Številka 2, zima 2011 UREDNIK: Boris Perme
OBLIKOVANJE IN PRELOM: Boštjan Lešnjak LOGOTIP: Janja Remškar
PREVODI: Mitja Roner, Kristina Šircelj, Jasmina Kodele SPREMNA BESEDILA: Boris Perme
JEZIKOVNI PREGLED: Maja Savelli in Sabrina Žgajnar Meze NASLOV UREDNIŠTVA:
Graffit, Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 01 2306470, Faks: 01 2306471 e-pošta: info@graffit.si
IZDAJATELJ: Desk d.o.o.
DIREKTOR: Vlado Grlica Desk d.o.o., Kosovelova 36, Izola Tel.: 01 2306470; Faks: 01 2306471 e-pošta: narocila@desk.si
Cena: 3,00 evre (Cena vključuje 8,5 % ddv) Naklada: 8.000 izvodov ISSN: 1855-9395 GRAFFIT 2 vsebuje naslednja dela: odlomke iz knjige MALI SPIROU: POZDRAVI GOSPO! Prevod dela: Le Petit Spirou 1 – Dis bonjour à la dame! © DUPUIS 1990, by Tome, Janry Prevod: Kristina Šircelj zgodbo ČAROBNA FIGURICA iz knjige ZLOGLASNI IZNOGUD Prevod dela: Iznogoud 4 – Iznogoud l’infâme – La Figurine Magique © DARGAUD 1989, by Goscinny, Tabary Prevod: Kristina Šircelj SPIROU IN FANTASIO: ČAS KOMETA Prevod dela: Spirou et Fantasio 36 – L’Horloger de la comète © DUPUIS 1986, by Tome, Janry Prevod: Mitja Roner LUCKY LUKE: DALTON CITY Prevod dela: Lucky Luke – Dalton City © LUCKY COMICS 1969, by Goscinny, Morris Prevod: Jasmina Kodele Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na kateremkoli mediju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Strip je izšel okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Izdajo sofinancirajo:
Leta 2008 smo se odločili za dokaj drzno potezo – ustanovili smo »blagovno znamko« Graffit, založbo, posvečeno izključno stripu. Na voljo smo imeli široko paleto izvrstnih stripov, saj zaradi zapostavljenosti stripa v Sloveniji še vedno čakamo na domače prevode ključnih del devete umetnosti. Začeli smo z deli Renéja Goscinnyja, ki je po mnenju večine najboljši, nesporno pa najuspešnejši avtor evropskega humorističnega stripa. Vedeli smo torej, da bomo izdajali kakovostne stripe, hkrati pa smo se zavedali, da bodo za uspeh ključni dobri prevodi. Ker smo s celotnim »projektom« nekako plavali proti toku, smo tudi to nalogo namesto »uveljavljenim« prevajalcem želeli zaupati mladim. Tako sta se v ognju znašla Kristina Šircelj in Mitja Roner, ki sta se polna energije z velikim žarom spopadla z Iznogudom, za prevajalce eno najzahtevnejših stripovskih serij. Iznogud je naletel na lep sprejem pri najširšem občinstvu, prevod pa je bil všeč tako otrokom kot slavistom; pohvalili so ga celo večno pretirano pikolovski ljubitelji stripa, za katere se zdi, da v stripih pogosto raje iščejo napake, kot pa da bi uživali v njih. Ker pa je naše poslanstvo poleg dviga stripovske kulture tudi dvig bralne kulture, saj želimo z zabavnimi stripovskimi zgodbami motivirati otroke za branje, smo se posebej razveselili ZLATIH HRUŠK. Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto oceni izdana dela otroške in mladinske literature, rezultate pa objavi v Priročnikih za branje kakovostnih knjig za otroke in mladino. Najkakovostnejšim knjigam (tistim, ki jih priporočajo v branje otrokom) dodelijo zlate hruške. In v letu 2008 je to priznanje prejelo 30 del, med katerimi so bile tudi vse štiri knjige o Iznogudu. Približno leto kasneje smo izdali štiri knjige iz zbirke Lucky Luke in prav med nastajanjem te številke Graffita nas je znova razveselila novica, da so tudi te štiri prijele zlate hruške. Od 1024 knjig z letnico 2009 jih je v svežem Priročniku ocenjenih 725, zlate hruške pa jih je dobilo le 36. Ker je založba Graffit prejela zlate hruške prav za vsa doslej izdana dela in ker verjamemo, da so poleg izvrstnih avtorjev za to zaslužni tudi odlični prevodi, je to samo potrdilo, da je bila naša odločitev za mlade prevajalce in kakovostne prevode pravilna. Prav v tej številki se nam je pridružila še ena mlada prevajalka, Jasmina Kodele. Tudi ona je iz pravega testa, saj je za diplomsko nalogo prevedla Gastona, še en legendarni francosko-belgijski strip, in za izvrstno opravljeno delo prejela celo študentsko Prešernovo nagrado. Uživajte v branju!
STRIPI MALI SPIROU ................................................................................................. 2, 4 IZNOGUD – ČAROBNA FIGURICA ............................................................... 5 SPIROU IN FANTASIO – ČAS KOMETA 2.del ......................................... 13 RENÉ GOSCINNY ............................................................................................ 25 LUCKY LUKE DALTON CITY 1.del............................................................... 29 MALI SPIROU ........................................................................................................................... 52
Imam ga!
Ni bilo lahko! Moral sem prebrskati celo dedovo zalogo!
To je tobak! Vohaš to aromo?
© DUPUIS 1990, by Tome, Janry, All rights reserved www.dupuis.com
Ni dvoma, tale je pravi!
4
... in ta barva! Tako je kot pri vinu – starejši je, boljši je!
Puh!
Puh ... Lahko smo mirni. Puh ... Staršev celo popoldne ne bo.
Močan je! Ni za otročaje!
Kreh!
... ej, mularija! Moja zaloga aromatičnih alg za namakanje nog je izginila! Saj je niste vi ...
22
Ima ga!
Super!
Imam žvečilni gumi, ki nam bo prekril dah.
Ja! Kreh! Kako zažge!
Kakšno zdravje pri 87 letih!
Čarobna figurica Razkošen Bagdad je pRaznično Razpoložen, kajti danes je na uRadnem oBisku pRi odličnem kalifu HaRunu el salamu mogočen kRalj iz pomemBne afRiške dRžave ...
Živel kalif! ! k l j e ral Živ
ljudje vzklikajo sopRogam dRžavniH voditeljev ...
Živele kalifove Žene!
Živele ! ce kralji
© DARGAUD 1989, by Goscinny, Tabary, All rights reserved www.dargaud.com
vladaRja si izmenjata daRili ...
in s spoštljivim molkom pozdRavijo ministRa: velikega veziRja iznoguda in velikega čaRodeja nlepmawa.
medtem ko pRve dame oBeH dRžav oBiščejo delavnico za izdelavo RočniH del ...
gRemo! gRemo! ne Rinite, visokosti, dRugače Bom pRisiljen zapReti delavnico!
ministRa se sestaneta na delovni konfeRenci. no, moj dRagi kolega, kaj pa vi naRedite z davčnimi utajevalci?
za to imam eno Hecno stvaR, moj dRagi kolega. Bi jo Radi videli?
o ja! o ja!
potReBoval Bi malo gline.
aBis! glino! pa HitRo!
da, šef!
295
čujte, moj dRagi kolega, tale vaš fant je pa učinkovit!
izvolite, šef!
Ravno pRav, moj dRagi kolega, keR Bi ga še za nekaj pRosil.
to je aBis meHRad, moj zvesti pomočnik − naRočim mu laHko kaRkoli.
ne, ne, moj dRagi kolega, nič od tega, samo za las z vRHa njegove glave.
vidite, moj dRagi kolega, iz gline sem oBlikoval figuRico ...
las?
za kaj pa, moj dRagi kolega? Rojstnodnevno toRto? vodno pipo? skodelico juHe? kup sena?
dajmo, aBis! HitRo!
tu imate las, šef.
fuj! juHa je na njem!
Hudimana! pRevRnil sem skodelico z juHo!
in zdaj, moj dRagi kolega, Bi potReBoval šivanko.
630
aBis! šiv... tule, šef. našel sem jo v senu.
Hvala, moj dRagi kolega. ko s šivanko zBodem figuRico ...
nič Hudega, moj dRagi kolega ... las Bom pRilepil figuRici na glavo ...
Auuuu!
a laHko poizkusim, moj dRagi kolega?
če pRav Razumem, Bo ...
a ne, to pa ne, moj dRagi kolega ... samo jaz laHko to naRedim ...
ta sposoBnost je dana samo velikim čaRodejem, moj dRagi kolega ... Raje poglejte ...
... vse, kaR Bom naRedil tej figuRici, zadelo zakonitega lastnika lasu ...
zakaj to tako zelo zanima ostudnega, podlega, odvRatnega velikega veziRja iznoguda?
počakajte tRenutek, moj dRagi kolega. takoj se vRnem.
ker si Želi postati kalif namesto kalifa! Zato! ne smem dopustiti, da Bi mi za las ušla taka pRiložnost!
ČAst in slAvA ...
AuAAAAA!
laHko ga nataknem na kol, sežgem, zdRoBim, skRatka, ga popolnoma uničim, moj dRagi kolega.
ampak ... saj to je pa zelo zanimivo!
eHm, Bi laHko doBil svoj las, pRosim?
zato, da si mi ne Bo tReBa zaRadi tega delati noviH siviH las!
ja, ampak zakaj?
... velikemu vezirju!
kakšna naglica, moj doBRi iznogud! je vse v Redu?
pomadno! ... se pRavi ... zelo doBRo ... doBil sem idejo ...
317
o, veRski vodja, podaRi te pRamen svojiH las kRalju, vašemu gostu!
poleg vaze? ne Bo to pReveč, o, moj doBRi iznogud?
to Bo tako oseBen spominek! ...
Res je. očaRljiva ideja. moj doBRi iznogud, ti si pRavi pesnik.
samo en las, ki ga Bodo spRavili v skRinjico. au!
ping
imam ga! imam ga!
okno! las je odneslo skozi okno!
pRepiH!
stRažaR! a si moRda videl kak padajoči las?
las je padel sem, na dvoRišče! veliko mi je do njega!
832
za ta las sem pRipRavljen plačati 1000 piastRov. če je tako, počakajte. mislim, da sem slišal, da je padel tja, na dRugo stRan.
pRosim?
moRali Bi iznajti kaj pRoti izguBljanju las! au!
tule je!
He He He! za tako ceno Bi se ostRigel na Balin!
res???
moj dRagi kolega, a Bi položili ta las na vašo figuRico? z veseljem, moj dRagi kolega.
pik!
tako. en majHen zBadljaj s šivanko za začetek, moj dRagi kolega?
AuAAAAA!
ja, za začetek, moj dRagi kolega.
AuAAAAA!
poizkusite še enkRat, moj dRagi kolega.
seveda, moj dRagi kolega.
!
počakajte še en kRatek tRenutek, moj dRagi kolega.
ni dvoma! tega slepaRja Bi moRal zašiti enkRat za vselej. kaj vam kRavžlja lase? videti ste, kot da si Boste vsak čas začeli puliti lase.
saj si ti tisti, ki je zadolžen za toaletni pRiBoR veRskega vodje, a ne?
ja, seveda! milo, goBa, BRisače, kRtača za lase; z mojim psom čuvajem paziva na vse to.
pokaži mi ta čudesa.
veste ... ne vem, če smem ... vse, kaR se dotakne kalifa, je sveto.
339
še jaz nimam pRavice Rokovati s temi pRedmeti in jiH čistiti ... poglejte! na kRtači so še zmeRom lasje. tam ...
za 5000 piastRov? kRtača je vaša.
na vsak sveti pRedmet je tReBa paziti od Blizu.
pik!
takoj ti jo Bom vRnil.
ja, ja, že v Redu!
ne, veliki veziR, to ni mogoče! kRtača je sveta!
Računam na to!
zdaj me pa pusti! a, ne! moRam vam slediti! kRtača je namReč sveta!
dRagi kolega, še en las imam ... no, pa mi ga dajte, moj dRagi kolega.
Ajjjjjjjjjj! !
34 10
posodi mi kRtačo.
lasje! pa če Bi vse pRečesal ...
en mali poizkus, dRagi kolega?
ja! ja!
s vetA krtAČA! s vetA krtAČA!
Najboljši avtor evropskega humorističnega stripa
R
ené Goscinny se je rodil 14. avgusta 1926 v francoski prestolnici. Njegova starša sta bila Poljaka židovskega rodu, ki sta se spoznala v Parizu. Oče je kot kemik našel zaposlitev v Argentini, zato se je družina dve leti po Renéjevem rojstvu preselila v Buenos Aires. René je v Argentini obiskoval francoske šole, in čeprav naj bi bil plah in sramežljiv, je pogosto zabaval svoje sošolce, in tako že zgodaj pokazal svojo nadarjenost za humor. Ko je bil star 17 let, mu je umrl oče, zato si je moral že kot najstnik poiskati prvo službo, da je zaslužil za šolanje. Z mamo sta se leta 1945 preselila v New York, kjer je spoznal vrsto umetnikov, med katerimi je bil tudi belgijski avtor Morris, ki je takrat že ustvarjal stripovsko serijo Lucky Luke, h kateri se bomo vrnili na koncu članka. Leta 1951 se je končno ustalil v Parizu. Tam je spoznal ilustratorja Alberta Uderza, s katerim sta postal prijatelja in ustvarila vrsto stripovskih likov, od katerih je pri nas poleg Asteriksa znan le še Indijanec Umpah-Pah. Goscinny in Uderzo sta z dvema prijateljema ustanovila svoje podjetje, ki je leta
1959 začelo izdajati stripovsko revijo Pilote. Za prvo številko sta ustvarila novega junaka, Asteriksa, ki je z leti postal najpopularnejši evropski strip. Goscinny je postal glavni urednik nove revije, hkrati pa njen najplodnejši pisec, saj je redno pisal scenarije za vrsto likov. Prav v reviji Pilote se je kmalu za Asteriksom pojavil tudi strip Iznogud. IZNOGUD, ki ga je risal Francoz Jean Tabary, je tretji najpopularnejši stripovski lik, ki ga je ustvaril René Goscinny. Čeprav je manj znan in priljubljen od Asteriksa in Luckyja Luka, je vsekakor ena boljših humorističnih serij francosko-belgijskega stripa. Iznogud je veliki vezir (meter in pol s šlapami vred) v veličastnem strodavnem Bagdadu. Je zelo nizkoten, saj ga je sama zloba in se žene samo za enim ciljem – hoče namreč postati kalif namesto kalifa, in s tem absolutni vladar. Za dosego svojega cilja ne izbira sredstev: dobrodušnega
V svoji kratki, a izredno plodni karieri, je Goscinny ustvaril nekaj najbolj znanih, najpomembnejših in, ne nazadnje, najuspešnejših stripovskih junakov. Med njegova dela sodita obe najbolje prodajani evropski stripovski seriji vseh časov: Asteriks in Lucky Luke, domači ljubitelji stripov pa poznate tudi izvrstnega Iznoguda.
kalifa Haruna el Salama pa se skuša znebiti na najbolj nenavadne načine, kar privede do serije komičnih zapletov, v katerih Iznogud vedno ‘potegne ta kratko’. Goscinny v nekaterih zgodbah omenja znano zbirko pravljic Tisoč in ena noč, ki je bila verjetno vsaj delno inspiracija za to, da si je izmislil lik iz arabskega sveta. Stripi o Iznogudu so bili sprva krajši, največkrat zgolj osemstranski, kasneje pa je spisal tudi nekaj 10- in 20-stranskih zgodb. Prav zato nekateri menijo, da zgodbe o Iznogudu celo presegajo tiste o Asteriksu, saj je zaradi manjšega števila strani v posamezni Iznogudovi zgodbi humor še bolj zgoščen in intenzivnejši, predvsem pa te zgodbe vsebujejo množico besednih iger ter genialno uporabljenih rekov in besednih asociacij, zaradi katerih je prevod Iznoguda pravi izziv za prevajalce. Risar Jean Tabary je namreč velik ljubitelj besednih iger, zato si jih je v svojih stripih zaželel čimveč, René pa se ni pustil prositi in si je dal duška.
25
Kot zanimivost, ki dokazuje Iznogudovo popularnost med bralci, omenimo še to: Iznogudov znameniti vzklik – Hočem biti kalif namesto kalifa! – se je tako močno zakoreninil med bralci s frankofonskega področja, da je priromal tudi v dnevno časopisje in politiko. Med zadnjimi francoskimi volitvami so šli tamkajšnji novinarji celo tako daleč, da so Nicolasa Sarkozyja proglasili za Iznoguda. Po mnenju novinarjev sta si namreč podobna v bistvenih značilnostih: oba sta majhna, oba sta ‘grebatorja’, ki si želita vladati na vsak način … no ja, enemu je to že uspelo, (ne)uspešnost drugega pa lahko spremljate v stripih o Iznogudu. L UCKY L UKE je legendarna francosko-belgijska stripovska serija, ki jo je konec leta 1946 ustvaril Belgijec MAURICE DE BEVERE, bolj znan po psevdonimu MORRIS. Strip je sprva pisal in risal sam, dokler ni scenarijev leta 1955 prepustil takrat še neznanemu Renéju Goscinnyju. Z Goscinnyjevim humorjem je dotlej bolj ali manj neznana in razmeroma nezanimiva serija dobila nov zagon ter se hitro razvila v največjo evropsko stripovsko uspešnico. Čeprav je tako v Franciji kot pri nas bolj kot Lucky Luke znan Asteriks, je zanimiv podatek, da je bil Lucky vseskozi globalno uspešnejši. Z več kot 300 milijoni prodanih izvodov naj bi bila namreč zbirka Lucky Luke še nekaj let nazaj najuspešnejša evropska stripovska serija. Lucky Luke je kavboj, ki se na ameriškem Divjem zahodu bori proti zlikovcem in kriminalu ter pomaga poštenim in pravičnim, vedno uspešno opravi vse naloge in na koncu vsake zgodbe pojoč odjezdi proti sončnemu zahodu, novim dogodivščinam naproti. V vseh zgodbah ga spremlja zvesti Jolly Jumper, najpametnejši konj na Divjem zahodu, občasno pa se v zgodbah pojavljajo tudi drugi ‘epizodni’
28
liki. Med temi so najpogostejši Lukovi večni nasprotniki, bratje Dalton, in butasti pes Rantaplan.
Čeprav bo Morris vseskozi veljal za uradnega avtorja serije, je serijo proslavil prav René Goscinny, ki je zanjo ustvaril tudi večino likov. Njegovi so tudi bratje Dalton in Rantanplan, ki gostujejo tudi v klasiki Dalton City.
Po Goscinnyjevi smrti so vsi trije omenjeni striparji nadaljevali njegovo delo. Morris je k pisanju zgodb o kavboju, ki strelja hitreje od svoje sence, pritegnil večje število scenaristov, tako da so se posamezne zgodbe precej razlikovale po kakovosti. Tudi po Morrisovi smrti leta 2001 se serija Lucky Luke še vedno nadaljuje. Pri Asteriksu je vlogo scenarista prevzel kar Uderzo sam, a je nedavno objavil, da ne bo več ustvarjal, hkrati pa dovolil, da po njegovi smrti serijo nadaljujejo drugi avtorji. Prav tako se je po Renéjevi smrti tudi Tabary kar sam lotil pisanja zgodb o zlobnem vezirju. Tabary, ki je letos praznoval 80 let, se je že pred leti upokojil, ustvarjanje Iznoguda pa prepustil kar svojim otrokom, ki so že izdali svojo prvo zgodbo.
René Goscinny je bil v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja eden najplodnejših avtorjev, a je preobilica dela načenjala tudi njegovo zdravje. Umrl je 5. novembra 1977 zaradi srčne kapi prav med obremenitvenim testom v zdravniški ordinaciji, star komaj 51 let.
Tako bodo, kot kaže, legendarni liki ne samo večno živeli, pač pa se podajali v vedno nove zgodbe, čeprav te, kot kaže, žal nikoli več ne bodo tako izvrstne in zabavne kot takrat, ko jih je ustvarjal mojster René Goscinny.
Goscinnyjeve zgodbe temeljijo na resničnih osebah in dogodkih iz obdobja Divjega zahoda, vendar je zanj zgodovina le osnova, s katero se poigrava in jo karikira ter prežema s humorjem. Tako so dogodivščine osamljenega kavboja, ki strelja hitreje od svoje sence, hkrati tako poklon Divjemu zahodu in filmskim vesternom kot tudi parodija nanje.