PATUVAWA
www.kapital.mk pital.mk
petok 20/05/2011 /05/2011
LETO 2011
STRANSKITE TURISTI VO OHRID, MAKEDONSKITE VO GRCIJA I VO [PANIJA
IRENA MINOVSKA strategiski menaxer vo AMSM
效LENSS 效LENSTVOTO VO AMSM GARANTIRA BEZBEDNO PATUVAWE BEZBED
REGIONALNI SOSTOJBI
CELIOT BALKAN O^EKUVA EKSTRA TURISTI^KA SEZONA
40 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
A
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
ko se sudi spored prognozata na Svetskata turisti~ka organizac i j a (UNWT), globalniot turizam godinava }e porasne za 4% do 5%! Silniot rast vo Azija i ekonomskoto zazdravuvawe vo Evropa i vo SAD se glavnite pri~ini poradi koi godinava na pla`ite se o~ekuvaat pove}e turisti koi, sekako, }e ostavat i pogolema suma vo restoranite, barovite i
LETO 2011
STRANSKITE TURI VO OHRID, MAKED VO GRCIJA I VO
lokalnite prodavnici. Iako merkite za {tedewe koi se na sila i povisokite danoci vo Evropa mo`e da imaat negativno vlijanie, svetskata organizacija kone~no o~ekuva rast! Na rast, kako i sekoja godina, se nadevaat i makedonskite hotelieri i turisti~kite agencii. Dopolnitelen optimizam za pretstojnata letna turisti~ka sezona vo Makedonija, osven ve}e stignatiot prv ~arter so holandski turisti i najavenite vkupno 10 iljadi, dava i poslednata statistika deka vo mart brojot na turisti se
zgolemil za 21,2% vo sporedba so mart prethodnata godina. Kaj doma{nite turisti brojot e zgolemen za 7,9%, a kaj stranskite turisti za 31,6%. Kumulativno, vo periodot januari-mart 2011 godina vo odnos na istiot period od prethodnata godina, brojot na turistite e zgolemen za 11,4%. Sekako, najsre}ni od vakviot trend se ohri|ani i stru`ani, ~ii potencijali i kapaciteti vo tekot na minatata godina bea intenzivno promovirani niz evropskite dr`avi. Najgolem uspeh e postignat so holandskiot turoperator Korendon interne{nal, koj zakupi
del od smestuva~kite kapaciteti na Ohridsko-stru{kata riviera za pretstojnata letna turisti~ka sezona. Operatorot se obvrza deka pretstojnata turisti~ka sezona }e realizira dva ~arterleta sedmi~no do ohridskiot aerodrom, po~nuvaj}i od maj do oktomvri. Kako podgotovka za holandskite turisti e izgotvena bro{ura so korisni informacii, kako cenovnik na uslugite vo ugostitelskite objekti, prepora~an taksi-prevoz i spisok na ugostitelskite objekti, a so Zavodot i muzej–Ohrid e organizirana posodr`ajna i
ISTI DONSKITE [PANIJA kvalitetna poseta na kulturnoistoriskite znamenitosti vo Ohrid i vo Struga. Za prvpat po podolgo vreme i stru{kite hotelieri o~ekuvaat pretstojnata turisti~ka sezona da bide mnogu pouspe{na poradi aran`amanite so gosti od Holandija, Finska i Slovenija. Vo stru{kiot hotel Drim imaat pozitivni najavi i od Grcija, ~ii gra|ani poradi evtinite aran`mani koi ova leto se nudat za Struga izrazile podgotvenost povtorno da se vratat na stru{koto krajbe`je. Biqana Todorovska, menaxer
na proda`ba vo hotel Drim, gleda golem pridones kon vakviot razvoj na nastanite vo zasilenata prezentacija na doma{nata turisti~ka ponuda na nekoi od saemite vo regionot i Evropa. Faktori koi vlijaat na zgolemenite o~ekuvawa za pove}e turisti letovo vo Makedonija, osven ve}e dogovorenite ~arteri, e i zgolemenata ponuda na letovi od strana na aviokompaniite i vlezot na novi niskotarifni aviokompanii na makedonskiot pazar. Sega Makedoncite imaat izbor od mnogu pove}e destinacii od doma{nite aerodromi (de-
Doma{nite turisti~ki centri godinava se vo podem. Prvite stranski turisti na golemo se ra{etani niz ohridskata riviera, a taka razdvi`eno se o~ekuva da ostane do krajot na letoto. Starite problemi na doma{nite hotelieri se nepromeneti, no za sre}a, interesot na stranskite turisti i pogolemiot izbor na aviokompanii se o~ekuva da donese pogolemi finansiski prilivi vo doma{niot turizam! talno vo tabela), {to vlijae na zgolemuvawe na brojot na patnici koi sakaat da patuvaat so avion. Vakviot trend go potvrduva Bojan Rafajlovski od Avio Net, agencija koja za prvpat vo Makedonija izraboti internet-platforma na koja mo`e sporedbeno da se pregledaat cenite i terminite za site letovi od Makedonija. Dobro poznatiot koncept za onlajn-rezervacija i proda`ba, sega so pomo{ na www.avio.net.mk, funkcionira
i vo Makedonija. Rafajlovski veli deka zgolemeniot interes za patuvawe so avion vo poslednava godina se dol`i na viznata liberalizacija i na vlezot na low cost prevoznici na makedonskiot pazar. Dopolnitelen faktor e i toa {to mnogu makedonski turisti ne sakaat da se vrzuvaat za aran`mani, tuku baraat pogolema fleksibilnost pri patuvaweto, poradi {to se odlu~uvaat da kupat samo aviobilet, a ostatokot
“GARDIJAN” GO SMESTI OHRID ME\U TOP 10 LETNI DESTINACII
Ohrid se najde na isto ramni{te so kubanska Havana, germanski Hamburg i Ibica kako najatraktivni turisti~ki destinacii na listata “Top 10 destinacii za leten odmor na studentite”, koj ja izraboti britanskiot dneven vesnik “Gardijan”. Spored “Gardijan”, ne postoi ~ovek koj mo`e da ostane indiferenten i neimpresioniran od religiskata tolerancija i harmonijata koja ja dolovuvaat crkvite i xamiite rasprostraneti niz celiot grad. Za obo`avatelite na no} niot `ivot “Gardijan” ja predlo`i dobropoznatata zabava na brod, a za qubitelite i romanti~arite vesnikot ja prepora~a planinata Gali~ica, od kade {to mo`e da se u`iva vo neverojatnata gletka na zajdisonceto. Za karakteristi~no makedonsko jadewe go prepora~a makedonskiot }ebap, na ~ij vkus retko koj mo`e da mu odolee. Vakvo rangirawe “Gardijan” pravi sekoja godina i za taa cel gi pra{uva studentite {irum svetot kade si pominale nezaboraven leten odmor minatoto leto. Osven Makedonija, na listata “Top 10 destinacii za leten odmor na studentite” se najdoa i [kotska, [panija, Romanija, Ungarija i Britanija.
41
42 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
10%
pove}e stranski turisti godinava o~ekuva Agencijata za promocija na turizmot
od patuvaweto sami da si go isplaniraat. GRCIJA TRADICIONALNO NAJBARANA, TURCIJA POSKAPA Ponudata i pobaruva~kata na letni aran`mani vo doma-
Najmnogu stranski turisti vo zemjava ima od regionot, pred s$ od Albanija, Grcija, Srbija i Bugarija
{nite turisti~ki agencii godinava ne se razlikuva premnogu od prethodnite godini. Isto kako {to ne se menuva intenzitetot i tipot na pobaruva~ka. Internet-anketata koja ja sprovede Kapital na svojata internet-stranica poka`a deka najgolem del od
tie {to odgovorile ka`ale ili deka ne planiraat leten odmor godinava ili deka }e letuvaat vo stranstvo. Ova go potvrduvaat i vo agenciite. Najgolem del od gra|anite koi planiraat leten odmor se zainteresirani za zemjite vo sosedstvoto ili vo pobliskoto
opkru`uvawe. Iako Tunis i Egipet godinava otsustvuvaat od ponudata poradi aktuelnite politi~ko-bezbednosni situacii vo severna Afrika, od agenciite informiraat deka Grcija, Jadranot i Bugarija ostanuvaat na listata so na-
220
milioni dolari neto-priliv od turizam vo 2010 godina
jbarani destinacii. Turcija, koja tradicionalno e edna od najpopularnite letni destinacii za makedonskite turisti, godinava se o~ekuva da bide poskapa, zatoa {to evropskite turoperatori vo otsustvo na Egipet i Tunis gi zakupija turskite hoteli mnogu porano. Godinava tamu se o~ekuvaat mnogu pogolem broj turisti od Evropskata unija. Najgolem del od agenciite godinava o~ekuva daleku podobar start na turisti~kata sezona poradi raznovidnosta na ~arter-letovi od Skopje, a poradi klimatskite promeni sezonata bi mo`ela da se prodol`i do krajot na septemvri. Potvrduvaat deka i ovaa godina tradicionalno najbarani }e bidat sosednite dr`avi, Bugarija, Grcija so ostrovite i Jadranot, a trendot letuvawe vo [panija prisuten poslednive nekolku godini isto taka zema zamav, pa i ovaa destinacija e mnogu prisutna vo nivnata ponuda. “Makedoncite naj~esto patuvaat vo sosedna Grcija koga koristat sopstven prevoz ili gi biraat direktnite ~arterletovi {to momentalno se nudat na pazarot. [to se odnesuva na turisti~kite naviki na
S$ pove}e doma{ni turisti baraat avionski prevoz za da stignat do posakuvanata letna destinacija. Ne e mal ni brojot na tie {to sami si go organiziraat odmorot. Vo ponudata na agenciite tradicionalno dominiraat Grcija, Bugarija, Jadranot i Turcija. [panija vleze na listata so popularni destinacii
Makedoncite, mislam deka vo posledno vreme s$ pove}e se zainteresirani za letovi so niskobuxetnite kompanii kako {to se Viz er (Wizz Air), Izi xet (Easy jet), Er Berlin (Air Berlin), Flaj Niki (Fly Niki), po cena i da se poleta od nekoja od sosednite metropoli - Solun, Sofija�, veli Renata Doneva od
agencijata Net bej (Net Bay). Sa{o Don~ovski, sopstvenik na turisti~kata agencija Atlantis, pak, veli deka Turcija godinava e najpopularna destinacija. Za Antalija i Bodrum ima dvojno pogolem interes od lani, no turskite pla`i godinava se poskapi, a i pote{ko se nao|aat slobodni
smestuva~ki kapaciteti. Poradi zgolemeniot interes na evropskite turoperatori za Turcija i ve}e zakupenite hoteli, Arkan Kerin, sopstvenik na turisti~kata agencija Xeneral turist, veli deka ovaa popularna destinacija godinava ne se najde na nivnata letna ponuda. “Klientite vo
43
KADE SE PREZENTIRAA MAKEDONSKITE TURISTI^KI POTENCIJALI?
44 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
500
iljadi turisti do{le vo Makedonija vo 2010 godina
momentov se najzainteresirani za “paradajz” aran`manite za Grcija, vo ~ii ramki cel apartman ~ini 50 evra”, veli Kerin. I vo turisti~kata agencija na AMSD najbarana e Grcija, no ovaa agencija nudi i destinacii za turistite so malku
JANUARI 2011 - Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot ja prezentira{e makedonskata turisti~ka ponuda na Me|unarodniot saem za turizam vo Finska, najgolem turisti~ki saem vo nordiskite zemji. FEVRUARI 2011 - Agencijata za promocija na turizmot na Me|unarodniot saem za turizam vo Qubqana gi prezentira{e turisti~kite potencijali na Makedonija, kulturnite i prirodnite atraktivnosti na zemjata. FEVRUARI 2011 - Turisti~kata ponuda op{tinata Ohrid po vtor pat ja prezentira{e na 15-tiot Me|unaroden saem za turizam “Emitt 2011”vo Istanbul. Na {tandot {to go zakupi op{tinata Ohrid zaedno so nacionalniot park Mavrovo i Agencijata za promocijata i podr{ka na turizmot bea promovirani i prezentirani turisti~kite potencijali na Ohrid i Mavrovo. pospecifi~ni barawa. “Na{ata agencija e edinstvena vo Makedonija koja organizira turi za Madrid i za Lisabon. Tokmu poradi toa {to
FEVRUARI 2011 - Stru{kite hoteli Drim i Makpetrol uspe{no se pretstavija na Saemot za turizam vo Belgrad, pri {to se dogovoreni konkretni aktivnosti so nivnite srpski kolegi i partneri za nastap na srpskiot pazar. MART 2011 - Agencijata za promocija na turizmot vo sorabotka so op{tina Ohrid i TAV Makedonija gi prezentira{e makedonskite turisti~ki potencijali na najgolemiot me|unaroden saem za turizam vo Berlin. APRIL 2011 - Turoperatori i novinari od oblasta na turizmot, pretstavnici na magazini specijalizirani za turizam, kako i eksperti za vinski turizam od Francija, Germanija, Italija, ^e{ka i Slova~ka se zapoznavaa so turisti~kata ponuda na Makedonija. Organizator: Ministerstvoto za ekonomija
strankite ve}e se zasiteni od postoe~kite aran`mani za Rim, Pariz, Barselona i Viena, nie gi rabotime i ovie dve novi destinacii”, velat
od agencijata. Nezadovolni od pobaruva~kata za aran`mani vo pretsezona, {to se tolkuva so parlamentarnite izbori koi se odr`uvaat vo juni, agenciite se nadevaat deka topliot septemvri barem malku }e im ja prodol`i sezonata i sekako, zarabotuva~kata.
KADE ]E ODITE NA ODMOR LETOVO?
Ne znam
19%
Nema da odam na odmor
34%
Makedonija
14%
Stranstvo
33%
INTERNET-ANKETA NA KAPITAL ZA PRETSTOJNITE ODMORI
Anketata koja ja sprovede Kapital na svojata internet-stranica vo periodot od 27. april do 4. maj, na koja glasaa vkupno 116 lica, poka`a deka brojot na tie {to ne planiraat da letuvaat i tie {to }e letuvaat vo stranstvo e re~isi izedna~en.
SPECIJALEN PRILOG maj 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Verica Jordanova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk
46 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk
R
e~isi bez isklu~ok, site turisti~ki cen-tri na Balkanot o~ekuvaat podobra letna sezona od prethodnite. Najavite za zazdravuvawe na ekonomijata i vra}awe na lu|eto na starite turisti~ki naviki im dava optimizam na gr~kite, hrvatskite, bugarskite i crnogorskite hotelelieri i ugostiteli deka pretstojnoto leto }e go zavr{at so zadovolitelni prihodi. Poznava~ite na turisti~kite sostojbi analiziraat deka centrite koi turisti~ki se aktivni vo tek na celata godina, [panija i Turcija, verojatno } e prezemat pogolem del od sega zatvoreniot egipetski pazar, no i site ostanati pomalku razvieni pazari vo regionot imaat {ansa da beneficiraat od godine{noto prenaso~uvawe na turistite. Na ova posebno se nadeva Grcija, koja po dve relativno
REGIONALNI SOSTOJBI
CELIOT BALKAN EKSTRA TURISTI^
lo{i sezoni i godini prosledeni so `estoki protesti o~ekuva rast vo 2011 godina. Iako site posetiteli koi gi izbegnuvaat Egipet i Tunis nema da se upatat kon Grcija, koja isto taka ima nevolji so sopstvenite nepopularni ekonomski reformi, ekstra pobaruva~kata, sepak, }e bide dovolna za celiot region, smetaat pretstavnici
Bugarija godinava vlo`i okolu 12 milioni evra vo promocija na svojata turisti~ka ponuda, najmnogu dosega
na gr~kiot turizam. Tie gledaat pozitiven signal i vo faktot {to Turcija od 80% do 85% ve}e e rezervirana, a pred po~etokot na sezonata se o~ekuva da bidat prodadeni site aran`mani. Se o~ekuva Turcija godinava da bide i zna~itelno poskapa, pa poevtinite varijanti za letuvawe da ostanat za ostanatite zemji.
Mo`ebi i poradi ovaa pri~ina vo Grcija ima porast na rezervaciite na semejni aran`mani od Germanija, Britanija, Francija i Rusija. Vo nasoka na pottiknuvawe na avionskiot prevoz, gr~kata Vlada gi ukina avionskite taksi na site aerodromi, osven vo Atina, do krajot na godinata, a turisti~kite agencii vo poslednite dve godini gi
Crna Gora godinava o~ekuva 654 milioni evra prihodi od turizam
47
Vo razvoj na ostrovite Hrvatska vo 2010 godina vlo`i 180,5 milioni evra
O^EKUVA KA SEZONA namaluvaat cenite spored sistemot kupuvawe vo posledna minuta za dopolnitelno da ja pottiknat pobaruva~kata. Turizmot vo BDP na Grcija u~estvuva so 18%. Turisti~koto fijasko na zemjite vo severena Afrika se slamka za spas i za Bugarija, koja isto kako i drugite o~ekuva prenaso~uvawe na del od tie turisti kon bugarskite pla`i.
Bugarskiot zamenik-minister za ekonomija, energetika i turizam, Ivo Marinov, go bazira vakviot optimizam na faktot {to ovaa godina Bugarija za
Grcija }e investira 20 milioni evra vo slednite tri godini za podobruvawe na uslugite za posetitelite na istoriskite znamenitosti i muzei so cel da go stimulira turizmot.
Razmrduvaweto na lu|eto po najavite deka Evropa izleguva od recesija go zgolemi optimizot vo zemjite od regionot deka pretstojnovo leto }e bide mnogu uspe{no za nivniot turizam. Nekoi od niv seriozno investiraat vo turisti~kata infrastruktura, drugi se “vozat” na stara slava, no site o~ekuvaat polni pla`i, hoteli i restorani! prvpat izdvoila “zna~itelni sredstva” za reklamirawe na svojata turisti~ka po-
nuda, ~etiri milioni evra od dr`avniot buxet, a u{te me|u 7,5 i 10 milioni od
48 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
Operativnata programa za regionalen razvoj. SILNO ZGOLEMENA POBARUVA^KA ZA JADRANSKATA RIVIERA Hrvatite koi minatogodi{nata letna sezona imaa pogolem broj turisti, no pomali prihodi, letovo o~ekuvaat odli~na sezona, sudej}i spored rezervaciite i fiksniot zakup od evropskite turoperatori. Velat deka re~isi od site evropski zemji ima dvocifren rast na pobaruva~kata. Germancite, Avstrijcite, ^esite i Skandinavcite prodale 50% pove}e legla za odmor vo Hrvatska otkolku minatata godina. Hotelierite, iznajmuva~ite na privatni apartmani i kampovite se zadovolni so momentalnite rezervacii, so ogled na toa {to ne gi korigiraa minatogodi{nite ceni. So odredeni popusti i akcii vo pretsezona i posebno za Veligden, tie se pove}e od zado-
PRODA@BA NA TURISTI^KI USLUGI
ZA PET GODINI POLOVINA OD PRODA@BATA ]E BIDE PREKU INTERNET
B
rojni istra`uvawa uka`uvaat deka ulogata na Internetot vo hotelskoto i, generalno, turisti~koto rabotewe stanuva s$ pogolema i pozna~ajna. Vistinski bum vo ovaa nasoka se o~ekuva vo narednite pet godini, koga, spored o~ekuvawata, Internetot bi trebalo da stane vode~ki marketin{ki i proda`en kanal. Istra`uvaweto napraveno po povod konferencijata “Kolektiva Veb: Strategija X posvetena na onlajn-raboteweto vo turizmot” poka`a deka site hoteli koi u~estvuvaa vo istra`uvaweto imaat sopstvena internet-stranica na koja nudat mo`nost za onlajn-rezervacija, a okolu 80% od niv imaat mo`nost napravenata rezervacija i da se plati preku Internet. Deka site tie imaat golema nade` i pridavaat zna~ewe na Internetot kako kanal za pogolema proda`ba dokaz e i toa deka 93% od ispitanicite ka`ale deka koristat
volni od startot na sezonata. Sepak, poznava~ite na prilikite predupreduvaat deka najavata za dobra sezona e relativna rabota, koja zavisi
i specijalizirani portali za rezervacija, kako {to se Booking.com, Expedia.com ili Lastminute.com. Interesno e i toa {to iako site go sfa}aat zna~eweto na internet-marketingot, tie pomalku od edna ~etvrtina od vkupniot marketing buxet odvojuvaat za ovoj kanal na oglasuvawe. Sepak, vo anketata 43% od niv rekle deka planiraat za internetmarketing da odvojuvaat pove}e od polovina od svoite od pove}e okolnosti. Velat deka ponudata vo Hrvatska so godini e ista, {to e problem da se vratat turistite koi ve}e edna{ bile. Od drugite
EVROBAROMETAR
NAJMNOGU EVROPEJCI ]E LETUVAAT VO ITALIJA, [PANIJA I FRANCIJA
S
pored poslednata anketa na Evrobarometar za odnesuvaweto na evropskite gra|ani vo turizmot, objavena minatata nedela, gra|anite na Makedonija, Hrvatska, Turcija, Slovenija, Norve{ka i Island planiraat svojot odmor godinava da go pominat nadvor od granicite na mati~nata dr`ava. Doma planiraat da ostanat samo 11% od anketiranite, a duri 31% od tie {to }e zaminat vo stranstvo planiraat toa da bide vo zemja koja ne e ~lenka na EU.
Anketata, koja be{e sprovedena na primerok od nad 30.000 gra|ani postari od 15 godini, poka`uva deka kaj najgolem del od dr`avite, duri 15, gra-|anite odmorite planiraat da gi pominat vo svojata mati-~na dr`ava. Kako najgolemi “turisti~ki patrioti” spored ova istra`uvawe se navedeni gra|anite na Turcija, kade {to duri 88% se izjasnile deka odmorot planiraat da go pominat vo svojata mati~na dr`ava, po {to sleduvaat gra|anite na Hrvatska so 86%, Grcija so 85% i Bugarija so 82%.
Vo ovaa grupa dr`avi koi preferiraat nova turisti~ka destinacija vleguvaat Makedoncite so 44%, gra|anite na Norve{ka (44%) i Island (43%). Za razlika od niv, pogolem del od gra|anite na evropskite dr`avi se izjasnile deka se zainteresirani svojot odmor da go pominat vo tradicionalnite turisti~ki destinacii, kako {to se Italija, [panija i Francija. Odmor nadvor od EU planiraat gra|anite na devet dr`avi. Od niv najzainteresirani za destinacija nadvor od EU se gra|anite
marketing-buxeti. Ekspertite o~ekuvaat vo idnina da ima mnogu pove}e onlajn-rezervacii za smestuvawe zatoa {to mladite generacii se osobeno orientirani kon novite tehnologii. Zatoa, na hotelierite im se prepora~uva so vreme da vlo`uvaat vo kvalitetna komunikacija so novite generacii na korisnici preku mediumi koi davaat mo`nost za brz i interaktiven prenos na poraki. organi~uva~ki faktori vo hrvatskiot turizam gi potenciraat kratkata sezona, siroma{nata ponuda, lo{ata struktura na smestuva~kite ka-
31%
od tie {to }e zaminat vo stranstvo planiraat toa da bide vo zemja koja ne e ~lenka na EU
na Luksemburg, kade {to 62% od ispitanicite odgovorile pozitivno na ova pra{awe vo anketata. Anketata isto taka go analizira{e i na~inot na izbor na turisti~ka destinacija, pri {to najgolem del od gra|anite na EU, okolu 32%, istaknaa deka najbitna im bila prirodnata sredina na turisti~kata destinacija. Za kulturnoto nasledstvo, kako eden od elementite za izbor na turisti~ka destinacija, se izjasnile 27% od ispitanicite, a za zabavata 14% od niv.
paciteti... Bez pogolemi strukturni promeni zarabotkata vo turizmot i vo pridru`nite dejnosti }e bide s$ pomala. Poradi site tie faktori analiti~arite se soglasuvaat so predviduvaweto deka i godinava vo Hrvatska }e dojdat pove}e turisti, no dali }e potro{at i pove}e pari e neizvesno! [to se odnesuva do stranskite turisti, Dalmacija godinava e vistinski hit vo Polska, od kade {to ima dvocifren porast na rezervaciite i organiziranite patuvawa. Vakov trend ima i od pove} eto evropski zemji. Hrvatska minatata godina primi 10,6 milioni turisti, koi ostvarija 56,5 milioni no}evawa, pri {to brojot na stranski turisti porasna za okolu 5%, no doma{nite opadnaa za 5,3%. Godinava tie o~ekuvaat rast na no} evawata od okolu 3% i rast na turisti~kite prihodi od 4,4%!
ODMOROT NA PLA@A ODI VO ISTORIJA
G
ermancite pove}e ne sakaat pasiven odmor. Leto, sonce, pla`a, more... Ovoj tip odmor koj otsekoga{ bil popularen me|u Germancite izleguva od moda. Ako vo 1998 godina 64,5% od germanskite turisti go pominuvaa svojot leten odmor na pla`a, samo 58,5% }e uplatat vakov tradicionalen odmor godinava. Ovie promeni vo navikite na Germancite gi poka`a poslednoto istra`uvawe na ADAC Reisemonitor. Za smetka na tradicionalniot odmor raste interesot za ekskurzii, poseta i razgleduvawe na gradovi i krstarewa. “S$ pove}e Germanci sakaat da iskusat ne{to novo koga se na nekoe patuvawe i sakaat {to pove}e da gi zapoznaat zemjata i lu|eto. Ovoj trend ve}e se reflektira vo katalozite na na{ite turoperatori, koi go pro{irija
svoeto portfolio so ponuda na pove}e sodr`ini vo patuvawata�, veli Martin Buk, direktor na Travell&Logistics Competence Center vo Berlin. Toj smeta deka idnata lokomotiva na germanskite turisti~ki agencii }e bidat krstosuvawata, koi se vra}aat na golema vrata. Ovoj segment
od 2002 godina dosega bele`i porast od 95%. Rast od 53% ima kaj posetite i patuvawata do odredeni gradovi. Istra`uvawata poka`a deka re~isi sekoe vtoro dale~no patuvawe ima elementi na round trip. S$ po~esto tie vklu~uvaat i velnes i odmori za zdravje.
49
50 PATUVAWA
BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk
So Irena Minovska razgovarame za site povolnosti koi se dobivaat so ~lenstvoto vo Avto Moto Sojuzot na Makedonija, kade {to ima brojni primamlivi noviteti. “Rabotime i na zgolemuvawe na kvalitetot na ponudata preku postojana edukacija na vrabotenite na AMSM i primena na site novi tehnologii koi se aktuelni vo na{ata oblast i se nadevame deka ova nivo }e se zgolemuva niz godinite {to doa|aat”, veli Minovska vo detali objasnuvaj}i gi novitetite vo AMSM.
T
rend kaj nas stanuva pripadnosta i poseduvaweto na AMSM ~lenski karti~ki ili ~lenstvo vo AMSM. Za {to vsu{nost stanuva zbor? AMSM ~lenstvoto e glavniot proizvod koj go nudi sistemot na AMSM. Stanuva zbor za kompilacija na uslugi koi go nudi sistemot na AMSM zaedno so nekoi drugi beneficii i povolnosti na nivo na Makedonija kako i na nivo na Evropa.
IRENA MINOVSKA strategiski menaxer vo AMSM
ЧLENSTVOTO VO AMSM GARANTIRA BEZBEDNO PATUVAWE
Dosega ima{e uslov da poseduva{ avtomobil za da bide{ ~len na AMSM. Dali toa seu{te e preduslov i {to treba za nekoj da stane AMSM ~len? Od minatata godina AMSM ~lenstvoto glasi na lice, a ne na vozilo. Toa zna~i deka ~ovek ne mora da poseduva avtomobil za da stane AMSM ~len. Uslugite {to gi nudi ~lenstvoto za pomo{ na pat i {lepawe mo`at da se iskoristat i dokolku ~lenot se nao|a vo tu| avtomobil. Edinstveniot uslov e ~lenot da bide fizi~ki prisuten vo avtomobilot koga se slu~ila nesre}ata. Za da se za~leni nekoj potrebno e samo li~na karta i popolnuvawe na pristapnicata za za~lenuvawe. Komunicirate razli~ni vidovi na ~lenski karti~ki. Kolku i kakvi vidovi na ~lenski paketi postojat? AMSM ima ~etiri vidovi na ~lenski paketi koi nudat povolnosti na svoite ~lenovi. Stanuva zbor za ~lenstvata Classic, Light, Business i Europe Premium. Sekoj od ovie ~lenski paketi e prilagoden za zadovoluvawe na potrebite na odredena celna grupa i nudi paleta na uslugi koi gi opfakaat ne samo uslugite od sistemot na AMSM (popusti pri tehni~ki pregled, turisti~ka agencija, avto {kola, pomo{ na pat) tuku i mnogu interesni beneficii vo drugi oblasti. Klasik ~lenstvoto nudi uslugi na teritorija na Makedonija, Light e nameneto za lica od 18-24 godini, Europe Premium nudi uslugi na nivo na Evropa i ~lenstvoto Business e nameneto za pravni lica. Paketot ~lenska karta “Evropa Premium” ja najavuvate kako gordost na AMSM. Po {to e poseben ovoj produkt i kakvi povolnosti nudi ~lenstvoto so toj vid na karti~ka? Чlenstvoto Evropa Premium e na{iot najnov proizvod koj
go pu{tivme vo upotreba vo 2010 godina. Stanuva zbor za unikaten proizvod koj nudi uslugi na nivo na Evropa i e namenet za licata koi ~esto patuvaat so avtomobil. Cenata na ovoj proizvod e 39 evra (2400 denari), a nudi uslugi vo iznos od 1.160 evra bez presmetani popusti, koi {to ~lenot gi dobiva vo sistemot na AMSM, nadvor od sistemot na AMSM preku AMSM partner programata i Show Your Card programata koja va`i na teritorijata na Evropa. Uslugi koi se vklu~eni vo ovoj paket se pomo{ na pat, {lepawe, pokrivawe na patni tro{oci, repatrijacija na patnicite, smestuvawe vo hotel, rent-akar, travel info set, koj mo`e da se dobie vo prostoriite na AMSM a koj se sostoi od ruter do sakanata destinacija, ceni na patarini, ceni na goriva, grani~ni taksi i mnogu drugi informacii za sekoe patuvawe nadvor od RM. Se {to treba da napravi ~lenot e vo slu~aj na nezgoda da se javi na 196 vo na{iot kontakt centar koj raboti 24 ~asa, 365 dena vo godinata i profesionalniot tim na AMSM }e se pogri`i da organizira pomo{ vo zemjata vo koja istata e potrebna. Vo ovoj slu~aj AMSM go kontaktira lokalniot klub koj e zadol`en spored internacionalni standardi da stigne na mestoto na nastanot za 45 minuti vo sekoja dr`ava. Dokolku voziloto ne e vo vozna sostajba organizirame i pokrivame smestuvawe vo hotel, transport do Makedonija, repatrijacija na povredenite, rent-a-kar itn. So eden zbor re~eno - ne patuvajte vo stranstvo bez ovaa karti~ka, taa vi e garancija deka va{eto patuvawe }e bide pobezbedno, zo{to imate postojan kontakt i pomo{ vo site potrebni situacii. Voedno, so ovoj ~lenski paket kako i so Classic i Business ~lenstvoto sekoj ~len dobiva
mese~no spisanie Klub Mobiliti na doma{na adresa koe sodr`i korisni informacii za aktuelnite akcii vo AMSM i za mnogu drugi interesni temi. Dali so AMSM ~lenskite karti~ki, osven vo sistemot na AMSM, mo`e da se dobie nekoj drug benefit? So ~lenskite karti~ki na AMSM mo`at da se dobijat i mnogu povolnosti nadvor od sistemot na AMSM. Tuka spaga AMSM partner programata preku koja ~lenovite na AMSM imaat popusti vo okolu 100 AMSM partneri na nivo na Makedonija. Stanuva zbor za poznati restorani, kafeterii, prodavnici, hoteli, itn. Momentno programata e najrazviena vo Skopje, no intenzivno se raboti na nejzino pro{iruvawe niz cela Makedonija. Dva pati godi{no vo ~lenskoto spisanie Klub Mobiliti izleguva bro{ura vo koja se navedeni site partneri na nivo na Makedonija, koi davaat popusti za ~lenovite na AMSM, a ovie informacii mo`at da se najdat i na veb stranata na AMSM www.amsm. com.mk. Voedno so ~lenovite na AMSM imaat popusti i niz cel svet preku Show Your Card programata koja vklu~uva popusti vo poznati lanci na hoteli, restorani, zabavni parkovi, turisti~ki atrakcii, prodavnici itn. Dali vo Evropa i Evropskite klubovi e poznat vakviot vid ~lenuvawe i ~lenski paketi? Koga bi napravile paralela so ostanatite klubovi vo Evropa, dali AMSM gi sledi evropskite standardi za kvalitet na uslugite? AMSM kako ~lenka na FIA (Internacionalnata federacija na avtomobilisti) e del od golemoto semejstvo vo koe denes ~lenuvaat 227 klubovi od 132 zemji na 5 kontinenti. Voedno FIA broi nad 140 milioni ~lenovi niz svetot {to zna~i deka nie so
51
okolku 15.000 ~lenovi sme samo eden mal del od ova ogromno semejstvo. Skoro site klubovi funkcioniraat na sli~en na~in i davaat isti ili sli~ni uslugi na svoite ~lenovi. Nivoto na kvalitet na uslugi niz klubovite se trudi da se zadr`i so postojana organizacija na kon-
ferenciski nedeli, seminari, rabotnilnici i razni vidovi dru`ewa kade {to vrabotenite od site klubovi imaat {ansa da spodelat iskustva, najdobri praktiki i novi uslugi. So konstantno prisustvo na vrabotenite od AMSM na ovie nastani nie sme vo tek so site svetski
trendovi vo oblasta na avtomobiskite i turing klubovite niz svetot i se trudime istite da gi primenime i vo Makedonija i da gi prilagodime na potrebite na na{ite ~lenovi. Istovremeno rabotime i na zgolemu-
vawe na kvalitetot na istite preku postojana edukacija na vrabotenite na AMSM i primena na site novi tehnologii koi se aktuelni vo na{ata oblast i se nadevame deka ova nivo }e se zgolemuva niz godinite {to doa|aat.
ZA AMSM
AMSM kako zdru`enie na gra|ani postoi ve}e 65 godini. Vo poslednite nekolku godini pomina niz faza na transformacija so cel poefektivno i poefikasno da gi zadovoli potrebite na svoite ~lenovi i korisnici. Vo ramki na sistemot na AMSM ima 12 kompanii koj funkcioniraat vo razli~ni oblasti: tehni~ki pregled, centar za vozila, avto {kola, turisti~ka agencija, osiguritelen broker, slu`ba za pomo{ i informacii na pat, servis za avtomobili, proda`ba na oprema za
tehni~ki pregledi i avtomobilski servisi, menuva~nica, benzinska pumpa i dva ispitni centri za polagawe na voza~ki ispiti (Skopje i Bitola). AMSM e ~lenka na pove}e internacionalni organizacii i toa: FIA (Internacionalna federacija za avtomobilisti i avtomo-
bilski i turing klubovi), ARC Europe (zdru`eni na avtomobilskite klubovi od Evropa), EuroRAP (Evropska programa za procenka na kvalitetot na pati{tata) i GMA (globalna alijansa za turing klubovite od cel svet). Preku ovie internacionalni organizacii nie
sme vo postojana komunikacija so mnogu avtomobilski i turing klubovi niz svetot i so toa sme vo tek so site globalni trendovi vo oblasta na avtomobilizmot, kako i so site noviteti vo poleto na razvoj na dejnostite vo koj funkcionira AMSM.