Škisopis

2015

Ĺ kisopis

Kazalo / UVODNIK 3 / ŠKIS-OVCI SMO AKTIVISTI 4 / ODBORI SE PREDSTAVIJO 5 ODBOR ZA DIJAKE

5

MEDNARODNI ODBOR

6

ODBOR ZA VISOKOŠOLSTVO

7

ODBOR ZA SOCIALO IN ZDRAVSTVO

8

ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE

9

Kako lahko Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS pomaga študentskim klubom?

9

/ INFOMAIL 10 / ERASMUS+ JE ODLIČNA PRILOŽNOST ZA ŠTUDENTSKE KLUBE 11 / MISTERIJ ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU 12 13 / MATI, SLUŽBE BI! 14 / MINILO JE ŠE ENO PESTRO LETO...

Škisopis Urednik: Eva Remic Avtorji: Špela Oset, Sara Rolih, Eva Remic, Sabina Carli, Matevž Vogrinec, Domen Balantič, Martin Retelj, Petra Jontez, Nika Gerbec, Ajda Praznik Oblikovanje: Katja Potokar Ljubljana, 2015 Zveza Študentskih klubov Slovenije Elektronska publikacija

Eva Remic

UVODNIK Bodimo NA-VEZI Zveza ŠKIS je vedno bila in vedno bo mama študentskih klubov. Po eni strani ima res tisto »sitno« materinsko vlogo, zaradi katere mora klube ves čas spremljati z budnim očesom. A kot vsaka mama tudi ŠKIS poskrbi, da imajo njeni »otroci« vsega dovolj – informacij, izobrazbe in zabave. Ima pa še eno vlogo – klubom je vedno, in to res VEDNO, na voljo za nasvet, pomoč in tudi podporo.

Tudi v tokratnem Škisopisu se vam bo Zveza ŠKIS predstavila skozi odbore, ki na njej delujejo. Pa ne samo zato, da izveste, kaj delajo, kdo so in zakaj so tu, temveč tudi, kako lahko pridete z njimi v navezo.

Ker tudi za info mailom ne stoji bav bav. Saj vemo, da veste, pa vseeno …

Smo na vezi! ;)

Špela Oset

ŠKIS-OVCI SMO AKTIVISTI

E

kipa, ki v mandatu 2014/15 deluje na ŠKIS-u, je svoje poslanstvo opredelila takole: »Skozi povezovanje in podporo pri prenosu znanja spodbujamo delovanje in razvoj klubov ter Zveze ŠKIS na nacionalni, lokalni in osebni ravni.« Že od nekdaj velja, da ljudje, ki delajo na ŠKIS-u, niso študentski funkcionarji, temveč aktivisti.

Zakaj? Ker delamo vse – nosimo ograje in klopce, lepimo plakate, razvažamo material od točke A do točke B in še marsikaj bi lahko našteli. Če ŠKIS-ovce vprašaš, zakaj so se odločili delati na ŠKIS-u, bodo vsi kot enega izmed razlogov našteli »ker spoznaš veliko novih ljudi, s katerimi spleteš močne vezi in prijateljstva, se od vsakega naučiš nekaj novega, hkrati pa se imaš fajn«.

Meni je ŠKIS prinesel ogromno novega znanja in izkušenj, ki jih bom lahko v prihodnosti uporabila na poklicnem in osebnem področju. Kar je še bolj pomembno, je to, da sem spoznala ljudi, ki so mi predali precej življenjskih modrosti in za katere verjamem, da bodo za vedno ostali v mojem življenju.

Vrednote, ki se na ŠKIS-u ohranjajo že leta in jih je nujno treba prenesti tudi na naše naslednike, so transparentnost, integriteta, prenos znanja in zaupanje. Zato, da Zveza ŠKIS deluje za klube, je potrebna ekipa, ki ima enake vrednote, stremi k istim ciljem in je tukaj z enakim namenom – v podporo klubom na vsakem koraku. Predvsem pa je treba verjeti, da je s pravo ekipo vse mogoče! »Ljudje, ki pravijo, da nekaj ni mogoče, ne bi smeli motiti tistih, ki stvari udejanjajo.« (neznani avtor) Za boljšo navezo na voljo na: spela.oset@skis-zveza.si

ODBORI SE PREDSTAVIJO ODBOR ZA DIJAKE

Č

lani odbora za dijake Zveze ŠKIS se zavedamo, kako pomembno vlogo imamo pri pripravi sedanjih članov dijaških sekcij na vlogo, ki jo bodo v bližnji prihodnosti zasedali v upravnih odborih študentskih klubov. V ta namen bomo pripravili izobraževanja, na katerih se bodo dijaki spoznali s svojimi sovrstniki iz drugih klubov in se pri tem naučili veščin, ki so pomembne tako za študentske klube kot tudi za prihajajoče poklicno življenje. Študentske klube, ki še nimajo ustanovljene dijaške sekcije, bomo spodbudili k njeni ustanovitvi in jim pri tem tudi aktivno pomagali.

Odbor za dijake Zveze ŠKIS bo v letu 2015 za namen izobraževanja dijakov in njihovega aktivnega sodelovanja s študenti organiziral regijski Dijaški boomerang. S tako pridobljenim znanjem se bodo lahko dijaki razvili v še boljše organizatorje projektov in vodje odborov.

Dijaki so prihodnost študentskih klubov, zato je pomembno, da jih ustrezno pripravimo na aktivno delovanje v klubu in jim na ta način omogočimo preseganje naših dosežkov ter obenem povečamo kvaliteto vodenja in organizacije klubov po vsej Sloveniji.

Za boljšo navezo na voljo na: dijaki@skis-zveza.si

MEDNARODNI ODBOR

M

ednarodni odbor se aktivno zavzema za promocijo mobilnosti mladih in mlade spodbuja k pridobivanju mednarodnih izkušenj s študijem ali delom v tujini. Velik pomen pri neosveščenosti mladih je problem odsotnosti promocije mednarodnih možnosti v slovenskih šolah in na fakultetah. Želimo ozavestiti miselnost, da je mogoče dragocene izkušnje pridobivati v tujini, v Sloveniji pa doseči, da bodo bolje oz. v celoti priznane. Mednarodni odbor z vsebinskim delovanjem zagovarja pravice mladih, ozavešča o zakonskih in programskih luknjah in podaja konstruktivne predloge ustreznim institucijam za reševanje problematik s tega področja.

Naše aktivnosti zajemajo tudi udeležbo na konferencah v Sloveniji in tujini, pripravo strokovnih člankov za spletno stran in za klubske spletne strani, izvajanje projektov Erasmus+ (usposabljanja in programi Evropske prostovoljne službe), organizacijo Mednarodnega otočka na Škisovi tržnici ter dnevne objave na spletnem mednarodnem obvestilniku o možnostih in priložnostih v tujini.

Za boljšo navezo na voljo na: mednarodni@skis-zveza.si

TE MIKA TUJINA? ODKLIKAJ NA: www.mednarodniskis.si

ODBOR ZA VISOKOŠOLSTVO

G

lavna naloga Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS je precej skrivnostna. Zakaj?

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Setnikar Cankar se je namreč novega Zakona o visokem šolstvu (ZVIS) lotila povsem tajno, izključujoče in nepošteno do študentov.

Iz procesa priprave predloga novega zakona je tako rekoč izključila vse pomembnejše deležnike, tudi študente, čeprav veljamo za enakopravni del visokošolskega življenja ter ga imamo pravico in dolžnost soupravljati ter soodločati.

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS se bo zavzemal za ohranitev vseh dosedanjih pravic študentov ter podajal konstruktivne predloge za spremembe novega ZVIS-a. Na ta način bomo poskušali izboljšati položaj študentov in okrepiti visokošolski prostor v Sloveniji, saj si ta zasluži odgovornejše upravljanje in delovanje.

Med glavne izzive odbora v prvi vrsti spada zastopanje študentskih interesov v novem ZVIS-u.

Odbor si bo prizadeval za kakovostno visoko šolstvo brez šolnin ali drugih stroškov, predvsem pa šolstvo, dostopno vsem. Med prednostne naloge odbora pa smo uvrstili še stabilizacijo financiranja visokega šolstva, okrepitev sredstev za raziskovalne dejavnosti, ureditev obveznega in plačanega pripravništva in praks, ohranitev enkratne pravice do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji visokošolskega študija z dodatnim letom na obeh stopnjah ter sofinanciranja študija na 3. stopnji.

V času javne razprave novega Zakona o visokem šolstvu bo odbor organiziral tudi regijske okrogle mize, ki bodo omogočile aktivno vključitev študentov v kritično analiziranje zakona ter pripravo predlogov za izboljšave.

Za boljšo navezo na voljo na: visoko.solstvo@skis-zveza.si

ODBOR ZA SOCIALO IN ZDRAVSTVO

O

dbor za socialo in zdravstvo v letošnjem letu načrtuje aktivno delo pri spremembah socialne zakonodaje, kar bo zagotovo zahtevno delo. V ospredje bodo zagotovo prišli (ali pa so že stopili) nova ureditev študentskega dela, zaposlovanje mladih in ureditev sistema štipendiranja ter pripadajočih dodatkov.

Odbor je sestavljen iz novih in svežih obrazov, ki pa jim področje sociale vsekakor ni tuje. Vodja odbora Martin Retelj je okoli sebe zbral ekipo mladih in perspektivnih poznavalcev socialnega področja. Tamara Lacić je poznavalka področja zaposlovanja mladih in študija v tujini, Matevž Vogrinec je izkušen na področju bivanja ter prevozov, Špela Drobnič pa zagovarja študente na področju štipendijske politike. Vsi skupaj bomo storili vse, da obranimo socialne pravice študentov, ki so v kriznem času najbolj na udaru.

Na projektnem področju še naprej ostajajo aktualni projekti, ki jih na Zvezi ŠKIS pripravljamo za klubovce: Škisovi dnevi zdravega življenja, Sejem rabljenih učbenikov, projekt za študentske družine Škisova štorklja in projekt Virus. V sodelovanju z ostalimi entitetami pa vseslovenska projekta za študente Jem zdravo in Študentski krvodajalski teden (častim ½ litra).

Želimo si, da bi klubi letos sodelovali v še večjem številu in organizirali socialne aktivnosti za svoje študente. Verjetno se vsi zavedamo, da je socialni položaj študentov v krizi še posebej zaskrbljujoč, zato je prav, da študentski klubi poskrbimo tudi za pomoč tistim, ki jo potrebujejo.

V letošnjem letu se obeta novost za klube.

Zveza ŠKIS bo spodbujala izvajanje projektov s socialno noto tako, da bo objavila razpis za sofinanciranje socialnih projektov. Klubi pa boste lahko tudi letos svojim študentom predstavili socialno zakonodajo s pomočjo posodobljene Škisove popotnice, ki se je izkazala kot vrhunski pripomoček in vodnik po socialnih pravicah študentov in mladostnikov. Če boste potrebovali pomoč pri pripravi socialnih projektov, se lahko vedno obrnete na nas. Prav tako ste vabljeni, da nam posredujete morebitne neobdelane problematike, da jih bomo osvetlili v strokovnih člankih, primernih tudi za objavo v klubskih publikacijah.

Za boljšo navezo na voljo na : sociala@skis-zveza.si

ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE

O

dbor za izobraževanje je najmlajši odbor Zveze ŠKIS, saj deluje šele tretje leto – a ni zato nič manj aktiven in uspešen. Pobuda za ustanovitev odbora izhaja iz vizije Zveze ŠKIS, ki daje velik pomen konstantnemu izobraževanju kadrov Zveze ter predstavnikov študentskih klubov.

Vizija odbora se glasi: »Vse lokalne skupine Zveze ŠKIS je treba usposobiti za kvalitetno in v razvoj lokalnih skupnosti usmerjeno delovanje. Zavzemamo se za neformalno izobraževanje in beleženje znanja ter zaposljivost mladih v lokalnih skupnostih.«

Z vsemi projekti in izobraževanji skušamo podpreti ter pomagati aktivistom pri uspešnem in kakovostnem delovanju kluba, spodbujamo prenašanje znanja starejših aktivistov na nove in podpiramo ter izvajamo neformalna izobraževanja med študenti. Poseben del odbora je bazen trenerjev Zveze ŠKIS. Ta združuje usposobljene trenerje, ki izvajajo različne oblike izobraževanj z uporabnimi znanji, ki so v prvi vrsti namenjena aktivistom Zveze ŠKIS in klubov.

Trenerji se skozi vse leto izpopolnjujejo na izobraževanjih doma in v tujini. Trenutno bazen trenerjev združuje 20 trenerjev iz 16 različnih študentskih klubov.

Za boljšo navezo na voljo na: izobrazevanje@skis-zveza.si.

Kako lahko Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS pomaga študentskim klubom?

O

dbor za izobraževanje Zveze ŠKIS je klubom vedno na voljo za izvajanje izobraževanj, vsebinsko organizacijo ter izvajanje vsebin na delovnih vikendih ali klubskih izobraževanjih, prav tako pa tudi za kakršne koli nasvete ter pomoč. V pomoč klubom smo izdali Škisopedijo, v kateri je opisana sistematizacija dela na klubu in Zvezi, v njej pa so tudi zbrani pomembnejši dokumenti. Za aktiviste organiziramo izobraževanja, na katerih pridobijo znanje za boljše delovanje klubov. Temu so namenjene Škisove akademije, enodnevno izobraževanje z delavnicami, ki se tematsko navezujejo predvsem na delovanje klubov.

Poleg akademij organiziramo Izopop delavnice, ki so usmerjene bolj v posameznika, njegovo osebno rast in pridobivanje izkušenj. Novost so regijski delovno-motivacijski vikendi, pri katerih je poudarek na izobraževanju, izmenjavi znanj, idej in dobrih praks znotraj regij.

Sara Rolih

INFOMAIL N

iste prepričani, kje najti ŠKIS-ove akte in obrazce? Ste se na klubu preveč zabavali in izgubili pogodbo ter bi potrebovali nov izvod? Bi potrebovali pomoč pri izpolnjevanju Pridnostnega sklada? Za vse to in še več sem tu jaz.

Za mailom info@skis-zveza.si se skrivam 26-letna absolventka Fakultete za matematiko in fiziko. Tu sem, da vam pomagam rešiti probleme, s katerimi se soočate kot klub, da odgovorim na vsa vaša vprašanja v povezavi s klubi in ŠKIS-om ali pa vas primerno preusmerim, da dobite odgovore v najkrajšem možnem času.

Pri težavah z učenjem za jutrišnji kolokvij žal ne morem pomagati, prav tako si ne želim kupiti ničesar in ne želim zadeti počitnic na Baliju, zato naj bodo takšni maili raje naslovljeni na kakšen drug naslov. ŠKIS vam je vedno na voljo, zato naj vas ne bo strah, napišite e-mail in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev. Vsak delovni dan med 9.00 in 13.00 lahko odgovore dobite tudi, če pokličete na 040 777 790 ali pa se kar osebno zglasite na sedežu ŠKIS-a, na Parmovi 53.

Pa ne pozabite: neumnih vprašanj ni, so samo neumni odgovori (potrudila se bom, da bo teh čim manj ;)).

Sabina Carli

ERASMUS+ JE ODLIČNA PRILOŽNOST ZA ŠTUDENTSKE KLUBE

Razmišljate o razvijanju mednarodnih projektov, ki bodo vašemu delovanju v lokalnem okolju prinesli dodano vrednost, opolnomočili vaše delovanje ter prinesli dodatna zunanja sredstva? Erasmus+: Mladi v akciji je na tem področju gotovo odlična priložnost. Gre za program, ki ga financira Evropska komisija, prijave projektov pa so odprte trikrat letno.

Z

a študentske klube, ki se podajate na pot organizacije mednarodnih projektov v lokalnem okolju, je najbolj primeren ključni ukrep 1: Učna mobilnost posameznikov. Pod misterioznim naslovom se ne skriva nič drugega kot mladinske izmenjave, seminarji, tečaji in usposabljanja (mednarodni treningi), študijski obiski in Evropska prostovoljna služba.

A) MLADINSKE IZMENJAVE

Projekt traja od 3 do 24 mesecev (to je čas, ko nastajajo stroški in se projekt pripravlja in odvija), konkretna aktivnost, torej mobilnost mladih pa zajema od 5 do 21 dni. Udeleženci so stari med 13 in 30 let.

Namig za izvedbo: Želite s projektom promovirati zdrav način življenja, biološki način pridelave hrane v vaši dolini ter možnosti za športno udejstvovanje za mlade, ki nimajo dostopa do vzpostavljene športne infrastrukture? Organizirajte teden dni trajajočo izmenjavo s petimi partnerskimi državami, povabite v svoj kraj 25 mladih in se skupaj učite ter izmenjate dobre prakse!

B) EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA

Projekt zajema enega ali več prostovoljcev, ki bodo prišli iz tujine in bivali v vašem kraju ter opravljali prostovoljno delo na ločenem projektu znotraj vaše organizacije za daljše časovno obdobje.

Prostovoljec je lahko star med 17 in 30 let.

Namig za izvedbo: Imate v vašem študentskem klubu likovnoglasbeni atelje, ki potrebuje sveže ideje za izvajanje ustvarjalnega programa? Za recimo devet mesecev lahko v svoje vrste povabite ustvarjalnega posameznika iz Španije in skupaj z njim soustvarjajte program za mlade.

C) MOBILNOST MLADINSKIH DELAVCEV

Projekt traja od 3 do 24 mesecev, konkretna aktivnost pa od 2 dni do 2 mesecev.

Namig za izvedbo: Imate v vašem klubu poseben način dela s prostovoljci na področju kulture? Organizirajte mednarodni trening za mladinske delavce, ki v svojih državah delajo z mladimi na tem področju.

Zastavite nove metode in tehnike za spodbujanje dela, iščite načine za boljšo promocijo večkrat pozabljenih kulturnih prireditev in sooblikujte končno brošuro o mladih in kulturi.

Naši namigi so seveda zgolj plod naše domišljije, možnosti je nešteto in na vas je, da jih odkrijete, dobro ubesedite in prijavite! Želimo vam vso srečo in spektakularne ideje!

MISTERIJ ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU Matevž Vogrinec

M

inistrstvo za izobraževanje in šport, je iz priprave novega Zakona o visokem šolstvu izključila vse člene na katere bo zakon vplival. Pričakovati gre, da se bo zakon oblikoval in poslal v javno razpravo. Posledica takšnega delovanja MIZŠ lahko stanje visokega šolstva in znanosti še dodatno poslabšajo. S sodelovanjem študentov, zaposlenih in države bi zakon zagotovo prinesel boljše rešitve, kar bi pomenilo okrepljeno javno šolstvo, varnost delovnih mest na fakultetah in izboljšanje financiranje raziskovalne dejavnosti.

Premikanje varčevanja iz enega področja na drugega pa kaže, da je namen takšnega delovanja ministrstva ravno to, da bo eden izmed členov, ki se jih zakon pridobil več, kot drugi. Skrb študentov mora biti, da ne popustijo pritiskom dodatnega varčevanja. Visoko šolstvo je svoj delež varčevanja že dalo. Ministrstvo mora prihranke iskati na drugih področjih, ki so posledica slabe ureditve, ali slabe regulacije. Stanje v visokem šolstvu in znanosti je nesprejemljivo, nestabilno financiranje visokega šolstva povzroča negativne posledice na ravni predavanj in izvajanj akreditiranih visoko šolskih programov. To stanje občutijo najbolj študentje in

zaposleni na fakultetah ter raziskovalnih inštitutih.

Po drugi strani ministrica dr. Setnikar Cankar ne prisluhne pozivom, da se podeli Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstuv večja pooblastila.

Trenutna pooblastila NAKVIS-u sicer omogočajo odvzem akreditacije visoko šolskemu programu, vendar pa se v nadaljih postopkih odvzem zaradi nizkih meril praktično onemogoči, kar nekako izniči pomen agencije, ki nadzoruje kakovost visokega šolstva. Študentke in študenti se morajo zavzemati za dostopno in kvalitetno javno šolstvo, ki ne sme trpeti na račun zasebnih fakultet, ki jih država financira. Urejeno ni niti stanje asistentov, ki so preobremenjeni in običajno opravljajo delovne naloge, za katera ne dobijo plačila, posledično študent seveda ni deležen kakokovstnega izobraževanja. Nujno je, da študentje in zaposleni pri pogajanjih novega zakona postanemo partnerji in ne samotarji, ki se pogajajo za enak cilj. Takšnega sodelovanja do sedaj še ni bilo, kar je zagotovo pripomoglo trenutnemu stanju. Visoko šolstvo čakajo mnogi izzivi, ki morajo biti rešeni v korist visokega šolstva samega.

MATI, SLUŽBE BI! V

zadnjih letih na udaru krize so socialne pravice prve, ki po mnenju ekonomistov ovirajo gospodarsko rast. Državni voditelji hitro pozabijo na stiske ljudi, ki kljub delu ne zmorejo plačati vseh položnic. Porast najrazličnejših polovičnih oblik dela, izumiranje (nekoč) običajnih rednih zaposlitev, vedno pogostejše zaposlitve za določen čas, povečevanje in celo spodbujanje prisilnega odpiranja s. p.-jev nas je prignalo do odmika socialne varnosti. Če je pred desetimi leti pod pragom revščine živelo 13 % samozaposlenih v Sloveniji, jih danes že skoraj tretjina.

Ob vpisu v srednjo šolo ali kasneje fakulteto se navadno postavi vprašanje o zaposljivosti našega profila v naslednjih 10 letih. Mnogi poslušajo »litanije« staršev o tem, da na družboslovju ali humanistiki nimaš kaj iskati in da te ne bo nihče zaposlil. Kakorkoli že, vpis je kljub temu vsako leto primerno zapolnjen. Zaradi spodbujanja dijakov in študentov k razmišljanju o svoji zaposljivosti pred, med in po izobraževanju, so se ustanovili Karierni centri univerz (Ljubljana, Maribor, Primorska in Nova Gorica). Na slednjih se lahko študenti poučijo o pripravi na razgovor, pridobivanju neformalnih znanj in o svoji zaposljivosti.

Večne obljube vlad so končno dobile svoj (skromen) epilog. Da so mladi prioriteta te in one vlade so obljubljali vsi, storili pa bolj malo, saj jim je finančni minister hitro prišepnil na uho nekaj številk iz državnih blagajn. Z evropsko pomočjo je zaživela slovenska različica Jamstva za mlade, ki lahko pomaga približno 25 000 brezposelnim mladim, starim do 30 let, ki iščejo zaposlitev.

Jamstvo zajema 36 ukrepov, med drugim tudi javna dela in nazadnje oživljeni Delovni preizkus, ki bo po predvidevanjih pomagal 1250 mladim.

Veliko mladih je v lanskem letu možnost izkoristilo in dobilo zaposlitev. V prvem polletju izvajanja teh ukrepov se je zaposlilo 27,2 % več mladih kot v istem obdobju prejšnjega leta. Ukrepi se med seboj zelo razlikujejo, zato je dobro vedeti, kdaj in na kakšen način se bodo izvajali. Te informacije lahko mladi najdejo na spletni strani Zavoda za zaposlovanje in ob tem preverijo, kateri ukrepi so zanje ustrezni.

S februarjem je za študente začela veljati nova ureditev študentskega dela, ki pa prinaša nekaj sprememb in dodatnih pravic, predvsem glede beleženja pokojninske dobe in neformalnih izkušenj, ki so pri zaposlovanju vedno pomembnejše.

Pokojninska doba bo priznana na podlagi zaslužka oziroma od tega plačanih prispevkov. Študentu se bo za vsakih 60 % dosežene povprečne mesečne plače priznalo mesec zavarovalne dobe. Torej, če je študent s svojim delom lani zaslužil 915 evrov bruto, bi se mu to upoštevalo kot mesec pokojninske dobe. Ob zaslužku 1830 evrov pa bi si dijak ali študent prislužil dva meseca pokojninske dobe.

Položaj mladih vsekakor ni zavidljiv, vendar pa je veliko odvisno od samoiniciativnosti. Ob porastu nezainteresiranosti in strahu pred zapuščanjem varnega zavetja staršev se mladi premalo zavedamo, da je naša zaposljivost odvisna predvsem od nas samih in našega vložka ter skrbi za boljšo prihodnost. Nenavadno, a vseeno prepogosto se prek različnih zgodb sliši cankarjevski glas mladih: »Mati, službe bi!«

MINILO JE ŠE ENO PESTRO LETO... ŠKISOVA TRŽNICA 2014

IZOPOP

KRVODAJALSKA AKCIJA

ŠKISOVI DNEVI ZDRAVEGA ŽIVLJENJA

SEJEM RABLJENIH UČBENIKOV

ŠKISOVA ŠTORKLJA

VOLILNA SKUPŠČINA

DIJAŠKI BUMERANG