti vo ovie dr`avi.