Prirocnik za mlade na zacetku karierne poti by Katja Potokar

Priročnik za mlade na začetku karierne poti

Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana Avtorji: Janja Hren, Vesna Miloševič Zupančič, Ivana Naceva, Neža Sovinc, Lea Kristan, Goran Lukić, Sanja Leban Trojar, Dimitrij Djokić Uredila: Janja Hren Izdal: Sindikat Mladi plus, 2014

KAZALO Uvod / 7 Bom bolj zaposljiv, Ä?e bom aktiven? / 9 Jaz, prostovoljec, ali kaj je to EVS? / 15 Kaj je to EVS? / 15 Jaz, prostovoljec / 17

Na kaj morate biti pozorni na razgovoru in ob zaposlitvi? / 23 Na svoje? Kako si sam ustvarim svoje delovno mesto? / 27 Velike pasti honorarnih oblik dela / 33 ZnaĹĄel sem se med brezposelnimi / 37

Uvod Priročnik, ki ga držiš pred seboj, je priročnik za mlade na začetku karierne poti. Izdan je bil kot zaključna publikacija projekta Mladi - z nami do dela. Sindikat Mladi plus je sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih. Sindikat deluje na dveh ravneh: v stiku z odločevalci zagovarja interese mladih, na individualni ravni pa mladim preko svetovanj, predavanj in delavnic nudi znanje ter informacije, ki lahko pozitivno vplivajo na njihov položaj. Več o Sindikatu Mladi plus si lahko prebereš na spletni strani (www.mladiplus.si), Facebooku – Mladi plus ali Twitterju – Mladi plus, lahko pa nam tudi pišeš na info@mladiplus.si. Projekt Mladi – z nami do dela je bil namenjen mladim med 15 in 29 letom (dijakom, študentom in mladim brezposelnim). Želeli smo jim (tako kot tudi tebi) olajšati prehod iz šolanja na trg delovne sile. Projekt je združeval izvedbo šestih delavnic, preko katerih smo skušali mladim podati informacije, ki jim bodo koristile ob prehodu na trg dela; ter izvedbo 100 individualnih kariernih svetovanj. Zaključna publikacija združuje povzetke vsebin izvedenih delavnic, v obliki navodil mladim ob prehodu na trg dela. Poleg člankov, katerih avtorji so vodje delavnic, smo vsebino dopolnili tudi z dodatnima prispevkoma, ki smo ju prepoznali kot relevantna na podlagi izvedenih kariernih svetovanj. Namen publikacije je razširiti informacije, ki so bile udeležencem podane na delavnicah, med čim več mladih. Gre za osnovne (vsekakor pa ne vse) informacije, ki lahko pomagajo mladim ob vstopu na trg dela, v primeru dodatnih vprašanj se lahko vedno obrneš na Sindikat Mladi plus. V kolikor publikacijo držiš v rokah, najbrž tudi sam prehajaš na trg dela. Naj ti publikacija dobro služi! Janja Hren, vodja projekta Mladi – z nami do dela

Opomba: *vse moške slovnične oblike v publikaciji veljajo tudi za ženski spol.

Bom bolj zaposljiv, če bom aktiven? Avtorica: Vesna Miloševič Zupančič

Odgovor na prvo žogo – da!:) Da pa ne zaključimo prispevka še preden smo ga sploh začeli, dajmo v nekaj odstavkih razložiti, zakaj smo takoj tako suvereno odgovorili z »da«.

Zaposljivost – kaj je to? Zaposljivost lahko po definiciji opišemo kot sposobnost posameznika, da je, ne glede na razmere, ki vladajo na trgu dela, sposoben dobiti delo oz. zaposlitev, jo obdržati in jo ob ponovnem iskanju zopet dobiti. Zaposljivost je torej kompetentnost posameznika za pridobitev plačanega dela, ki mu omogoča življenje. Gre za skupek posameznikovih znanj, veščin, sposobnosti, lastnosti in njegove osebnosti, ki mu omogočijo pot do zaposlitve1. Povedano krajše – zaposljivost pomeni, da si sposoben dobiti službo.

In zato moram biti aktiven? Da. Če samo pasivno sediš doma, greš občasno na fakulteto oz. v šolo in narediš vse po liniji najmanjšega odpora, to ne bo veliko pripomoglo k tvoji zaposljivosti. Razen, če si po izobrazbi res hudo iskan kader – temu pravijo, da imaš deficitaren poklic – poklic, po katerem je na trgu veliko povpraševanje. Pa še v tem primeru bodo v prednosti tisti tvoji kolegi, ki imajo ali boljše strokovno znanje z izobrazbenega področja ali pa širši spekter neformalno pridobljenih znanj, mehkih veščin ter širšo socialno mrežo.

Kje naj bom aktiven, da bom lažje dobil dobro službo? To se sicer sliši kot vprašanje za milijon dolarjev, a sam, ob poglobljenem razmisleku, zlahka odgovoriš nanj. Aktiven v tem primeru pomeni aktivnost v najširšem pomenu besede – da si aktiven kot študent/dijak v šoli, da si aktiven v kakšni nevladni ali mladinski organizaciji, aktiven športnik, aktiven državljan, aktiven pri organizaciji projektov, pri opravljanju počitniškega dela.... S tem, ko si aktiven, spoznavaš nova področja, si širiš obzorja, spoznavaš nove ljudi in si širiš svojo socialno mrežo. To enostavno pomeni, da imaš v življenju več kontaktov in da na tak način lažje prideš do zate pomembnih informacij (med njimi tudi do informacij o novih priložnostih za delo ali o prostih delovnih mestih).

Kramberger, Anton. 2007. Problem zaposljivosti v informacijski dobi. V Zaposljivost v Sloveniji – analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave, ur. Anton Kramberger in Samo Pavlin, 11-37. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Kakšna aktivnost vodi do dobre službe? To je seveda odvisno od tega, kaj si po izobrazbi in od tega, kakšno službo iščeš, hkrati pa tudi od vrste drugih okoliščin.

Odgovori si sam Na vprašanje »Kje naj bom aktiven, da bom lažje dobil dobro službo?« si lahko odgovoriš s tem, da se vprašaš: 1. Kaj sem pridobil v formalnem izobraževanju (v šoli) in kaj bi še lahko? • Sem iz šole odnesel dovolj uporabnih vsebin? Gotovo se lahko pri kakšnemu predmetu, pri katerem je pridobljeno znanje ključno za tvojo bodočo zaposlitev, še bolj potrudiš. • Sem se pred učitelji/profesorji izkazal kot vesten in sposoben? Mogoče si ti zdi, da to ni pomembno. A včasih se zgodi, da v podjetjih profesorje iz fakultete vprašajo, če poznajo kakšne dobre mlade kandidate za delo. In v tem primeru lahko profesorjevo priporočilo olajša tvoj dostop do zaposlitve v podjetju. • Kako lahko naredim svoje šolanje/študij še bolj uporaben? Npr. pri izbirnih predmetih/vsebinah izbereš tiste, ki ti bodo bolj koristili, ne le tiste, ki jih je lažje narediti. • Se lahko pri izdelavi seminarskih nalog, diplomske naloge, magistrske naloge povežem s podjetji? Namesto zgolj pisanja teorije lahko teorijo preslikaš na prakso ter skozi svojo nalogo rešiš praktičen problem v podjetju. Na takšen način lažje dostopaš do podjetja (kot bi kasneje kot iskalec zaposlitve) in tako spoznaš bodočega delodajalca že danes. • Sem se vsega že naučil v šoli/na fakulteti? Če je odgovor ne, pomisli, kje izven šolskega sistema še lahko pridobiš uporabna znanja (nekaj namigov najdeš spodaj). 2. Kakšna neformalno pridobljena znanja bi mi prišla prav pri mojem (bodočem) delu? • Kakšna strokovna društva, študentske organizacije, mladinske organizacije se ukvarjajo s tematiko, ki me zanima? Najdi ta društva. Včlani se in postani aktiven pri njih. Organiziraj kakšen projekt, spoznaj nove ljudi iz svojega področja in tako razširi svojo mrežo poznanstev ter pridobi nova znanja. • Ali lahko preizkusim svoje teoretično znanje v praksi pri delu? Ker je odgovor zagotovo »da«: a. Najdi si delo, kakršno koli delo – prostovoljno delo, študentsko delo, delo preko avtorske pogodbe, šolsko prakso, pripravništvo. Pri delu lahko svoje znanje uporabiš v praksi. b. Pri tem glej tako ožje poklicno specifično – To pomeni - opravljanje del, ki so direktno povezana s tvojo smerjo izobrazbe oz. s tvojo bodočo zaposlitvijo.

Pri takih delih lahko dobiš konkretna znanja iz svojega področja, ki ti zelo pomagajo pri tvoji nadaljnji karieri. Glej pa tudi širše – pri čisto vsaki vrsti dela pridobiš določene veščine in znanja. Včasih je težko najti delo prav iz svojega področja študija, a moraš vedeti, da tudi z najbolj preprostimi deli pridobiš veliko dragocenih izkušenj. In za delodajalce je kandidat, ki je opravljal že kakršnokoli vrsto delo, veliko boljši od kandidata, ki še nikoli ni ničesar delal. Zakaj? Pri vsakem delu, tudi pri zlaganju na police v trgovini, pridobiš določena znanja in veščine, npr. spoznaš delovne procese v podjetju, naučiš se točnosti, spoštovanja avtoritete, komuniciranja s sodelavci ... Poleg tega, da boš na tak način dobil nova znanja, imaš odlično priložnost, da z aktivnostjo in delom med šolanjem že danes spoznaš svojega bodočega delodajalca. Raziskave namreč kažejo, da se zelo veliko delovnih mest zapolni z notranjimi viri ter po principu t.i. neformalnega pridobivanja kandidatov. To pomeni, da delodajalci med iskanjem novih zaposlenih (še posebej pri prvih zaposlitvah) najprej iščejo pri svojih notranjih virih. Preverijo, če je primeren kandidat že v njihovem podjetju, če so ga mogoče spoznali preko študentskega dela, počitniške prakse, sistema štipendiranja, prostovoljnega dela, sodelovanja pri pisanju seminarske ali diplomske naloge. V primeru, da so ga in da se je izkazal, najprej dajo priložnost za delu takemu kandidatu. Zato je dobro, da si sam že med temi in pot do podjetja ti je odprta na veliko lažji način kot pri kandidiranju na razpisana delovna mesta, kjer vlada velika konkurenca.

3. Kakšne mehke veščine so pomembne pri mojem (bodočem) delu? • Zdaj si se gotovo vprašal: »Kaj so to mehke veščine?« Med mehke veščine prištevamo npr. sposobnost timskega dela, sposobnost reševanja konfliktov, sposobnost dela pod pritiskom, sposobnost učinkovite komunikacije, sposobnost upravljanja s časom in podobno. • Kje jih lahko uporabim? Mehke veščine so uporabne širše, ne le v enem poklicu ali pri eni nalogi, temveč na več področjih. Uporabne so na praktično vsakem delovnem mestu, poleg tega pa ti pomagajo tudi v šoli ali pri vsakdanjem življenju. Nanašajo se na tvojo čustveno inteligenco, opredeljujejo jih tvoja stališča, osebnostne lastnosti, navade, socialni čut, komunikacija in odnosi. • Kje jih lahko razvijem? Pridobiš jih lahko v šolskem sistemu, še pogosteje pa izven njega, skozi neformalno izobraževanje. Razviješ jih lahko skozi delo (npr. razvoj komunikacijskih sposobnosti pri počitniškem delu v gostinstvu), v šoli (npr. sposobnost reševanja konfliktov pri skupni seminarski nalogi), pri pripravi projektov (sposobnost upravljanja s časom pri organizaciji krvodajalske akcije v lokalnem študentskem klubu), pri tabornikih (sposobnost vodenja skupine) in še marsikje drugje.

4. Kaj iščejo delodajalci? • Kaj pričakujejo delodajalci od kandidatov mojega profila? Za vsak profil je pomembno znanje, ki si ga osvojil v šoli, hkrati pa je še ogromno znanj, ki jih bo delodajalec od tebe pričakoval v praksi, pa se mogoče še nisi (dovolj) seznanil z njimi. Pozanimaj se pri starejših kolegih ali znancih, ki opravljajo poklic, ki si ga želiš opravljati, oz. tistega, za katerega si se šolal, katera so znanja, brez katerih na želenem delovnem mestu ne bo šlo. • Kaj delodajalci pričakujejo od bodočih zaposlenih? V eni izmed raziskav2 , opravljenih na evropski ravni, so delodajalci povedali, da pri bodočih zaposlenih iščejo naslednje veščine: 1) komunikacijske veščine, 2) organizacijske sposobnosti in zmožnost načrtovanja, 3) sposobnost odločanja, 4) sposobnost timskega dela, 5) samozavest in avtonomijo, 6) računsko pismenost, 7) sposobnost reševanja problemov, 8) IT znanja, 9) znanje tujega jezika, 10) poklicno specifična znanja, 11) veščine vodenja. • Kaj delodajalci pričakujejo od mladih kandidatov za delo? Delodajalci od mladih kandidatov za delo pričakujejo, da so se pripravljeni učiti, da poznajo tuje jezike in da sta jim delo z računalnikom in informacijska tehnologija blizu. • Kako se lahko pripravim Si študiral angleščino in želiš poučevati na jezikovni tečajih? Te skrbi, ker na fakulteti niste imeli dovolj govornega nastopanja in se počutiš nesamozavestno pri govorjenju v angleščini, čeprav odlično poznaš slovnico in besedišče? Najdi kakšnega prijatelja iz države, kjer govorijo angleško kot materni jezik in klepetaj z njim preko Skypa. Vpiši se na tečaj retorike in izpili svoje veščine javnega nastopanja. Si po izobrazbi ekonomist in veš, da boš na delovnem mestu moral dnevno uporabljati program Excel, pa poznaš le nekaj osnovnih funkcij? Vpiši se na tečaj Excela ali si v knjižnici izposodi kakšen priročnik oz. si ga poglej na internetu. Lahko si najboljši kandidat za delo, pa tega ne znaš predstaviti delodajalcu … … in zato ostaneš brez dela. Zato je pomembno tudi, da sam pri sebi realno razmisliš, kakšne so tvoje pozitivne in negativne lastnosti, kakšna znanja imaš, kakšne so tvoje delovne izkušnje in da si vse našteto zabeležiš za nazaj ter sproti beležiš tekom svoje kariere. Zakaj? Zaradi tega, da ne pozabiš – še zlasti v trenutkih, ko se to lahko izkaže kot ključno. Mogoče se ti danes zdi nepomembno, da si leta 2013 za 3 mesece obiskoval tečaj ruskega jezika na eni izmed jezikovnih šol. A ko boš pisal prijavo za delovno mesto v podjetju, ki veliko posluje z ruskim trgom, lahko tudi ta kratek jezikovni tečaj predstavlja tvojo konkurenčno prednost pred ostalimi kandidati s podobnim izobrazbenim profilom brez znanja ruskega jezika.

Vir: Souto-Otero, M., V. Bognar, L. Schaepkens in D. Ulicna. 2012. Study on the Impact of Non-Formal Education in Youth Organisations on Young People’s Employability. Bruselj: Evropski mladinski forum.

Svoje pretekle dosežke, doseženo izobrazbo, pridobljena znanja, delovne izkušnje si lahko zabeležiš na različne načine. Izberi tistega, ki je tebi najbližji in takšnega, s katerim bo zadovoljen tudi tvoj (bodoči) delodajalec. •

•

Zabeleži si svojo pridobljeno izobrazbo, delovne izkušnje, znanje jezikov itd. v življenjepis (imenovano tudi CV ali Curriculum Vitae). Obrazce za življenjepis najdeš na spletu (npr. Europassov obrazec za življenjepis je dostopen na spletni strani www.europass.si), nekaj predpripravljenih predlog/obrazcev življenjepisov najdeš v Microsoft Wordu, lahko pa ga narediš tudi sam, po lastnem navdihu. Bodi pozoren na to, da vanj vključiš vse ključne rubrike oz. podatke, ki so zanimivi za delodajalca. Med te sodijo tvoji osebni podatki, podatki o izobrazbi, podatki o preteklih delovnih izkušnjah, pridobljenih kompetencah, znanju jezikov ... Zabeleži svoja neformalno pridobljena znanja v Nefiks. Nefiks je neformalni indeks, ki obstaja tako v papirni kot v elektronski različici. Vanj si lahko zapišeš svoje neformalne izkušnje, ki si jih pridobil s prostovoljnim delom, na taborih, z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom, v organiziranih oblikah izobraževanja, v tujini ... (Več o tem si poglej na www.nefiks.si). Natisni si potrdilo »Moje izkušnje« o svojih dosedanjih študentskih delih, ki si jih opravljal. Na spletni strani e-Študentskega Servisa imaš v svojem osebnem servisu na enem mestu zbrana vsa tvoja pretekla študentska in dijaška dela, z letom opravljanja dela, številom opravljenih ur ter s kompetencami, ki si jih pri določenem delu pridobil. Lahko si ga natisneš, izvoziš v PDF ali ga posreduješ preko e-pošte na svoj ali delodajalčev e-naslov. (Več o tem si poglej na www.studentski-servis.com). Pripravi svoj Youthpass. Youthpass je orodje, v katerega lahko opišeš, kaj si se naučil v projektnih, sofinanciranih iz programa Mladi v akciji (npr. Evropska prostovoljna služba, mladinske izmenjave). (Več o tem si poglej na www.youthpass.eu). Prosi za priporočila preteklih delodajalcev. Če si v katerem izmed podjetij ali organizacij delal dlje časa in so bili zadovoljni s tabo, jih prosi, da ti napišejo priporočilo. Po potrebi ga lahko priložiš prošnji za delo ali ga pokažeš na razgovoru za delo in si s tem povečaš svojo kredibilnost. Naredi si fotokopije pomembnih dokumentov in jih skeniraj. Sem spadajo dokumenti kot so potrdila o izobraževanju (maturitetno spričevalo, diploma), potrdila o udeležbi na tečajih, potrdilo o pridobljeni Nacionalni poklicni kvalifikaciji, potrdila o znanju jezikov .... Tako jih boš imel vedno pri roki, ko jih boš potreboval.

•

Pripravi motivacijsko pismo, spremno pismo oz. prijavo za prosto delo. Seveda moraš za vsako prijavo na delovno mesto omenjene dokumente napisati na novo in jih posebej prilagoditi delodajalcu, ki mu to pošiljaš. Le tako ti lahko uspe. Vseeno pa je dobro, da si kakšen osnutek že pripraviš, da boš vedel, kakšni podatki gredo v motivacijsko pismo in kako je videti prijava na delovno mesto.

Svoja znanja shranjuj v karierno mapico v elektronski obliki na svojem računalniku, hkrati pa si lahko pripraviš tudi fizični portfelj – karierno mapico, v katero zlagaš vse te papirje. Tako boš vedno imel zbrane vse izkušnje, priloge in dokazila na enem mestu. In če se ti zgodi, da jutri med sprehodom po mestu srečaš kolega, ki ti pove za prosto delovno mesto v nekem podjetju, lahko svoj življenjepis in prijavo skupaj z vso potrebno dokumentacijo pošlješ takoj.

In zdaj si pripravljen :) Ne pozabi na to, da je treba zaposljivost graditi, negovati in ves čas delati na njej. Tako se bo tvoja kariera razvijala po načrtih in v pravo smer. Absolutno verjamem vate in vem, da ti bo uspelo. Treba je le biti aktiven in se truditi.

Pa veliko sreče in uspeha!

Jaz, prostovoljec, ali kaj je to EVS? Kaj je to EVS? Avtorica: Ivana Naceva

Evropska prostovoljna služba (EVS) je del programa Erasmus+ in je namenjen mladim od 17 do vključno 30 let starosti, ki želijo izvajati prostovoljno službo v državi, ki ni država njihovega stalnega prebivališča. Evropska prostovoljna služba omogoča mladim, da z neformalnim in priložnostnim učenjem pridobijo dodatne kompetence, spretnosti in sposobnosti ter se razvijejo kot posamezniki. Program spodbuja mlade k večjemu družbenemu vključevanju in aktivnemu državljanstvu ter tako izboljša možnosti za njihovo zaposlitev. EVS služba lahko traja od 2 do 12 mesecev in je povezana z različnimi temami na področju kulture, umetnosti, mladinskih dejavnosti, športa, kulturne dediščine, okolja in razvojnega sodelovanja. V primeru, da se Evropske prostovoljne službe udeleži vsaj 10 prostovoljcev ali mladih z manj priložnostmi, lahko dejavnost traja od 2 tednov do 12 mesecev. Udeležba je za prostovoljce brezplačna (razen v primeru morebitnih prispevkov za potne stroške in dodatnih stroškov, ki niso povezani z izvajanjem dejavnosti). Med bivanjem v tujini prostovoljci pridobijo brezplačno nastanitev, prehrano, prevoz na delo, jezikovni tečaj, zdravstveno zavarovanje in mesečno žepnino. Prostovoljci lahko sodelujejo samo v eni Evropski prostovoljni službi. Izjema so prostovoljci, ki so opravili dejavnost EVS, ki je trajala največ dva meseca. V tem primeru, se lahko udeležijo dodatnega EVS projekta, če skupno trajanje ne presega dvanajst mesecev. V EVS projektih sodelujejo vsaj trije akterji: pošiljajoča, gostiteljska organizacija in prostovoljec. Prostovoljci se lahko vključijo v program EVS preko pošiljajoče organizacije v državi, v kateri prebivajo in preko gostujoče organizacije, ki jih sprejme in gosti med obdobjem prostovoljnega dela. Prijava na EVS projekt je možna le ob upoštevanju točno določenih rokov prijav . To so dnevi, do katerih mora prostovoljec najti pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo, ki ga bo izbrala za svojega naslednjega EVS prostovoljca. Pošiljajoča organizacija pred odhodom poskrbi za celotno pripravo prostovoljca, vključno s prevozom in zavarovanjem. Med potekom projekta je njena naloga vzdrževati s prostovoljcem stik, po njegovi vrnitvi domov pa mu pomaga pri

uresničevanju novih idej, ki jih je pridobil med trajanjem EVS projekta. Gostiteljska organizacija poskrbi za ustrezne bivalne pogoje, prehrano, prevoze, jezikovni tečaj in osebno spremljanje ter mentorstvo prostovoljcu za čas njegovega bivanja v tujini. Naloga gostiteljske organizacije je, da prostovoljcu omogoči prostor za delo, možnosti za neformalno učenje in dovolj priložnosti, da sam lahko uresničuje svoje ideje in uporablja svoje znanje in izkušnje. Pomemben del Evropske prostovoljne službe je tudi orodje Youthpass3 , ki pripada vsakemu prostovoljcu po končani EVS aktivnosti. Youthpass je orodje za udeležence projektov, s pomočjo katerega lahko opišejo, kaj so tekom projekta počeli in katere kompetence so pridobili. Na ta način Youthpass podpira prepoznavanje neformalno pridobljenih znanj in veščin spremljanje učnih ciljev med EVS projektom ter refleksijo osebne rasti ob zaključku projekta. Dokument lahko EVS prostovoljci uporabljajo pri nadaljnjem izobraževanju ali karierni poti. Izkušnje, pridobljene v času EVS aktivnosti, so običajno dodana vrednost prostovoljca na trgu dela v primerjavi z njegovimi vrstniki. S potrdilom, Youthpass prostovoljci natančno predstavijo kaj znajo in zmorejo in tako lažje prepričajo delodajalce ter si poenostavijo pot do zaposlitve. Za vsakogar, ki razmišlja o vključitvi v Evropsko prostovoljno službo, je pomembno zavedanje, da je to resnična »učna služba«. S tem, ko delajo v dobro lokalne skupnosti, se prostovoljci učijo novih veščin in jezikov ter spoznavajo druge kulture. Zagotovo pa se najpomembnejši premiki zgodijo na področju spoštovanja in razumevanja različnih izkušenj in oblik komunikacije, ki iz tega izhajajo.

Za več informacij o YouthPass-u poglejte na spletno stran www.youthpass.eu

Jaz, prostovoljec Avtorica: Neža Sovinc Smo te prepričali? Sedaj je čas, da se lotiš iskanja EVS projekta! Tvoja prva naloga je, da razmisliš, kje bi rad opravljal EVS projekt. Te zanima področje kulture, umetnosti, kulturne dediščine ali te bolj mikajo mladinske dejavnosti in šport? Bi rad sodeloval v projektu, ki se dotika problematike okolja in razvojnega sodelovanja? Možnosti je nešteto. Ko premisliš o področju, ki te zanima, je tvoja naslednja naloga, da najdeš sebi primerno pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo ter posledično EVS projekt. Vendar, kje iskati? Prva možnost za iskanje EVS projekta je baza akreditiranih organizacij Evropske komisije: http://europa.eu/youth/vp/opportunity_list. S klikom na ime organizacije lahko najdeš podroben opis organizacije ter EVS aktivnosti, na koncu opisa pa še njihov kontakt.

Nasvet Iskanje se najbolj izplača najmanj dva meseca pred rokom oddaje prijav. V tem obdobju proste EVS organizacije iščejo nove prostovoljce in ti bodo zagotovo hitro odgovorile. Druga možnost iskanja se odpira na spletnih straneh: http://www.youthnetworks.eu/ https://www.facebook.com/groups/22283221467/ Na teh straneh gostujoče organizacije objavljajo proste EVS projekte, kar ti lahko znatno poveča možnosti pri iskanju!

Pozor! Prijava na EVS projekt je možna le ob upoštevanju točno določenih rokov prijav. To so dnevi, do katerih moraš najti pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo, ki te bo izbrala za svojega naslednjega EVS prostovoljca4. Več informacij najdeš tudi na teh strani: http://www.mva.si/

4 Roki prijav za leto 2015 so zapisani na tej povezavi: http://www.mva.si/erasmus-mladi-v-akciji/erasmus-mladiv-akciji/#c3321

Viri in literatura za poglavje Jaz prostovoljec, ali kaj je to EVS? •

• •

•

Cepin, Matej (ur.) in Magić, Jasna, Kronegger, Sašo in Pugelj, Tadej (2010). EVS XXL, Priročnik za koordinatorje Evropske prostovoljne službe. Ljubljana: Movit NA Mladina. Ključne kompetence vseživljenjskega učenja v programu Mladi v akciji. (2009). Ljubljana: Zavod Movit NA Mladina. Markovič, Darko (ur.), Atanasov, Dragan in Kovačič, Komagoj (2009). Hopscotch in Quality in EVS. Handbook for EVS promoters. Ljubljana: SALTO South East Europe Resource Centre MOVIT NA MLADINA. Mentorji v projektih Evropske prostovoljne službe. (2006). Ljubljana: MOVIT NA MLADINA. Pavlin, Andreja (ur.), Guček, Maja, Jevšček, Gregor in Lebič, Tadeja (2008). Priročnik za organizacije v projektih Evropske prostovoljne službe. Ljubljana: Mladinska mreža MaMa. Vodnik po programu Erasmus+ . Dostopno na: http://www.mva.si/fileadmin/ user_upload/doc/0_E_MVA/erasmus-plus-programme-guide_en_9_4_2014. pdf Youthpass. URL: https://www.youthpass.eu/sl/youthpass/

Psihološka priprava na razgovor za delo Avtorica: Lea Kristan

Brati o psihološki pripravi, kadar smo prestali že vrsto neuspelih razgovorov, je podobno kot po radiu poslušati prenos nogometne tekme z ambicijo postati profesionalni igralec: nekaj informacij seveda pridobimo in naša pozornost je začasno usmerjena v dogajanje na igrišču; moramo pa se zavedati, da je potrebno za izboljšanje našega nastopa “na igrišču” še veliko vaditi. Zato bom naslednje odstavke napisala kot neke vrste smernice, ki jih lahko upoštevate in preizkusite v praksi, pri tem pa se zavedajte, da bodo učinki prišli s časom in vajo. Na žalost besed izpod peresa psihologa ali kadrovika, ki bi vsakemu zagotovile zaposlitev ni. Pa vendar … nekje je treba začeti in eden izmed prvih korakov je usmeritev pozornosti v stvari, ki nam lahko pomagajo izboljšati nastop. Dobra priprava je ključnega pomena za uspeh – tako pri projektu iskanja dela kot tudi pri vseh drugih projektih, ki se jih boste v življenju še lotili. Zato si lahko razgovor za delo predstavljate kot neke vrste preizkus vaših kompetenc. Ja, točno tistih “kompetenc”, ki jih morda niste znali točno opredeliti v življenjepisu ali pa se vam je zdelo, da je to nekaj nepomembnega. Vsako, na videz še tako banalno vprašanje na razgovoru, je neke vrste problem, na katerega morate najti čim bolj optimalen odgovor. Verjemite, da bo vaš delodajalec k razgovoru povabil vsaj eno osebo, ki je izkušena v prepoznavanju dobrih in manj dobrih rešitev za vsakodnevne probleme. 1. Ali v tem izgledam dovolj profesionalen/profesionalna? Še zdaleč ne velja, da samo obleka naredi človeka. Je pa tudi obleka del neverbalnega sporočanja, s katerim si bo delodajalec pomagal ustvariti prvi vtis o kandidatu. Ob prihodu v prostor je zato zelo pomembno, da vstopimo lepo urejeni, samozavestni, a hkrati sproščeni, da vsem navzočim pogledamo v oči, se predstavimo in po možnosti vsakemu izmed njih stisnemo roko. Ko napišem »stisnemo«, s tem mislim ravno pravšnji stisk – torej ne fenomena imenovanega »mrtva riba«, pa tudi ne tekmovanja v polaganju pesti. Take malenkosti so pomembne in lahko usodno zaznamujejo nadaljnji potek razgovora. 2. Kaj povedati in kaj zamolčati? Lepo je, da se ljudje v prostem času ukvarjamo z marsičim, da imamo brate in sestre, da smo po horoskopu tehtnica ... ampak, ali je to relevantno? Naš čas s potencialnim delodajalcem je omejen. Potruditi se moramo, da v tem času, ki bo – gledano v retrospektivi – švignil kot strela, predstavimo najbolj pomembne podrobnosti o našem

izobraževanju, delovnih izkušnjah, kompetencah, osebnosti. Vprašanja, ki nam jih delodajalci zastavijo na razgovoru, so največkrat odprte narave, to pomeni da lahko na njih odgovorimo na tisoče načinov. Za razliko od zaprtega tipa vprašanja, kjer je lahko odgovor »da« ali »ne«, oziroma je rešitev pravilna ali napačna, so odgovori na odprta vprašanja veliko bolj kompleksni. S takim odgovorom bomo že zelo hitro pokazali, kakšne so naše verbalne spretnosti, kako dobro znamo strukturirati povedano, kaj se nam zdi relevantno, kako zgovorni smo, kje postavljamo mejo med poslovnim in zasebnim življenjem, kako sproščeni ali formalni smo v odnosu ... 3. Zdaj pa tisto zloglasno vprašanje ... Res je, mnoga vprašanja se ponavljajo, zato se lahko nanje pripravimo. Katere so vaše prednosti, kakšne so vaše izkušnje dela v timu, kaj je vaša največja pomanjkljivost, kje se vidite čez pet let ... Vedno znova mi kdo potoži, kako zoprno je odgovarjati na ta vprašanja, kar pa namiguje na to, da nekatere stvari še niso bile deležne dovolj razmisleka. Delodajalec od vas ne bo pričakoval vaših natančnih načrtov za pet let v naprej in bo razumel, če vaši načrti še niso dokončni. Ta vprašanja služijo temu, da se malo osvetlijo sposobnosti in ambicije kandidata, predvsem pa skladnost le-teh. Delodajalci radi spoznajo kandidate, ki so ravno pravšnja kombinacija sposobnosti in ambicij, malo manj pa cenijo osebe, katerih (visoke) ambicije ne temeljijo na dosežkih ali pa so izjemno sposobni, a povsem brezciljni. Zato toplo priporočam, da razmislite o tem, kaj bi v življenju radi dosegli in to tudi brez sramu predstavite. Pri vsaki navedbi pa se oprite na neko konkretno situacijo, s katero boste lahko predstavili vaše dosedanje uspehe. Na primer: »Vodstvene vloge mi ne predstavljajo težav, saj sem več let vodila manjšo skupino tabornikov in jo vsako leto uspešno spravila čez 3-dnevni izlet, tudi ko so bili v najtežavnejši puberteti.« Tak odgovor ponuja možnost za nadaljnje poizvedovanje, hkrati pa prikazuje, da imate konkretne izkušnje z vodenjem. Če menite, da imate nekje še možnosti za razvoj, lahko tako področje predstavite kot svojo pomanjkljivost, na primer: »Sodelavci v prejšnjem podjetju so mi rekli, da svojega mnenja ne izražam dovolj jasno, zato sem se odločila vpisati v trening asertivnosti in izboljšati svoje sposobnosti izražanja.« Tovrsten odgovor bo delodajalcu pokazal, da dobro sprejemate kritiko, da ste proaktivni in pripravljeni zasebno in poslovno rasti. 4. Kaj pa če ... ... se kljub odlični predstavitvi na razgovoru ne odločijo za vas? Tudi to se zgodi. Pri množici odličnih kandidatov in skromni ponudbi zaposlitev, se to zgodi tudi zelo dobrim. Zavedati se moramo, da gre pri razgovoru za delo v bistvu za dvostransko izmenjavo: potencialni delodajalec bo spoznal vas, vi boste spoznali njih. Če vam predstavitev dobro uspe, vam morda še odpre kakšno priložnost v prihodnosti. Zato naj vam ne bo merilo uspešnosti to, ali ste bili sprejeti ali ne, temveč povratna informacija, ki jo boste dobili od komisije na samem razgovoru: njihovi pogledi, nasmehi, komentarji, občutek

ob pogovoru. Bolj kot boste osvojili veščine poslovne komunikacije, bolj prijetno in sproščeno se boste na takih razgovorih počutili. Zato naj vam zavrnitve ne odvzamejo poguma, ampak se trudite na napakah in uspehih učiti. Tudi, če kdaj naletite na kakšnega res zoprnega in neodzivnega delodajalca, naj vas to ne potre – kot omenjeno, izmenjava je dvostranska, zato je bolje že na razgovoru izvedeti, ali se v takem kolektivu sploh počutite dobro. Namesto zaključka Kot vse v življenju, je tudi iskanje zaposlitve iskanje prave niše, v kateri bomo lahko uporabili svoje sposobnosti in osebnostne značilnosti. Le-te moramo najprej sami dobro poznati in jih znati uspešno predstaviti. Le na ta način bo delodajalcu že na razgovoru postalo jasno, ali ste oseba, ki jo iščejo, ali ne. Pri tem postopku je priporočljivo biti karseda iskren, saj lahko 'blefiranje' in lažno predstavljanje sicer prinese zaposlitev, v kateri pa je posameznik neuspešen ali soočen z obremenitvami, ki jih sam ne zmore. Napačen izbor je za delodajalca časovno in finančno potraten, za kandidata pa lahko dolgoročno pomeni črno piko na življenjepisu. Po drugi strani pa se v situacijah, ko najdemo zase idealnega delodajalca in se mu uspemo dobro predstaviti, lahko zgodi sinergija, ki obrodi dolgoletno zadovoljstvo na obeh straneh.

Na kaj morate biti pozorni na razgovoru in ob zaposlitvi? Avtor: Goran Lukić

Za začetek nekaj o prepovedi diskriminacije. Delodajalec vam mora kot iskalcu zaposlitve oz. kandidatu pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Enako obravnavo glede na (zgoraj naštete) osebne okoliščine vam mora delodajalec zagotavljati kot kandidatu oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Bodite izjemno pozorni, kakšen tip pogodbe o delu oziroma zaposlitvi podpisujete. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je namreč zelo jasen: »Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.! Zato si pred kakršnimkoli podpisom pogodbe le-to natančno preberite! In kakor pravi 18. člen ZDR-1: »V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja«. Kakšne pa so obveznosti in pravice delodajalca pri postopku sklepanja pogodbe? Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela; pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem; ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo prej naštetih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

Seveda ne smemo mimo pogodbe o zaposlitvi. Kakšne so torej njene sestavine? Te so naslednje: podatki o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, kratek opis dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z zakon o delovnih razmerjih; kraj opravljanja dela (če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca); čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa; določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih; določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta; dolžina odpovednih rokov; navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom. Ogromno pogodb o zaposlitvi se sklene za določen čas. Zakon o delovnih razmerjih je tudi tukaj zelo jasen, saj našteva konkretne primere, kjer se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Med drugim je to možno v primeru izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanja začasno odsotnega delavca, začasno povečanega obsega dela .... Vse primere si lahko ogledate v 54. členu ZDR-1. Prav tako velja časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec tako ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v določenih primerih, ki jih določa ZDR-1. Kaj pa plačilo? Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je leto dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal. Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,

in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec je dolžan pisno predhodno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne. Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje. Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan. Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Pozor: pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. In pa še nekaj o delovnem času oziroma nadurah. Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali s kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden. Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

In seveda - kam se lahko obrnem v primeru kršitve v tem članku naštetih pravic? Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, www.zsss.si Telefon: 00 386 1 43 41 200 E-pošta: zsss@sindikat-zsss.si Inšpektorat RS za delo: http://www.id.gov.si/ Območna enota LJUBLJANA – KRANJ, Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana, Telefon: 01 306 24 90 E-pošta: lj-kr.irsd@gov.si Pisarna Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj Telefon: 04 231 93 22 Pisarna Zagorje ob Savi, Grajska ulica 2, 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 562 54 80 Območna enota MURSKA SOBOTA –MARIBOR, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 512 49 20 E-pošta: ms-mb.irsd@gov.si Pisarna Maribor, Partizanska 47/IV, 2000 Maribor Telefon: 02 234 86 00 Pisarna Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava Telefon: 02 575 11 44

Območna enota CELJE – VELENJE, Kidričeva ulica 24 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 27 00 E-pošta: celje-velenje.irsd@gov.si Pisarna Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje Telefon: 03 898 89 00 Območna enota KOPER - POSTOJNA - NOVA GORICA, Ferrarska 5 b, 6000 Koper Telefon: 05 663 45 20 E-pošta: kp-po-ng.irsd@gov.si Pisarna Postojna, Kolodvorska 5 a, 6230 Postojna Telefon: 05 721 15 70 Pisarna Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 331 18 60 Območna enota NOVO MESTO – BREŽICE, Defranceschijeva ulica 1 a, 8000 Novo mesto Telefon: 07 394 21 52 E-pošta: nm-bre.irsd@gov.si Pisarna Brežice, Cesta prvih borcev 24 a, 8250 Brežice Telefon: 07 499 50 90 Pisarna Kočevje, Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje Telefon: 01 893 01 90

Na svoje? Kako si sam ustvarim svoje delovno mesto? Malo o vsem in veliko o (samostojnem) podjetništvu. Avtorica: Sanja Leban Trojar V zadnjem času vse pogosteje slišimo, da zaposlitev ni in da si moramo mladi svojo priložnost ustvariti sami. Startup, Kickstarter, samozaposlitev, Indeigogo, kreativni centri, podjetniške skupnosti, socialna podjetja ... ni da ni. Zdi se, da priložnosti ležijo vse povsod, le mi je (še) ne znamo zgrabiti. Medklic: S tem zapisom ne bomo povedali vsega! Sprehodili se bomo le skozi nekaj oblik dela in se predvsem ustavili pri samozaposlovanju. Naša pozornost bo namreč namenjena mladim in poti, ki jo mladi običajno prehodijo (študij, študentsko delo, avtorske in podjemne pogodbe, brezposelnost in samozaposlitev ...), izpustili pa bomo kakšno obliko dela ali možnost, ki mladim ni najbližje. Najprej razčistimo nekaj: Nismo vsi podjetniki! Zgolj zato, ker nas mediji prepričujejo, da je podjetništvo edina prava pot, zgolj zato, ker je znancu uspelo ali pa ker smo že dlje časa brezposelni, še ne bomo dobri podjetniki. Še več; brez prave poslovne ideje, brez vizije in ciljev se nam bo najverjetneje zgodilo, da bomo po nekaj mesecih 'podjetništva' ostali še brez tistih parih evrov, ki smo jih s težavo prihranili in investirali v svoj posel. Preden stopimo na podjetniško pot, tako najprej dobro premislimo. Za začetek se vprašajmo; Zakaj si želim svoje podjetje? Imam poslovno idejo, ki jo želim uresničiti ali le – nimam zaposlitve?Si želim na svoje ali me v to sili delodajalec, ki išče 'najcenejšo' delovno silo? Sem že samostojno izvedel kak projekt? Sem že sam zaslužil kak evro? Kaj znam in česa ne? V čem sem dober in česa se moram še naučiti? Lahko sestavim poslovni načrt? Katere stroške in katere prihodke že lahko predvidim? Poznam trg, na katerem bom uresničeval svojo poslovno idejo? Poznam morebitno konkurenco? Kje bom našel potencialne stranke? Komu bom svoj produkt prodajal? Kdo mi lahko svetuje, kdo pomaga? Preden bomo zares pravi podjetniki bomo seveda (sebi in drugim) morali odgovoriti še na veliko več vprašanj, a nekje je potrebno začeti. Pogosto najboljše poslovne ideje najdemo – sami pri sebi, pri projektih, s katerimi se že dlje časa ukvarjamo, v hobijih, ki nas dnevno okupirajo, v idejah, o katerih nenehno

razmišljamo, ob produktih, ki jih želimo izboljšati ali težavah, ki jih želimo rešiti. Tam, kjer najbolj uživamo, tam, kjer največ raziskujemo, tam, kjer imamo največ izkušenj – tam velja začeti. Od dobre ideje je namreč odvisno – skoraj vse! V kolikor nimamo prav veliko izkušenj, je, preden se lotimo svojega lastnega podjetja, najbolje naše znanje in veščine preizkusiti na nekoliko bolj 'varnem' terenu. Ne glede na to, ali si študent, zaposlen ali brezposeln, lahko določena dela opraviš preko avtorske ali podjemne pogodbe, vsem študentom pa je seveda na razpolago – študentsko delo. Ne glede na to, katera oblika pride v poštev za nas, je na naši (skoraj) podjetniški poti najpomembnejše – pridobivanje izkušenj. Potrudimo se tako izbrati in opraviti delo, ki je vezano na naše delovne izkušnje, želje, interese, znanja (izobrazbo) ter seveda – cilje!

PODJEMNA IN (ALI) AVTORSKA POGODBA 1. Kaj je to podjemna pogodba? Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik (ti:) in naročnik. S pogodbo se kot podjemnik zavežeš, da boš opravil določeno delo, naročnik pa, da ti bo za to plačal. Obseg del, ki jih lahko opravljaš po podjemni pogodbi, je zelo širok; lahko gre za izdelavo ali popravilo stvari, telesno in umsko delo. V praksi se po podjemni pogodbi največkrat opravlja fizična dela, obrtniška opravila in popravila, čiščenje prostorov ali recimo varstvo otrok. Po podjemni pogodbi lahko opravljaš le dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja sicer ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati časovni rok za dokončanje dela. Podjemna pogodba tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno. 2. Kaj je to avtorska pogodba? Z avtorsko pogodbo se avtor in naročnik dogovorita o naročilu avtorskega dela. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, predvsem: govorjena, pisana, glasbena, gledališka, fotografska, likovna, arhitekturna in druga dela. Pazi: preko avtorske pogodbe lahko opravljaš le avtorska dela.

ŠTUDENTSKO DELO Dijaško oziroma študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga kot študent ali dijak opravljaš preko pooblaščene organizacije (najpogosteje je to – študentski servis) na podlagi študentske napotnice. To delo lahko opravljaš le, če imaš status dijaka oziroma študenta, si že dopolnil 15 let in nisi hkrati že zaposlen oziroma vpisan v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje.

NA KAJ POSEBEJ PAZITI, KO RAZMIŠLJAŠ O SVOJEM PODJETJU? Na lastno podjetniško pot se podaj le v primeru, da si tega želiš, da imaš poslovno idejo in vizijo, kako boš idejo realiziral. Ustanavljanje podjetja zato, ker si dlje časa brezposeln ali, še huje, ker te v to sili delodajalec, ker boš tako zanj cenejša delovna sila – ni prava odločitev. Podjetništvo je za podjetne, elementi delovnega razmerja pa za pogodbo o zaposlitvi. Delodajalcu, ki išče poceni delovno silo se izogni!

KATERO OBLIKO PODJETJA IZBRATI? Takole, nabrali smo si kup izkušenj, premislili smo veliko možnosti, prevetrili svojo poslovno idejo, preverili konkurenco, se posvetovali s tistimi, ki imajo veliko izkušenj na področju podjetništva in se odločili, da je prišel pravi čas, da tudi mi začnemo pisati svojo zgodbo. Kaj imamo na razpolago? Katero obliko podjetja oziroma organizacije bomo izbrali? Ustanovitev podjetja ali družbe v Sloveniji določa Zakon o gospodarskih družbah, ki opredeljuje različne pravno-organizacijske oblike. Najpogostejši sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Druge možne oblike so še: družba z neomejeno odgovornostjo, javna delniška družba, komanditna družba in zasebna kapitalska družba, pozabiti pa ne smemo niti na vedno bolj popularna socialna podjetja. Za začetek podjetniške poti je najpogostejša (za marsikoga pa tudi najboljša) izbira – samostojni podjetnik (s. p.). (Pazi; uradno se uporablja le še izraz ‘podjetnik’, samostojni podjetnik oziroma s. p. pa je pogovorno tako zelo uveljavljena fraza, da jo bomo v tem tekstu kar obdržali.)

SAMOSTOJNI PODJETNIK (S. P.) (Samostojni) podjetnik je za mnoge prva oblika opravljanja dejavnosti, predvsem zaradi enostavnih postopkov ustanavljanja podjetja ter zato, ker za ustanovitev ne potrebuješ ustanovnega kapitala. (Samostojni) podjetnik je fizična oseba – posameznik, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Druge značilnosti, ki jih pripisujemo s.p-ju in zaradi katerih se odločiš (ali pa tudi ne) postati samostojni podjetnik, so še:

• • • • •

S sredstvi na računu prosto razpolagaš (za dvige ne potrebuješ dodatnih dokumentov, kot so računi, potni nalogi ...). Računovodstvo je bolj preprosto (enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki). Za poslovanje odgovarjaš s svojim premoženjem! S. p. je enoosebna oblika opravljanja dejavnosti (kar pa ne pomeni, da ne moreš zaposlovati!). Obdavčitev je progresivna, kar pomeni, da ni primerna za velike dobičke.

V kolikor ugotoviš, da je s.p. najboljša izbira zate, imaš na razpolago dve različici s. p.: »polni« in »popoldanski/dopolnilni« s. p. Obe različici imata enak pravni status, enake pravice in dolžnosti, razlika med njima je le v plačevanju prispevkov za socialno varnost: »POLNI« S. P.: podjetnik je (samo)zaposlen in si plačuje prispevke za vsa socialna zavarovanja. »POPOLDANSKI« S. P.: primeren je za tiste posameznike, ki imajo plačilo prispevkov za socialno varnost urejeno preko zaposlitve v drugem podjetju ali preko drugega statusa (primer: upokojenec; študentskega s.p-ja ne poznamo več!). V »popoldanskem« s. p.-ju podjetnik tako ni zaposlen in plačuje le del prispevkov za socialna zavarovanja.

USTANOVITEV S.P.-ja Podjetje lahko ustanovijo poslovno sposobne osebe (Posameznik poslovno sposobnost praviloma pridobi z 18. letom starosti, prej le izjemoma!). Posameznik postane podjetnik v trenutku vpisa podjetja v poslovni register. Najbolj enostavno in tudi najhitrejšo obliko ustanovitve podjetja ti zagotavljajo e-VEM točke, kjer te skozi vse postopke vodijo v manj kot eni uri. Preden jih obiščeš ti toplo priporočamo, da se naročiš (dogovoriš za termin) in se dobro pripraviš. Za registracijo podjetja boš moral izpolniti/podpisati nekaj obrazcev (ne skrbi, obrazce dobiš na e-VEM točki, skoznje ti pomaga svetovalec). Obrazci so naslednji: • • • •

Prijava v poslovni register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve – AJPES, Prijava na Davčno upravo RS, Prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje (samo za »polni« s. p.), Izjava o poravnanih davčnih obveznostih iz prejšnjih poslovanj.

Svetovalec bo potreboval tvoje osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče), zastavil pa ti bo (vsaj)še naslednja vprašanja:

•

• • •

• •

Na kateri datum želiš registrirati podjetje (to bo dan začetka poslovanja tvojega podjetja)? (Od dneva registracije podjetja si namreč že dolžan plačevati svoje prispevke!) Kakšno ime želiš uporabljati? (ime in priimek samostojnega podjetnika, dodatne sestavine, označba dejavnosti) Kje bo sedež/naslov naslov podjetja? (Pazi, v kolikor je to na naslovu, kjer nisi lastnik, potrebuješ soglasje lastnika!) S čim se bo podjetje ukvarjalo? (Skupaj s svetovalcem bosta preverila dejavnosti, ki jih bo tvoje podjetje opravljalo. Dovolj je, če aktivnosti opišeš, svetovalec pa jih bo našel v registru dejavnosti. Bodi pozoren – za določene dejavnosti moraš izpolnjevati posebne pogoje.) Kdo bo vodil tvoje poslovne knjige? Ali boš zavezanec za DDV?

Na izbran datum bo, po oddanih obrazcih – tvoje podjetje ustanovljeno. Ti boš moral odpreti še poseben poslovni ali drugi osebni račun na banki, pripraviti oceno tveganja, opraviti zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu (velja v večini primerov, odvisno od ocene tveganja). Se sliši komplicirano? Ne skrbi, e-VEM točke bi ti morale odgovoriti na vsa vprašanja in te peljati skozi vse postopke. V kolikor se to ne zgodi – zamenjaj e-VEM točko! Vseeno pa velja opomniti, da je vsa ta birokracija zgolj postojanka na tvoji podjetniški poti. Pravo delo se s tem šele začne. V pomoč ti je lahko veliko portalov, društev, inkubatorjev, tehnoloških parkov in drugih podpornih organizacij, ki mladim podjetnikom pomagajo izobraževanjem, informiranjem, včasih pa tudi – financiranjem.

NAMESTO ZAKLJUČKA V kolikor profit ni tvoja prva izbira, v kolikor se na podjetniško pot ne želiš podati sam, v kolikor želiš zagotavljati dodatno ponudbo proizvodov in storitev ... imaš seveda na razpolago druge pravno-organizacijske oblike, med katerimi bi le omenili – družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o) in socialno podjetje, a se tu v podrobnosti ne bomo spuščali (premalo prostora za vse #press:) Raje ponovimo že večkrat povedano: Nismo vsi podjetniki in podjetništvo ni za vse. Nikakor ne pristajajmo na prisilno samozaposlovanje, nikar ne poskusimo biti poceni delovna sila. V kolikor pa idejo imamo, v kolikor to idejo želimo realizirati – ne oklevajmo. Z izkušnjami, pravimi informacijami in odločenostjo, da uspemo – tudi bomo.

UPORABNE POVEZAVE: • • • • • • • • • • • •

http://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem http://data.si/ http://www.poslovniangeli.si/ http://coworking.si/ http://mladipodjetnik.si/ http://www.podjetniski-portal.si/ http://lui.si/ http://www.podjetniskisklad.si/ http://www.fu.gov.si/ http://www.tp-lj.si/ http://www.tovarnapodjemov.org/ http://www.socialni-inkubator.si/

Velike pasti honorarnih oblik dela Avtor: Dimitrij Djokić

Danes. To je beseda, ki je velikokrat povezana s kritiko trenutne situacije glede položaja mladih ob vstopu na trg dela, ki se je močno spremenil od zadnje krize. Vendar tokrat besede ne bomo uporabili za kritiko trenutne situacije, temveč si bomo pogledali med kakšnimi oblikami honorarnega dela se lahko odločamo in kakšne so skrite pasti pri posameznih oblikah honorarnega dela. Fleksibilni trg dela ponuja kar nekaj različnih načinov sodelovanja in vsak od njih ima svoje prednosti in svoje slabosti. V pričujočem članku bomo osvežili osnovno znanje glede avtorske in podjemne pogodbe ter se spomnili na možnost opravljanja dopolnilne dejavnosti. Na kratko ti bom opisal možnosti, med katerimi se lahko odločaš, in na kaj moraš biti pozoren. Sicer pa je najbolje, da kar sam vprašaš, kar te zanima.

Lahko še enkrat naštejeva vse honorarne oblike dela, ki jih imam na razpolago? Seveda; tipične oblike honorarnega dela so pogodbe civilnega prava. To so avtorska pogodba, podjemna pogodba in delo preko študentskega servisa (slednje je oblika podjemne pogodbe, zato ga podrobneje ne bomo obravnavali). Poleg omenjenih je v nekaterih primerih zanimivo tudi opravljanje osebnega dopolnilnega dela. V zadnjem času je izredno aktualno opravljanje dela preko odprtja s.p. (samostojni podjetnik), vendar to, po svoji pravni naravi, ne spada med honorarne oblike dela, zato si bova samo na kratko pogledala, na kaj je potrebno biti pozoren pri sprejemanju odločitve glede odprtja s.p.

Kaj je to «osebno dopolnilno delo»? Nisem prepričan, da sem že slišal za to. Osebno dopolnilno delo je opravljanje točno določenih vrst dejavnosti, v osnovi gre za dve skupini del (natančen opis del si poglejte v prilogi 1 Uradnega lista RS, št. 30/2002 z dne 5. 4. 2002): 1. pomoč v gospodinjstvu, nabiranje sadežev in zelišč; 2. izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetne obrti.

Pred začetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela boš moral opravljanje dela priglasiti upravni enoti, na območju katere imaš stalno ali vsaj začasno prebivališče.

Kakšne so prednosti tovrstnega dela? Prednost je nizka stopnja obdavčitve, saj se bo tvoj dohodek obdavčil le po dohodninski lestvici, delo pa ne bo obremenjeno s prispevki ali drugimi posrednimi davki. Druga prednost je, da nimaš nobenih dodatnih stroškov povezanih z opravljanjem dejavnosti. Zelo pomembno je tudi, da je osebno dopolnilno delo združljivo z vsemi drugimi oblikami dela. Pomanjkljivost je pravzaprav le ta, da lahko izbiraš med zelo ozkim naborom dejavnosti.

Pa glavne pasti tovrstnega dela? Predvsem boš moral paziti na tri stvari: 1. V letu opravljanja dela ne smeš preseči minimalne bruto letne plače iz predhodnega leta; 2. Po zaključku vsakega tromesečja boš moral Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) poročati o doseženih prihodkih iz preteklega tromesečja 3. Skrbno voditi evidenco in izdajo računov ter hraniti račune še 10 let po njihovi izdaji!

Kaj točno je avtorska pogodba? Naj spomnim, da je avtorska pogodba, pogodba o naročilu dela: avtor se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Prednost v primerjavi s podjemno pogodbo je v praksi samo nekoliko blažja obremenitev s strani države (za delodajalca je avtorska pogodba nekoliko cenejša od podjemne). Nabor del je izredno omejen - iti mora za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. V kolikor boš avtorsko pogodbo sklenil za delo, ki ni individualna intelektualna storitev, bo FURS pogodbo štel za podjemno pogodbo in naknadno obremenil naročnika za plačilo razlike v prispevkih in davkih.

Pa podjemna pogodba? Podjemna pogodba se razlikuje od avtorske pogodbe v dveh zadevah: 1. sklenjena je lahko za poljubno delo; 2. obdavčena je z dodatnim 25% davkom, ki se imenuje Poseben davek na določene prejemke.

Kaj so prednosti in slabosti avtorske in podjemne pogodbe? Prednost je fleksibilnost: gre za tipični pogodbi civilnega prava, ki so glede pravic in obveznosti močno prepuščene naročniku in izvajalcu. Sklenejo se lahko hitro in za širok nabor dela. Osnovna pomanjkljivost je, da so najdražja oblika dela, kar jih poznamo v Sloveniji, zato so primerna samo za opravljanje dela, ki je občasno in tebi, kot izvajalcu, ne predstavljajo osnovnega dohodka. Mnogo ljudi pravi, da se moram pripraviti na spremembe? Kaj pa se sploh lahko spremeni? Vedno sem imel občutek, da se te stvari ne spreminjajo in da imamo npr. avtorsko pogodbo že vseskozi na voljo. Avtorska pogodba je odličen primer, na katerem si lahko pogledava spremembe, ki so se zgodile na tem področje v letu 2014. Od 1. 2. 2014 je država začela različno obremenjevati osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 in tiste, ki so zavarovane po 18. členu istega zakona. Prva skupina so tisti, ki so redno zaposleni, prejemajo pokojnino in tisti, ki imajo status študenta. Druga skupina so vsi ostali, ki pri opravljanju dela preko avtorske ali podjemne pogodbe, plačujejo višje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, posledično pa je tudi osnova za odmero Posebnega davka na določene prejemke višja. Informativno naj ti povem, da bi pri neto izplačilu za tvoje delo preko podjemne pogodbe v višini 1000,00 EUR, razlika glede na zavarovalno podlago znašala 351,51 EUR. To pomeni, da je samo v letu 2014 prišlo do velikih sprememb pri avtorski in podjemni pogodbi.

Kaj pa samostojno podjetništvo? Lahko samo na hitro vprašam, kaj so pasti s.p. in na kaj moram biti pozoren? Pri samostojnem podjetništvu se moramo zavedati, da že samo odprtje s.p. za sabo potegne številne fiksne stroške. Fiksni stroški se sicer razlikujejo glede na vrste in oblike s.p.ja (približno 130,00 EUR mesečno za popoldanski normirani s.p. in približno 480,00 EUR za normirani s.p., ki dosega približno 40.000,00 EUR letnega prihodka). Pri s.p. ne gre samo za opravljanje dela, temveč gre za začetek podjetniške poti. Podjetniško pot je potrebno skrbno načrtovati in dobro je, če se v tem, kar nameravamo početi, najprej preizkusimo preko drugih oblik honorarnega dela.

Veliko je bilo napisanega glede avtorske in podjemne pogodbe, pa o samostojnih podjetnikih in podobnem. Vendar se še vedno ne znajdem. Morda me je strah - kaj je tisto, na kar moram najbolj paziti? Ob vstopu na trg dela najbolj skrbi strah pred neznanim. In to je največja izmed vseh pasti. Zakoni se na področju delovne in davčne zakonodaje (pre)pogosto spreminjajo, vnašajo pravno negotovost, »nepravniki« pa velikokrat ne vedo, na katere vire informacij se lahko zanesejo. Zavedati se je potrebno, da to, o čemer govorimo danes, velja zdaj. Ko se boš z istimi vprašanji ponovno srečal, ko se boš odločal glede oblik dela, se ne smeš odločati na podlagi tega, kar veš danes, temveč boš moral vedno znova preveriti informacije, se pozanimati in šele nato boš lahko sprejel gotovo odločitev. Mladi se morate danes naučiti kako pridobiti ažurne informacije iz zanesljivega vira in kako te informacije pravilno uporabiti. Na ta način boš izgubil strah pred neznanim in negotovim, z delodajalcem pa se boš bolj suvereno in lažje pogajal.

Znašel sem se med brezposelnimi…. Avtorica: Janja Hren

Najprej nekaj razčistiva (ja tako je, razčistiva): to, da si se znašel med brezposelnimi ne pomeni, da je s teboj karkoli narobe! Napačno je namreč mišljenje, da je nekdo sam kriv, da je brezposeln oziroma, da bi si vsak moral ustvariti zaposlitev sam. Res je, da obstaja ogromno nasvetov, kako izboljšati svoje zaposlitvene možnosti, vendar dandanes garancije za zaposlitev ni več! Znašli smo se namreč v obdobju, ko niti popoln CV niti predhodna delovna aktivnost ne pomenijo nujno takojšnje zaposlitve, saj trenutno na trgu delovne sile vlada presežek delojemalcev, delodajalci pa imajo na izbiro ogromno kadra in posledično so merila za izbor zaposlenih vse višja. V obdobju iskanja zaposlitve je tako eden najboljših nasvetov; Ne obupaj. Z optimizmom se dlje pride:)

Kje začeti? Prijava v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Glede prijave v evidence brezposelnih oseb se vedno porajajo vprašanja, ali naj se nekdo za vpis odloči ali ne. Vendar poleg že znanih storitev ZRSZ (svetovanje, napotovanje k delodajalcem ipd.), prijava v evidenco brezposelnih nudi tudi možnost vključitve v različne ukrepe, ki mladim olajšajo dostop do zaposlitev (npr. sofinanciranje zaposlitve, olajšave za delodajalce, ki zaposlijo mlade …). Pogoji za vključitev v ukrepe so običajno vezani na čas vključenosti v evidenco (npr. 3 ali 6 mesecev). To, da mogoče v trenutku, ko se znajdeš med brezposelnimi, ni na voljo nobenega ukrepa, še ne pomeni, da ukrepa ne bo čez tri mesece (ta ukrep pa bo npr. zahteval, da si za vključitev v evidenco vpisan vsaj tri mesece), zato se v primeru brezposelnosti v evidenco brezposelnih oseb prijavi čim prej. Ob tem ti priporočamo, da uporabljaš spletno aplikacijo ZRSZ: http://www.ess.gov.si/ mladi ter e-Priročnik http://spletisvojokariero.si/.

Nekako je potrebno preživeti … Če si se znašel med brezposelnimi, so najbrž tvoja finančna sredstva že močno omejena, zato si poglejmo, kako si zagotoviti vsaj del osnovnih sredstev za preživetje. Poleg že naštetih oblik dela (glej prejšnje članke), ,...), se lahko poslužiš tudi nekaterih denarnih pomoči:

Denarno nadomestilo (nadomestilo za brezposelnost) V kolikor si mlajši od 30 let in si bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih (torej si bil v zadnjih dveh letih vsaj 6 mesecev zaposlen in je delodajalec zate plačeval prispevke), si upravičen do denarnega nadomestila. Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila dobiš na uradu ali ga natisneš oziroma zahtevek oddaš elektronsko prek spletnih strani ZRSZ (http://www.ess.gov. si/). Za upravičenost je potrebno zahtevek vložiti 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja, prav tako se je v tem roku potrebno prijaviti ZRSZ. Denarna socialna pomoč, kritje zdravstvenega zavarovanja… Upravičenost do denarne socialne pomoči se ugotavlja na podlagi dohodkov in premoženja osebe. Za denarno socialno pomoč zaprosiš na Centru za socialno delo z Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. S to vlogo zaprosiš tudi za kritje obveznega ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev). Denarno socialno pomoč je potrebno v primeru, da jo prejemaš več kot 12 mesecev, delno vračati, oziroma jo bodo morali v primeru dedovanja vračati tvoji dediči. Poleg tega ne pozabi, da se ti, v kolikor v času prejemanja socialne pomoči prejmeš dohodke, socialna pomoč lahko zniža. O vsem tem se čim bolj pozanimaj na Centru za socialno delo. Več o socialni pomoči pa si lahko prebereš na: http://www. mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc. Občinska pomoč Nekatere občine svojim občanom, ki se znajdejo v oteženem socialnem položaju nudijo možnost pridobitve občinske pomoči. O tem se pozanimaj na svoji občini. Preden sem bil brezposeln, sem bil študent V nekaterih primerih študentske organizacije univerz nudijo denarne pomoči tudi brezposelnim, ki so bili pred tem študenti. O tej možnosti se pozanimaj na študentski organizaciji univerze, ki si jo obiskoval.