mebel_2011

MEBEL

www.kapital.mk api pita pit tal.mk mk

petok 08/04/2011 8/004/ 8/0 8/ 4 20 4/ 2011 201 0

KAKOV MEBEL SE BARA I PRODAVA VO MAKEDONSKITE SALONI?

DRASTI^NO ZGOLEMEN INTERESOT ZA UNIKATEN MEBEL ULOGATA NA ARHITEKTOT VO UREDUVAWE NA PROSTOROT

PROFESIONALNATA RAKA E NEOPHODNA ZA OSTVARUVAWE NA “DOM OD SONI[TATA”

TRENDOVI VO INDUSTRIJATA ZA MEBEL

NI DOMA[NIOT, NI UVOZNIOT MEBEL NEMA DA KURTULAT OD 20% POSKAPUVAWE!

44 MEBEL

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.mk

Poskapuvaweto na repromaterijalite i niskata kupovna mo} na gra|anite drasti~no go vlo{i delovniot ambient na doma{nite proizvoditeli na mebel. Uvoznicite se `alat na namalena posetenost na salonite. I ednite i drugite izlezot }e go baraat vo nagorna korekcija na cenite VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rvite tri meseci godinava bea pogubni za industrijata za mebel, ednoglasno tvrdat i proizvoditelite i uvoznicite. Otkrivaat deka nekolkukratnoto poskapuvawe na repromaterijalite na svetsko nivo i zgolemuvaweto na transportnite tro{oci ovoj mesec }e rezultira so poskapuvawe na mebelot do 20%.

Niskata kupovna mo} na gra|anite e dopolnitelna pri~ina poradi koja firmite za mebel stravuvaat deka ako prodol`i trendot na poskapuvawa industrijata za mebel u{te dolgo nema da zastane na noze.

Pogolemite makedonski fabriki koi proizveduvaat mebel se `alat deka potro{uva~kata im

P

TRENDOVI VO INDUSTRIJATA ZA MEBEL

NI DOMA[NIOT, N NEMA DA KURTULAT e drasti~no namalena vo dustrijata za mebel. Velat, sporedba so lani. dolgometra`ni se spisocite “Sporedeno so prvite tri so poskapeni ceni, duri i meseci lani, potro{uva~kata na najneophodnite materisega e poniska za 15% do jali za proizvodstvo.

20%, {to spored nas e pos- “Poskapuvaat site reproledica pred s$ na materijali. niskata kupovna Iverkata vo mo} na gra|anite. rok od tri Stranskite partmeseci poskape neri od koi uvtri pati i sega milioni evra ezuvame surovini “te`i”pazarot na mebel vo e okolu 20% Makedonija dosega dva pati poskapa od pogi poka~ija cenrano. Rastat i ite vo rok od tri meseci. cenite na mehanizmite i na Mesecov o~ekuvame u{te edno lepacite i hemikaliite. Ako poskapuvawe, po koe }e bideme vaka prodol`i, mebelot za prinudeni da go poskapime pogolem del od gra|anite mebelot barem za 20%”, ve- }e ostane luksuz”, objasnuva lat od fabrikata za mebel sopstvenikot na OTO Mebel, Karat M. Nikola Vasilevski.

Od OTO Mebel tvrdat deka Del od kompaniite prvite dva meseci godinava planiraat nepovolnata bea najnepovolni za insostojba na doma{niot

200

pazar da ja amortiziraat so pogolem izvoz i otvorawe novi pazari.

Takov plan ima Zona Mebel.

Vo plan im e da gi osvojuvaat pazarite vo Hrvatska, Slova~ka, Srbija, Bosna i Hercegovina, Grcija i Al`ir.

“Prvoto trimese~je godinava go zavr{uvame malku polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e prioritet. Lani be{e za nijansa podobro. Poskapuvaweto na repromaterijalite po~na da vlijae i vrz cenata na mebelot. Zasega imame blago poskapuvawe na proizvodite, no ako prodol`i tendencijata na poskapuvawe na materijalite, }e bideme primorani u{te da gi zgolemuvame

45

NI UVOZNIOT MEBEL T OD 20% POSKAPUVAWE! cenite. [tofovite i ko`ite poskapea za 10% do 20%, a sega poskapuva i sun|erot za 5%”, veli Lidija Mladenovi} od Zona Mebel.

UVOZNICITE SE TE[AT DEKA KRIZATA E SEZONSKA Uvoznicite na mebel vo zemjava vekat deka vo vreme

LIDIJA MLADENOVI] ZONA MEBEL

“Prvoto trimese~je godinava go zavr{uvame polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e edinstven prioritet. Poskapuvaweto na repromaterijalite vlijae vrz cenata na mebelot.

Zasega ima blago poskapuvawe na proizvodite, no ako prodol`i vaka tendencijata na poskapuvawe na materijalite, }e bideme primorani u{te da gi zgolemuvame cenite”.

na drasti~no namalena potro{uva~ka ne im preostanuva ni{to drugo osven da se te{at deka zimskite meseci sekoga{ se nepovolni za ovaa industrija.

Od salonite Kristina Damil velat deka stranskite partneri ja isprobuvaat i poslednata strategija i gi

spu{taat cenite samo za da imaat obrten kapital.

“Pobaruva~kata definitivno e namalena, no se te{ime deka prvite meseci od godinata sekoga{ se mnogu slabi. Ona {to mo`e da se zabele`i e deka doma{nite proizvoditeli

NACKO SIMAKOSKI PRETSEDATEL NA KLASTEROT ZA DRVNA INDUSTRIJA

“Okolu 60% od vkupnoto proizvodstvo na mebel i grade`na stolarija vo zemjava odi za izvoz, koj iznesuvapriblizno 32 milioni evra. Problemot e {to dvojno pove}e se uvezuvaat repromaterijali otkolku {to se izvezuva gotov proizvod”.

46 MEBEL

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.mk

ve}e gi krevaat cenite, no proizvoditelite od koi uvezuvame, poradi namalenata potro{uva~ka, po~naa duri i da gi namaluvaat cenite, iako so toa drasti~no se namaluva nivnata zarabotuva~ka”, istaknuva Suzana Trajkovska od ovoj salon za mebel.

Uvoznicite se obiduvaat da pre`iveat preku organizirawe akcii i namaluvawa. Prima me-bel forsira vikend-akcii i atraktivni popusti do 40%.

“Godinava po~na slabo i posetenosta vo salonite se namali. Sepak, nemame drasti~no namaluvawa na proda`bata nemame zaradi kontinuiranite popusti so koi privlekuvame kupuva~i”, velat ottamu.

Uvoznicite na italijanski mebel se `alat deka stranskite partneri poslednive nekolku meseci nudat ceni koi se previsoki

za makedonskiot pazar, a dopolnitelen problem im se i {tetite koi nastanuvaat pri transportot.

“I lani ne be{e dobro, no godinava vo prvoto trimese~je prometot i pobaruva~kata opadnaa duri i do 20%. Vo momentov uvezuvame za 10% do 15% poskap mebel no se trudime da ne gi zgolemime cenite za da go odr`uvame obrtot na sredstva. ^estopati velat deka na uvoznicite im e polesno otkolku na proizvoditelite, no ne e taka. Mebelot koj go uvezuvame ponekoga{ se o{tetuva pri transportot i takvite par~iwa re~isi sekoga{ ni ostanuvaat neprodadeni”, veli Lidija Stefanova, sopstveni~ka na Salon Dom. Ako izminatite godini imalo pogolem interes za ekskluziven mebel, sega i toj e minimiziran.

NARU[ENI ODNOSI NA PAZAROT Eden od najgolemite problemi so koi se soo~uva industrijata za mebel e sivata ekonomija, tvrdi pretsedatelot na Klasterot za drvnata industrija, Nacko Simakoski. Taa doa|a od individualnite, neregistrirani proizvoditeli za koi Klasterot veli deka saka da

10-15% e poskap uvozniot mebel od Italija, vo sporedba so lani

LIDIJA STEFANOVA SALON DOM

“I lani ne be{e dobro, no godinava vo prvoto tromese~je prometot i pobaruva~kata opadnaa duri i do 20%. Imame problemi so partnerite od Italija, zatoa {to vo posledno vreme cenite im se previsoki za na{iot pazar.

Vo momentov uvezuvame za 10 do 15% poskap mebel sporedeno so lani i se trudime da ne gi zgolemime cenite za doma{niot pazar” se adaptiraat i vklu~at na pazarot. Vo vakvi uslovi, veli Simakoski, nelojalnata konkurencija nudi apsolutno nekonkurentni ceni so tie na proizvoditelite koi pla}aat danok na dr`avata.

U{te pozagri`uva~ki e faktot {to Makedonija izvezuva nesporedlivo pomalku mebel otkolku {to uvezuva repromaterijali.

“Okolu 60% od vkupnoto proizvodstvo na mebel i grade`na stolarija vo zemjava odi za izvoz, koj

STRANSKI FIRMI ZA MEBEL ]E GO OSVOJUVAAT MAKEDONSKIOT PAZAR

Del od asortimanot na Gacaferi

Kosovskite proizvoditeli na mebel Gacaferi, koi poseduvaat i pogoni vo Viena, naskoro }e otvorat svoi saloni vo Makedonija. Velat, pri~inata e toa {to makedonskite gra|ani baraat evropski kvalitet.

“Od na{i kolegi slu{navme deka ovde se bara evropski kvalitet i unikaten dizajn. Ako se uverime deka toa navistina e taka, ponatamu }e otvorime i pogon za proizvodstvo. Aktuelnoto poskapuvawe na repromaterijalite ni e golem problem ne samo nam, tuku i na na{ite klienti, zatoa {to toa silno vlijae vrz cenata na krajniot proizvod”, veli sopstvenikot Naim Gacaferi.

Turskata firma za kancelariski mebel, Barkod ofis, po~nuva sorabotka so nekolku makedonski saloni, koi }e plasiraat golem del od nivnite proizvodi. Sopstveni~kata, koja neodamna prestojuva{e vo Makedonija, veli deka se zainteresirala za makedonskiot pazar otkako minatiot mesec, na saem za mebel vo Istanbul, vrielo od Makedonci. Od Barkod ofis velat deka godinava }e gi zadr`at istite ceni i pokraj poskapite surovini.

iznesuva okolu 32 milioni evra. Problemot e {to dvojno pove}e se uvezuvaat repromaterijali otkolku {to se izvezuva gotov proizvod”, veli Simakoski.

Spored podatocite na Konfederacijata na rabotodavaci, vrednosta na pazarot na mebel vo zemjava, iznesuva pove}e od 200 milioni evra.

INDUSTRIJATA ZA MEBEL VO REGIONOT OZDRAVUVA I industrijata za mebel vo ostanatite zemji se soo~uva so seriozni pre~ki i ograni~uvawa. Vrednosta na hrvatskiot pazar na mebel vo 2009 godina iznesuvala 518 milioni evra, {to e za re~isi 100 milioni evra pomalku otkolku vo 2008 godina. Tamo{nite proizvoditeli se `alat deka Hrvatska nema dobra izvozna mre`a i poradi toa na nivnite proizvodi, stranskite klienti zarabotuvaat debelo.

“Maloproda`nite ceni na na{ite proizvodi vo Evropa se do ~etiri pati povisoki od proizvodnite, {to e rezultat na nedostig od brend i dobra marketingstrategija”, velat hrvatskite

47

Pazarot na mebel vo Makedonija “te`i� okolu 200 milioni evra. Faktot deka izvezuvame dvojno pomalku mebel otkolku {to uvezuvame repromaterijali dovolno ka`uva za brojnite problemi vo drvoprerabotuva~kata industrija. I nelojalnata konkurencija, odnosno proizvoditelite na divo, se ko~nica za pointenziven razvoj proizvoditeli na mebel. prodavan, no Hrvatska mora Nekolku hrvatski firmi za da vlo`uva pove}e vo marprerabotka na drvo dogovketing i promocija. orija biznis vo Britanija Vo Romanija izvozot na mebte`ok sedum milioni evra el vo prvite 11 meseci od za vreme na saemot za minatata godina porasna za grade`ni{tvo 13,5% i dostigna vo Birningem, vrednost od edna koj se odr`a milijarda evra. minatiot mesec.

Spored romanDel od firmite poskap mebel najavuvaat skata Asocijacija proizvoditelite i dogovorile na proizvoditeli uvoznicite distribucija i na mebel, vo proda`ba na me|uvreme uvozot svoite proizvodi, dodeka, padnal za 3,3% i iznesuval pak, del duri i }e go 289 milioni evra. Proizpro{irat svojot biznis na vodstveniot kapacitet za tie prostori. mebel i delovi na mebel se Tamo{niot distributer na namali za 2,5% vo prvite hrvatski proizvodi od drvo 11 meseci od 2010 godina Dejvid Vajtvud istakna deka i iznesuva 1,65 milijardi hrvatskiot mebel e dobro evra.

20%

IKEA GO OSVOJUVA BALKANOT Najgolemiot trgovski sinxir za mebel vo svetot, IKEA planira seriozni investicii vo nekolku balkanski zemji.

Spored najavite od pred nekolku meseci, ovoj trgovski sinxir }e investira 50 milioni evra na bugarskiot pazar, a prviot market so povr{ina od 30.000 kvadratni metri }e bide lociran vo Sofija.

Ovaa kompanija }e investira i 1,2 milijardi evra za izgradba na {oping-centar vo Srbija, kade {to do 2015 godina se planira da bidat izgradeni u{te ~etiri vakvi {oping centri.

IKEA narednata godina otvora i svoj {oping centar vo Zagreb, koj }e zafa}a 34.000 metri kvadratni. Poradi faktot deka Hrvatite tro{ele okolu 50 do 60 milioni evra posetuvaj}i gi centrite na IKEA vo Avstrija, ovoj sinxir planira da gradi centri i vo Split i Rijeka.

IKEA ostvaruva profit od 23 milijardi evra od proda`ba godi{no. Na krajot od 2009 godina imala 301 prodavnica vo 37 zemji i pove}e 660 milioni posetiteli.

48 MEBEL

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oslednive dve godini naglo se zgolemi interesot za neobi~en i unikaten mebel, velat sopstvenicite na nekolkute deluks ateljea vo zemjava. Gra|anite sé pove}e baraat ne{to {to otskoknuva od sekojdnevnite stilovi i ne{to {to se razlikuva od toa {to gi polni stranicite na modnite magazini, komentiraat tie. Toa e pri~inata poradi koja takanare~eniot klasi~en mebel na idninata ve}e e dostapen i vo makedonskite saloni, za razlika od pred nekolku godini, koga mo`e{e da se nara~a isklu~ivo preku katalog.

Poznava~ite komentiraat deka za vakviot biznis nema zima, za {to govori i faktot deka luksuznite saloni vo posledno vreme se sé poprisutni na makedonskiot pazar.

Deka “ima leb” vo biznisot so ekskluziven mebel potvrduvaat i biznismenite koi se re{ile da vlezat vo ovoj pazaren segment.

P

KAKOV MEBEL SE BARA I PRODAVA VO MAKED

DRASTI^NO Z INTERESOT ZA UNIKATEN ME

“Doma{niot pazar e preplaven so ve}e viden mebel, dodeka unikatni i neobi~ni par~iwa dosega mo`ea da se

nara~uvaat samo od katalog.

Ima mnogu lu|e na koi im se dopa|a klasi~niot mebel, koj te{ko se nao|a{e ovde. Za

MULTIFUNKCIONALNA FOTELJA Iako navidum e pasivna rabota, gledaweto televizija mo`e da predizvika vistinski nered vo dnevnata soba. Japoncite ve}e smislile re{enie i za toj problem. Stanuva zbor za fotelja sostavena od pove}e meki, kadifeni kocki, me|u koi ima dovolno prostor za da se smesti dale~inski upravuva~, kniga, telefon, pa duri i ~a{a kafe.

ovoj tip mebel cenite se povisoki, no ne ekstremno. Ovoj klasi~en mebel na idninata naj~esto slu`i kako detaq.

Na primer, edna obi~na, sekojdnevna garnitura mo`e da se iskombinira so nekoja unikatna fotelja i masi~ka.

Dizajnot na vakviot mebel e bezvremenski. So nego se kombiniraat ultramoderni detali, koi, sepak, se ednostavni.

Na toj na~in se dolovuva edna harmoni~na kompozicija.

Vistinska umetnost e da se spoi modernoto so klasi~noto, kombinacija koja e vistinski praznik za o~i”, veli Kamelija Pa~emska, sopstveni~ka na salonot Ambienti da Moli.

Vo odnos na finesite, taa

Iako izborot na boi pri ureduvawe na domot naj~esto e subjektiven, vlijanieto na svetskite modni trendovi i vo ovaa faza od ureduvaweto na domot ili kancelarijata igra svoja uloga.

Na tradicionalnite saemi za mebel vo Italija godinava violetovata boja svetna vo poln sjaj.

Toa go notiraa i doma{nite proizvoditeli, koi, sepak, ne se otka`aa nitu od popularnata crno-bela kombinacija

DONSKITE SALONI?

ZGOLEMEN A EBEL istaknuva deka vo trend se ra~no izraboteni italijanski vazni so starinski dizajn, kaj koi se izbegnati ostrite linii.

I kaj unikatnite par~iwa mebel dominira violetovata

boja vo site nijansi, zatoa {to dava dlabo~ina i gi smiruva ponaglasenite drveni povr{ini.

Od kompanijata Dizajn Fantazija, koja go izraboti mebelot za Muzejot na pari vo

Gra|anite sĂŠ pove}e baraat par~iwa {to otskoknuvaat od sekojdnevnite stilovi i ne{to {to se razlikuva od toa {to gi polni stranicite na modnite magazini, komentiraat tie. Toa e pri~inata poradi koja takanare~eniot klasi~en mebel na idninata ve}e e dostapen i vo makedonskite saloni, za razlika od pred nekolku godini, koga mo`e{e da se nara~a isklu~ivo preku katalog

MASA SO ^ETIRI STOL^IWA VS DR@A^ ZA ^ADORI? Ovoj interesen predmet koj nalikuva na nesekojdneven ukras, a se koristi kako dr`a~ na ~adori, ima i druga namena. So ednostavno rasklopuvawe, se dobiva masa so ~etiri interesni stol~iwa. Ovoj prakti~en predmet e idealen za pomali prostori, kade sekoj milimetar e racionalno isplaniran. Zafa}a malku mesto, a vr{i golema rabota. sostav na Narodna banka i mebelot so koj e opremena pretsedatelskata rezidencija na Vodno, velat deka na klientite koi mo`at da si dozvolat vakov mebel cenata ne im e tolku presudna kako kvalitetot. “So ogled na toa {to mebelot

se pravi po nara~ka i se raboti za unikatni par~iwa, mo`am slobodno da ka`am deka na{iot mebel spa|a vo premium pazarniot segment, koj go so~inuvaat okolu 3%-5% od site {to vo eden moment re{avaat da kupat nov mebel. Toa se klienti na koi

49

50 MEBEL

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.mk

cenata ne im e prvenstveno va`na, iako, s$ razbira, ne e zanemarliva kategorija pri donesuvaweto odluka za kupuvawe. Sepak, pred se gi interesira vrvniot kvalitet, veli generalniot menaxer na Dizajn Fantazija, Jordan~o Velkov.

Spored kompanijata za dizajn i proizvodstvo na elementi za enterier Gakovi, simbolikata koja ja krie mebelot e mnogu pobitna od negovata cena.

“Nie ne pravime serisko TABURETKA ILI SAKSIJA? proizvodstvo ili konHodnicite vo koi voobi~aeno ima prostor samo za po nekoja fekcija. Se stremime da taburetka naj~esto se i najidealno mesto za sobnite cve}iwa. ja zgolemime kulturata Japonskite dizajneri mislele i na ovoj detaq, pa ja smislile na domuvawe vo Makeinspirativnata taburetka na koja ima i vdlabnatina {to se donija. Da gi nau~ime koristi kako saksija. Ovie predmeti mnogu se upotrebuvaat lu|eto deka mebelot ne i za na terasa, za{teduvaat prostor, a vo isto vreme go e samo par~e obraborazubavuvaat ambientot. teno drvo, tuku mnogu pove}e. Mebelot ve otslikuva kakvi ste vie vo su{tina. Ne e poentata vo toa da se kupi najevtinata kujna ili najevtinata masa. Koga gi spomenav masite, vo na{eto proizvodstvo se fokusirame tokmu na niv. Pri~inata e toa {to masata e edinstvenoto par~e mebel vo sekoj dom {to go sobira semejstvoto zaedno. Na masata se jade i se razgovara, se razmenuva energija, vpe~atoci, na masata mora da ima du{a, crno-belite dezeni i krem nea si raska`uvate so bra~niot da zra~i so svoja osobenost”, nijansi ostanuvaat vo trend. drugar, decata i ostanatite od veli sopstvenikot Krste Najmoderni se kujnite izsemejstvoto, kako ste pominale na Gakov. raboteni od materijali so rabota, si gi ka`uvate ubavite visok sjaj, vo kombinacija so VIOLETOVATA raboti, no i problemite. Zatoa, plotna vo strogo mat dezen.

NAJMODERNA BOJA OVAA SEZONA Vo odnos na garniturite, hit Iako izborot na boi pri se tie so ednostaven dizajn ureduvawe na domot naj~esto i ostri rabovi. Sepak, naje subjektiven ritual, vli- mnogu se baraat prakti~ni janieto na svetskite modni elementi, naj~esto garnituri trendovi i vo ovaa faza so mehanizam za spu{tawe, igra svoja uloga. Na tradi- koi mo`at da se koristat cionalnite saemi za mebel i za spiewe. Na{ite prizvo Italija godinava vio- voditeli, koi postojano gi letovata boja svetna vo sledat svetskite trendovi i poln sjaj. saemi, ni najavuvaat deka Toa go znaat i doma{nite naskoro }e po~nat da pravat proizvoditeli, koi, sepak, ne mebel koj }e ima pove}e nase otka`uvaat od pro~uenata meni”, velat od Karat M. crno-bela kombinacija.

Od Inter Fantazi velat “Mestoto na nekoga{ mod- deka neizbe`en detaq se ernata crvena boja ve}e go mekite pernici i staklenite zazema violetovata, dodeka povr{ini.

KAMELIJA PA^EMSKA SALON AMBIENTI DA MOLI

“Doma{niot pazar e preplaven so ve}e viden mebel, dodeka unikatni i neobi~ni par~iwa, dosega mo`ea da se nara~uvaat samo od katalog. Ima mnogu lu|e na koi im se dopa|a klasi~niot mebel, koj naj~esto slu`i kako detaq za kombinirawe so modernisti~ki mebel. Na toj na~in se dolovuva edna harmon~na kompozicija. Vistinska umetnost e da se spoi modernoto so klasi~noto, kombinacija koja e vistinski praznik za o~i”.

“Se baraat beli ili crni garnituri so glomazni pernici vo najrazli~ni dezeni. Niskite sofi vo momentov se ultramoderen detaq za pomal dneven prestoj”, velat ottamu.

I od Zona Mebel notiraat odreden ipromeni vo pobaruva~kata. Velat deka vo posledno vreme s$ pove}e se izbegnuva eko-ko`ata, a kako zamena za nea se baraat prirodni materijali.

“Ko`ata e hit koga stanuva

BOMBA KOJA NE PRAVI NERED

JORDAN^O VELKOV

Edna vakva bomba bi mo`ela da go re{i celiot nered vo spalnata soba ili hodnikot. Ova nesekojdnevno par~e mebel koe patem zafa}a mnogu malku mesto, ima ~etiriesetina dlaboki fioki koi mo`at da gi priberat site elementi koi se nepretstavitelni za otvorenite polici i komodi.

“So ogled na toa {to mebelot se pravi po nara~ka i se raboti za unikatni par~iwa, mo`am slobodno da ka`am deka na{iot mebel spa|a vo premium pazarniot segment, koj go so~inuvaat okolu 3-5% od site onie {to vo eden moment re{avaat da kupat nov mebel.

Toa se klienti na koi cenata ne im e prvenstveno va`na, iako, se razbira, ne i zanemarliva kategorija pri donesuvaweto odluka za kupuvawe”

zbor za garniturite, no osobeno taa koja go zadr`ala prirodniot sloj. Trend e takanare~enata tapija boja, sivata i violetovata. Crnobelata kombinacija s$ u{te e edna od najmodernite, no ovojpat vo kombinacija so prigu{eni sivi tonovi. Trendovski zastapena sezonava e i violetovata boja. Tie {to gi sledat svetskite trendovi, baraat ostri oblici i pravi linii kaj trpezariskite masi

DIZAJN FANTAZIJA

i stol~iwa”, istaknuva Lidija Mladenovi} od Zona Mebel.

Potro{uva~ite najmnogu baraat prakti~ni par~iwa mebel, osobeno koga stanuva zbor za stanovi. “Najbaran proizvod vo posledno vreme e masa na rasklopuvawe, koja vo dolniot del ima prostor kade {to sobira {est sklopeni stol~iwa”, veli sopstveni~kata na Moj dom, Lidija Stefanova.

51

52 MEBEL

ULOGATA NA ARHITEKTOT VO UREDUVAWE NA

PROFESIONALNATA RA NEOPHODNA ZA OSTVA NA “DOM OD SONI[TA BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ko do pred nekolku godini samo zavisnicite od modni trendovi komentiraa deka arhitektonskite studija se “nu`no zlo”, sega zavisen od stru~en sovet e re~isi sekoj {to go ureduva domot ili kancelarijata.

Arhitektite zadovolno velat deka lu|eto kone~no sfatile deka e podobro tie raboti da gi vr{at tie {to u~ele za toa.

Za razlika od pred dve-tri godini, koga nivnite studija gi posetuvale samo tie {to mo`ele da si dozvolat po~esto da go menuvaat doma{niot ambient, sega, velat, imaat s$ pove}e klientni koi se svesni deka nivniot dom }e bide potpoln dokolku nekoj arhitekt i dizajner gi vme{a prstite.

“Od dosega{noto iskustvo, lu|eto mnogu pove}e energija i pari potro{ile koga ureduvale sami. Smetam deka pomo{ta od studijata i od stru~nite lica e neophodna. Kako {to odite na lekar za da vi prepi{e lek, kako {to odite na frizer za da vi ja sredi kosata, taka treba da pojdete kaj arhitekt za da ja uredi va{ata ku}a, zgrada, kancelarija ili dom. Lu|eto imaat idei, no na{a zada~a e istite da gi kanalizirame.

Voobi~aeno sakaat doma da im se slu~i ne{to {to go videle niz mnogu spisanija ili filmovi, no, za `al, se slu~uva toa da ne soodvetsvuva na prostorot ili, pak, na buxetot so koj raspolagaat”, veli Ivana Nikolovska, arhitekt i avtor na emisijata za ureduvawe domovi “Ajde doma”.

Spored nea, isto kako i vo modata, pri izborot na mebel trend e da se me{aat stilovi koi se prepletuvaat, a sepak se usoglaseni.

Tipi~ni primeri za toa se, veli modnite spisanija, kade {to se po~esto s$ sre}avaat domovi

A

uredeni vo minimalisti~ki, hajtek stil, so gruboobraboteni tavani od koi visat elektri~ni `ici i kanali za klimatizacija, a dolu ima preskapa ko`ena fotelja ili, pak, nekakva neobarokna plasti~na fotelja kombinirana so sovr{eno ~isti ramni formi.

I s$ e super, IN! Zna~i, s$ {to mo`e na interesen na~in da se iskombinira za da ne bide

prenatrupano da e vpe~atlivo i unikatno, s$ bi bilo in.

Ako me pra{ate od {to sum jas zasitena, mislam od crnobelite kombinacii, iako moite klienti ~esto gi posakuvaat, pa se trudam da gi omeknuvam so silni boi - tirkizna, zelena kako treva. Ako me pra{ate {to definitivno ne sakam - toa e cre{a, odnosno buka so sino, zeleno i `olto,

kombinacija koja be{e IN pred deset godini. Ako me pra{ate vo kakov ambient sakam da `iveam - mislam deka e mnogu te{ko da odgovoram, za{to od nedela vo nedela sum vo sosem drug film, pa taka, ovaa nedela sakam retro dnevna, slednata mo`e }e bide so yidovi vo kamen, itn. No, sekoj enterier e kompromis me|u `elbite i mo`nostite i sfa}awata na site

UVOZNIOT KANCELARISKI MEBEL E POSKAP, NO I POKVALITETEN Proizvoditelite na kancelariski mebel vo zemjava priznavaat deka uvozniot mebel e pokvaliteten i pomoderen. Sepak, doma{niot pove}e se tro{i zatoa {to e zna~itelno poevtin.

Proizvoditelite i trgovci so mebel, Office & Ko, velat deka glavni klienti za poekskluzivniot mebel im se privatnite firmi, dodeka dr`avnite institucii baraat poevtin i ne tolku moderen proizvod.

Velat, najnovata moda vo ovoj del nalaga tenok i ednostaven mebel, koj }e dozvoli vo kancelariskiot ambient da dominiraat originalnite ukrasi i aksesoari.

“Sezonava najmoderni se tenkite stol~iwa

so hromirani nogarki, a vo posledno vreme nekolku biznismeni baraat i fotelji so masa`eri, programa {to sé u{te ne e dojdena kaj nas. Vo odnos na dopolnitelno ureduvawe na kancelariskiot prostor, se baraat interesni setovi za na biroa, yidni polici i funkcionalni komodi, kako i zaka~alki so interesen oblik”, velat ottamu.

I salonite i pogonite za kancelariski mebel go po~uvstvuvale na svoja ko`a svetskoto poskapuvawe na repromaterijalite, no velat, cenata na proizvodite e ista, a poradi niskata kupovna mo} na kupuva~ite, ~esto gi namaluvaat cenite na rabotnite stolovi koi se postar model.

A PROSTOROT

AKA E ARUVAWE ATA�

~lenovi vo eden dom�, objasnuva Nikolovska.

EKO-MEBEL-NAJNOV PREDIZVIK PRI UREDUVAWE NA DOMOT Ako pred samo nekolku godini, najgolema dilema pri ureduvawe na domot be{e paletata so boi, sega ima i ne{to pove}e. Izborot na materijali i nivnoto poteklo poslednive dve godini se presuden moment koga stanuva zbor za ultramoderen enterier.

Ekolo{kite materijali stanaa vistinski hit koga se vo pra{awe doka`anite svetski brendovi mebel. Iako zvu~i neverojatno sepak od 100% prirodni surovini mo`at da se napravat sekakvi par~iwa mebel, tapeti, tepisi, lusteri, servisi za jadewe, pa duri i parket.

Ekoenterierite ne samo {to se vistinski ~uvari na zdrav-

jeto, tuku se i mnogu lesni za odr`uvawe. Iako ekolo{kiot mebel e malku poskap od obi~niot, poznava~ite uveruvaat deka ima podolg rok na traewe i bezvremenski dizajn, koj ne nalaga promeni pri prvoto branuvawe na modata.

Pri dizajnirawe na ekomebel, se koristat reciklirani ili materijali od obnovlivi izvori.

Celta na ekolo{kiot dizajn e i da ja olesni upotrebata na sekoj predmet i maksimalno da go poednostavi sostavuvaweto i razdvojuvaweto. Vakviot mebel sekoga{ e spakuvan vo ekomaterijali, a negovoto ~istewe i odr`uvawe e neverojatno lesno. Najbitno od sĂŠ e {to eden vaka ureden dom e sosema imun na bakterii, a hemiskite soedinenija koi go naru{uvaat kvalitetot na vozduhot ednostavno, gi nema.

BAMBUS-PARKETOT PRIBIRA DVOJNO POMALKU PRAV OD OBI^NITE PODOVI Parket izraboten od bambus ili pluta e idealno re{enie pri vakvi slu~ai. Pokraj toa {to e polesen, bambusot e i za duri 30% potvrd od daboviot parket. Fabri~ki, toj se lakira so nekolku sloja akrilen lak, so {to avtomatski stanuva an-

Od arhitektonskite studija velat deka lu|eto kone~no sfatile deka e podobro ureduvaweto na domot ili rabotniot prostor da go dadat vo stru~ni race. Ako do pred nekolku godini samo zavisnicite od modni trendovi i perfekcionistite gi koristea uslugite na arhitektonskite studija, denes stru~en sovet bara re~isi sekoj koj go ureduva domot ili kancelarijata tialergiski, a vo isto vreme i ne sobira nitu polovina od pravot koj sekojdnevno se talo`i po obi~nite podovi.

Pokraj toa, bambusot e i ecofriendly rastenie. Vo prirodata se obnovuva na sekoi tri do pet godini, za razlika od ostanatite {umi, za ~ija obnova se potrebni duri i do 30 godini.

VOLNENI TEPISI ZA TOPLINSKA IZOLACIJA Tepisite od volna i rastitelni vlakna ili od juta i kokos vo prosek imaat trojno podolg vek na traewe otkolku sintetskite stazi za~ineti so dre~livi nijansi i neprijaten miris.

Pokraj toa, volnenite tepisi se i odli~ni toplinski izolatori, a stazite izraboteni od kokosovi vlakna ovozmo`uvaat

lesno dvi`ewe na trkalcata od mebelot. I otpornosta e bitna osobina kaj ovie par~iwa priroda vo va{iot dom.

YIDOVI KOI NE MIRISAAT I PO NEKOLKU MESECI OD BOJOSUVAWETO Jakata mirizba od sve`o bojadisani yidovi, koja vo domovite e prisutna duri i po nekolku meseci od bojosuvaweto, ve}e e minato. Qubitelite na prirodata, sintetskite hemikalii gi zamenija so prirodni, ekolo{ki boi, koi ako ne za celiot dom, se koristat barem za spalnite i detskite sobi. Tie sodr`at masla, prirodni ekstrakti i prosti minerali koi na drvoto mu davaat dolgotrajna za{tita, a na yidovite im ovozmo`uvaat slobodno da di{at.

53