Nagovor župana
Glasilo RUŠKE NOVICE po sklepu o programski zasnovi objavlja članke in obvešča o delu organov občine in njenih delovnih teles, krajevnih odborov, javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu, ter poroča o aktualnih gospodarskih, izobraževalnih, socialnih, kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini ter spremlja pisma, odzive in pobude bralcev kot tudi oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Občine Ruše. Uredništvo si pridržuje pravico do uredniškega urejanja posredovanih člankov, ki naj ne presegajo dolžine 300 besed, slikovno gradivo naj bo poslano ločeno od besedila, s pripisom avtorja besedila in slike, najkasneje do 1. junija 2013, na naslov ruske.novice@ruse.si.
Kazalo Dan za spremembe v Rušah 3 Razvojni projekti v Občini Ruše 4 Sredi uspešne prenove 5 Skupaj oblikujemo svoj kraj 6 Krajevni odbor Smolnik se predstavlja 7 Glazerjevi dnevi – ruški zaklad 8 Obdaritev novorojenčkov 9 Kako ohraniti zgodovinsko zapuščino Ruš? 10 Kaj je Wi-Fi? 11 Kolesarska pot Ruše–Maribor 12 Kulturni dan na OŠ Janka Glazerja Ruše 13 Pomlad se prebuja 14 Auer optika 14 Kud Franjo Sornik z ambicioznimi načrti 16 Priznanja na področju športa za leto 2012 17 Ples je moje življenje 18 Dekle z železno voljo 18 Biovolnena izolacija Soven 19 Tiho se je poslovil naš Jurček 20 Malo mesto, največje kresovanje 20 Društvo BISTRA 22 Energetska sanacija vrtca v Občini Ruše 22 Predavanje Jožeta Majesa 22 Napovednik dogodkov 23
Dan Zemlje smo množično obeležili tudi v Rušah. S čistilnimi akcijami mnogih posameznikov, društev in organizacij smo pokazali, da nam ni vseeno, kako skrbimo za zeleni planet, ki mu pravimo dom. V parku pred občinsko zgradbo se je v soboto odvijalo tudi druženje ljudi in mnogi ste najbrž opazili in se vprašali, kaj se je zgodilo z občinskimi vrati. Z mladimi, nadebudnimi dijaki in študenti lesarske šole iz Maribora smo pričeli s projektom obnove starih vrat na Mariborski in Falski cesti. Pod skrbnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine so se z mentorji najprej lotili vrat na glasbeni šoli. Znova so zasijala v vsej svoji lepoti. Prav sedaj obnavljajo vrata občinske zgradbe. K sodelovanju želimo privabiti tudi dijake in študente gradbene stroke, saj bi želeli polepšati stare hiše na Mariborski in Falski cesti. Tudi to je še en kamenček v mozaiku lepšanja in urejanja naše okolice. Lepa in bujna postaja tudi naša narava, ki so ji sončni žarki vlili nove energije. Kresna noč, prastari, poletni sončni praznik, se praznuje šele v mesecu juniju. V Rušah pa bomo že pred prvim majem zakorakali z baklami in zakurili prvomajski kres. Organizatorji tudi letos obljubljajo,da bo največji v državi. Ne glede na vse, kar se v Sloveniji dogaja, krivice, žalost in slaba volja, se bomo s tem spomnili prvomajske simbolike, ki je danes še kako aktualna. Prepričan sem, da bomo ob tem zmogli začutiti tudi veselje ob toplih dnevih, brstečih drevesnih popkih in cvetočih poljanah ter bomo to pomladno radost srčno delili z našimi najbližjimi, prijatelji, sosedi, znanci. Uroš Štanc
Pozdrav iz uredništva Pomladno, že skoraj poletno vreme pomeni, da smo se zagotovo poslovili od zime. Ob dnevu Zemlje nismo čistili le okolico naših domov in vrtov, temveč tudi tiste kotičke naše občine, kjer lahko nenehno opazimo smetenje. A o tem več v naslednji številki. Tokrat je pred nami mednarodni praznik dela ter z njim povezani številni dogodki pod imenom Malo mesto, največje kresovanje. V vsebini aprilske izdaje pa smo se razpisali o sanaciji bazena v Rušah, o izgradnji vodovoda na Vinski cesti ter projektih, ki se že izvajajo. Pogledali smo v zakulisje uspešno izvedenih Glazerjevih dnevov ter drugih kulturnih prireditev. Na področju športa pa vam predstavljamo nekaj uspešnih športnikov ter vam izdajamo letošnje dobitnike priznanj na področju športa za leto 2012. Za občane pa so pomembni tudi krajevni odbori, ki delujejo v naši občini. Radi bi vam predstavili njihovo delovanje, zato se bodo v naslednjih nekaj izdajah predstavili. Kot prvi piše o nalogah in delovanju Krajevni odbor Smolnik ter s kakšnimi vprašanji ali težavami se lahko nanj obrnete. Barbara Jert, glavna in odgovorna urednica
Naklada: 3.000 izvodov Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše E-poša: ruske.novice@ruse.si Odgovorna urednica: Barbara Jert Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan Vihar Lektoriranje: Mira Sevšek Grafično oblikovanje in prelom: kex.si Tisk: Tiskarna Babič, Stojan Babič, s. p.
2
Eksluzivno
Dan za spremembe v Rušah Občina Ruše se je tudi letos pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki jo je Slovenska filantropija organizirala že četrtič zapored. Namen letošnje prostovoljske akcije je bil spodbuditi lokalne prostovoljce, društva ter druge organizacije in z njihovo pomočjo zbrati sredstva za socialno ogrožene šolarje. S tem bi jim omogočili udeležbo v šoli v naravi in pri različnih projektih. V ta namen je občina k sodelovanju povabila tudi OŠ Janka Glazerja Ruše ter Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše. Rdeča nit letošnjega Dneva za spremembe je bila izmenjava predmetov, ki jih potrebujemo za kvalitetno življenje in drugih uporabnih predmetov. Z izmenjavo predmetov, za katere so posamezniki odšteli najmanj 0,50€, ter dobrodelno prireditvijo, se je zbral denar za šolske sklade obeh šol. Besedilo: Nina Koper, Andreja Kljajič, foto: Olga Malec
V Občini Ruše so organizirali zbiranje uporabnih predmetov, ki so si jih na občini in v avli Doma kulture Ruše na dan dobrodelne prireditve izmenjali. Med predmeti se je nabralo največ knjig, nekaj je bilo glinenih izdelkov, nakita, prtičkov in drugih uporabnih predmetov. K izmenjavi predmetov sta pomembno prispevali tudi Slava Sčastliva z boni za masažo in Metka Rostohar, ki je podarila bone za inštrukcije računalništva. Slednje so za majhen prispevek z veseljem vzeli
Alja Krušič in Amadeus Kovše, dijaka GSKŠ
udeleženci brezplačnih računalniških tečajev. Akcijo izmenjave predmetov so izvedli tudi dijaki na Gimnaziji in srednji kemijski šoli, med seboj so si izmenjali predmete, ki jih nekateri ne potrebujejo več, drugim pa pridejo še kako prav. Na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše so k prostovoljstvu pristopili vsi učenci in strokovni delavci šole, in sicer tako, da so zbirali 0,50€ ali več. Za zaključek prostovoljne akcije je Občina Ruše 5. aprila organizirala dobrodelno prireditev z naslovom Podarimo malenkost za otroški nasmeh. Na prireditvi so nastopili učenci 3. a in 3. b razreda, Jaka Jaušovec in Helena Terbuc iz OŠ Janka Glazerja Ruše, ter dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole. Pridružili so se jim tudi uporabniki VDC Polž Maribor, enota Ruše ter otroci iz Cici ustvarjalnih delavnic iz Ruš. 3
S petjem, plesom, igranjem na različne instrumente ter deklamiranjem so nagradili publiko za prispevke. Župan, ki je navzoče pozdravil, je opozoril na pomen prostovoljstva in solidarnosti v časih, ko svet kaže sivo podobo in so mediji polni žalostnih zgodb. Pozval je k spremembam in ustvarjanju spodbudnega okolja za mlade, ki jim bo omogočalo razviti potenciale in iz njih ustvariti srčne in odgovorne ljudi. Z izmenjavo predmetov in prireditvijo smo v Občini Ruše zbrali 1004 €. Sredstva se bodo stekla v šolski sklad OŠ Janka Glazerja Ruše ter Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše. Z njimi bosta šoli omogočili socialno ogroženim otrokom udeležbo v šoli v naravi in pri različnih projektih.
Občinska uprava
Razvojni projekti v Občini Ruše Kvalitetni pregled bazena v Rušah Po petih letih obratovanja 112 napak na objektu. V začetku leta je Občina Ruše, kot lastnik objekta Športni park Ruše, pri družbi ZRMK Institut iz Ljubljane naročila izvedensko mnenje pregleda napak na objektu. Želja je, da se objekt z vnovčitvijo bančne garancije izvajalca sanira ter uredi za čim bolj nemoteno uporabo občanov. Podroben pregled je potekal ob sodelovanju vzdrževalcev na objektu in vsebuje ob podatkih o objektu ter tehnični dokumentaciji tudi izsledke pregleda in terenskih preiskav. Uvodoma tako ugotavljajo, da se mnogo napak nadaljuje že praktično od predaje objekta v uporabo. Seveda se poraja vprašanje, kako to, da se je objekt predal v uporabo z znanimi napakami, in zakaj je bil izvajalec za svoja dela poplačan v celoti, kljub znanim pomanjklivostim pri izvedbi. Nadalje poročilo ugotavlja, da je investicjska vrednost narastla iz 2.664.069 € po osnovni pogodbi, na 3.176.025 € z dvema dodatnima aneksoma k pogodbi z glavnim izvajalcem. Dodatno poročilo ugotavlja, da je bila izven tega nabavljena oprema v vrednosti 345.813 €, ki jo je nabavila občina sama. Za ta del poročilo tudi ugotavlja, da je dokumentacija zelo pomnajkljiva, in tako za mnogo sklopov opreme ni ne pogodb in tudi ne ponudb med obstoječo arhivsko dokumentacijo, ki je na voljo na občini. V tretjem sklopu poročilo ugotavlja vse obstoječe napake, ki se pojavljajo na objektu. Poročilo je tako ugotovilo 112 napak na objektu. Ugotovilo se je, da večina teh napak izvira iz slabe kvalitete izvedenih del, nekatere napake pa izvirajo tudi iz napačnih projektantskih rešitev. Na osnovi pregleda se je izdelal kataster napak ter pred-
log njihove sanacije. Natančen popisi del bo osnova za javno naročilo najugodnejšega izvajalca, s katerim se bomo potrudili nastalo stanje sanirati.
Osamljena lepotica
Voda za vino
Na oddelku za okolje in prostor že nekaj časa vodimo pogovore za oživitev nekdanje Lamprehtove trgovine. Markantna stavba sredi vasi je na idealni centralni lokaciji s pogledom na Trg vstaje. Že dalj časa se v Rušah ukvarjamo z problematiko praznjenja centra kraja. Vse več je objektov, ki so izgubili svoj nekdanji namen. Objekti so prazni, v propadajočem stanju in v nekaterih primerih tudi nevarni. Kako naprej? Zavoljo trenutne ekonomske krize se potrošnja vseh nas še zmanjšuje. Tako je tudi gospodarske iniciative manj, zato se ljudje še težje odločajo za nove poskuse na področju podjetništva, trgovine ali obrti. Zelo pozdravljamo iniciativo za ponovno vzpostavitev tržnice, pri čemer bo občina zagotovo pomagala. Želja je s pomočjo občine ponovno vzpostaviti ustrezno dejavnost v prostorih nekdanje Lamprehtove trgovine. Pogovori so do sedaj potekali s študentskim klubom KURS, Društvom TIC Ruše ter še nekaterimi drugimi v kraju. Razmišlja se tudi o tem, da bi objektu poskusili vdahniti novo dušo na povsem volonterski način. V njem bi s preprosto obnovo zagotovili nek neformalni prostor za druženje občanov, uredili bo razstavišče, čajnico ... Ker so časi za podobne akcije težki, bomo veseli vsake iniciative s strani občanov. Predloge in pripombe lahko pošljete na elektronski naslov: urad. zupana@ruse.si. Z veseljem vas bomo povabili k sodelovanju.
Vodovod bo končno prišel tudi na Vinsko pot. Nemalo je Rušanov, ki niso seznanjeni z dejstvom, da tako rekoč sredi centra Ruš, na Vinski poti, še vedno ni javnega komunalnega vodovoda. Stanje na omenjeni lokaciji je precej alarmantno. Sedaj se porabniki na tem območju oskrbujejo iz treh lokalnih sistemov: Pivec, Zorko in Belovič. Ti se napajajo iz številnih točkovnih vodnih virov večinoma s Pohorja. Vodni viri so nezaščiteni, majhne izdatnosti in slabe kvalitete. Tako se mnogokrat, predvsem v poletnih mesecih, dogaja, da je voda v teh zajetjih oporečna in da so stanovalci brez ustrezne pitne vode. V lanskem letu smo tako pričeli s pripravo projektne dokumentacije za ureditev stanja. Tako je trenutno na območju vinske poti predviden nov vodovodni sistem v dolžini 2355 m. Hkrati z razvodom se bo zgradila prečrpalna postaja ter vodohram Vinska pot, kapacitete 50 m3, s hidroforsko postajo. Sočasno z izvedbo vodovoda bo občina skušala izvesti tudi kanalizacijski sistem, da se ne izvaja zemeljskih del in posegov večkrat ločeno. Vrednost investicije v izvedbo vodovoda je ocenjena na 929.500 € vključno z DDV. Od tega odpade na gradbena dela skoraj 90% investicije. Celotna investicija bo v višini 623.428 € (80%) sofinancirana iz EU sredstev, za kar smo že prejeli tudi sklep pristojnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Upamo, da bomo tako lahko kmalu na Vinski poti ob vinu nazdravili tudi z zdravo in kvalitetno pitno vodo. 4
Objekt v centru kraja čaka na novo priložnost.
Besedilo: Uroš Razpet
Občinska uprava
Sredi uspešne prenove
Dom kulture Bistrica ob Dravi
Potek del v okviru obnove pro- podstrešja, obnova sanitarij v severnem novih zaves, nove avdio in video opreme; storov in energetske sanacije delu objekta, elektroionštalacije ter op- • obnova in sanacija parketa v dvorani; lesk zidov in stropa v dvorani, postavi- • polaganje plesnega poda na odru; Doma kulture Bistrica ob Dravi Besedilo: Barbara Ferlic, foto: Barbara Jert
V enem prejšnjih glasil smo predstavili predvidena dela v okviru naložbe Obnova prostorov in energetska sanacija Doma kulture Bistrica ob Dravi, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, iz proračuna Republike Slovenije ter iz občinskega proračuna. Pričetek del je bil sicer predviden v novembru 2012, vendar se je postopek izbire izvajalca zaključil šele v začetku decembra 2012, pogodba je bila podpisana ob koncu decembra, dela pa so se pričela izvajati v začetku januarja. Od začetka januarja so bila v kulturnem domu izvedena naslednja dela: izolacija
tev režijske kabine na balkonu, namestitev termostatskih ventilov na radiatorjih.
Prav tako je bil postavljen oder za obnovo fasade. Zaradi nizkih temparatur so se dela prestavila, tudi izvedba novega nizkonapetostnega elektroenergetskega dovoda, s katerim bo povečana priključna moč objekta. Predvidena so še preostala dela: • obnova fasade, izvedba strelovodne naprave; • povečanje priključne moči objekta; • nova scenska razsvetljava, dobava
5
• namestitev panelne pregradne stene pod balkonom v dvorani; • montaža okenskih polic in mask za radiatorje; • nova tla na balkonu; • dobava in montaža notranjih žaluzij za senčenje obstoječih oken v sejni sobi; • obnova obstoječih vrat in podbojev z zamenjavo kljuk in ključavnic; • postavitev nadstreška pred vhodi v objekt in ureditev okolice objekta na vzhodni strani (obnova asfalta). Uporabnike prostorov prosimo za razumevanje.
Občinska uprava
Skupaj oblikujemo svoj kraj
Hiša v vasi Bunčani, primer dobre prakse.
Vsaka stavba sooblikuje podobo kraja. S svojo zunanjostjo lahko doprinese k skladni celoti ali pa jo ruši, bodisi zaradi svojega položaja, velikosti, oblike, stavbnega pohištva ali barve. Pomembna ni le vsaka hiša zase, temveč celota, ki bi morala biti še posebej usklajena v občutljivih, historičnih predelih naselja. Za bivanje sta namreč bolj pomembna zunanji in notranji prostor in ne toliko oblika hiše in njena barva. To so vedeli že naši predniki, zato so vedno skrbno izbrali prostor, kjer so se naselili, premislili o orientaciji hiše, glede materialov pa izbrali tiste, ki so jim bili blizu. Nenapisana pravila in vedenje starih mojstrov graditeljev so pogojevala gradnjo, hiše so si bile večinoma podobne in zato tudi medsebojno skladne. Občinski predpisi za urejanje prostora določajo primeren položaj novih stavb, njihovo dovoljeno velikost, zunanjo podobo (barvo fasade, strešne kritine, oken
in vrat) in ureditev okolice. Žal so ti predpisi pri izvedbi premalokrat upoštevani. Zato je zelo pomembno, da se lastniki pred gradnjo novih objektov, dozidavo ali nadzidavo ter pred pričetkom vzdrževalnih del, kot so obnova fasade, oken, strehe, o pogojih za gradnjo in vzdrževanje pozanimajo pri pristojnih službah. V zadnjem času je v občini žal opaziti tako slabo vzdrževane kot tudi neprimerno vzdrževane stavbe. Še posebej izstopajo živahne, neredko kričeče barve fasad, ki z občinskimi predpisi niso dovoljene. Opaziti je tudi strešne kritine neprimernih barv (črne, zelene in sive), ki po občinskih predpisih niso dopustne. Občinski predpisi določajo, da morajo biti barve fasad v nežnih, svetlih barvah. Najprimernejše fasadne barve so tiste, ki so podobe starim barvam fasad. Te so bile narejene iz naravnih peskov in pigmentov, zato je bila njihova barva naravna, zemeljska. Najprimer-
6
nejša kritina je opečna (bobrovec ali zareznik) oz. kritina enakega ali podobnega videza in barve. V času, ko se marsikateri lastnik odloča za energetsko sanacijo hiše in s tem za dodatno zunanjo izolacijo ter posledično novo fasado, bi želeli s strani občinske arhitektke Maruše Zorec in občinske uprave občanom ponuditi sodelovanje pri izboru fasadnih barv, barv strešnih kritin in stavbnega pohištva. Pomoč oz. svetovanje bi želeli ponuditi tudi tistim, ki se odločajo za novogradnje. Svetovanje je za občane brezplačno in poteka praviloma ob četrtkih. Zaželeno je, da se za termin posveta dogovorite z zaposlenimi na področju okolja in prostora v občinski upravi (v režijskem obratu) ali neposredno z Marušo Zorec, občinsko arhitektko. Kontakte najdete na spletni strani občine. Besedilo: Maruša Zorec in Barbara Ferlic, foto: Liljana Medved, ZVKDS Maribor
Občinska uprava
Krajevni odbor Smolnik se predstavlja Krajevni odbor Smolnik ima sedem članov, in sicer: Lilijana Jug – predsednica, Marina Šavora – podpredsednica, člani: Helga Šauperl, Vlasta Velcer, Matjaž Gorički, Domen Kotnik in Danilo Lešnik. Člani odbora se sestajajo po potrebi, kot zahtevajo aktivnosti, ki jih izvajajo. V lanskem letu smo sklicali nekaj sestankov z občani, lokalno skupnostjo in izvajalci projektov z namenom podrobneje predstaviti investicijske aktivnosti, ki potekajo v njihovi neposredni bližini (kanalizacija, vodovod ...). Ob zaključku del smo uradno otvorili zaključna dela in pogostili krajane ter pripravili kratek kulturni program. Sodelovali smo pri organizaciji Smolniške nedelje, organizaciji čistilne akcije, organizaciji prireditve ob dnevu žena. Tudi v mesecu decembru nismo počivali. Ob krajevnem prazniku smo pripravili razne dogodke za občane v sodelovanju z domačim kulturnim društvom in posameznimi krajani, to so bile likovne razstave, likovne delavnice, božične otroške delavnice, literarni večer, obisk dedka Mraza, osrednja prireditev ob kulturnem prazniku in pohod po poteh Ruške čete. Aktivnosti so se dogajale v Domu krajanov na Smolniku in Gasilskem domu Smolnik. Organizirali smo tudi humanitarno pomoč zbiranja finančnih sredstev za žrtve poplav na tem območju za nakup kurjave in ozimnice. Na pobudo člana KO Smolnik Danila Lešnika smo skupaj z ostalimi krajevnimi odbori pripravili humanitarno akcijo »Božič za vse«, kjer smo skuhali topel obrok, kmečke žene so pripravile božične dobrote, nekateri so prispevali sadje. Vse dobrote smo ob božičnih vzdušju razdelili med ljudi.
vanja ljudi. Nameravamo sklicati tudi zbor občanov, kjer bomo predstavili aktivnosti na tem koncu ruške občine, posredovane s strani lokalne skupnosti.
Tudi v letošnjem letu planiramo aktivnosti, kot so čistilna akcija, pomoč pri organizaciji Smolniške nedelje, pohode po območju, ki ga pokrivamo, aktivnosti ob krajevnem prazniku z namenom združe-
Člani se med seboj dobro razumemo in delujemo prostovoljno za dobro kraja. Dosegljivi smo na facebook strani (KO Smolnik), preko elektronske pošte ko.smolnik@gmail.com ali na naslovu
Liljana Jug in župan Uroš Štanc, prerez traku ob otvoritvi Špengove ulice.
7
Glazerjeva ulica 29, Ruše. V kolikor imate kakršne koli težave, predloge ali zgolj komentar, obrnite se na zgoraj navedene naslove. Z veseljem vam bomo prisluhnili in poskrbeli za to, da bodo vaši predlogi posredovani na prave naslove in vaše težave čim prej odpravljene. Besedilo: Lilijana Jug, predsednica KO Smolnik
Dogodki
Glazerjevi dnevi – ruški zaklad Letošnji Glazerjevi dnevi v Rušah so bili posvečeni 120. obletnici rojstva pesnika Janka Glazerja. Po njem se denimo imenuje ruška osnovna šola, pa Glazerjeva ulica, kjer še danes stoji njegova – Glazerjeva domačija. Kulturni program ob letošnjem jubileju se je odvijal 5 dni, od srede, 20. marca, do nedelje, 24. marca. Besedilo: Špela Žerjal in ekipa BK TV, foto: Shine.si
Prvi dan je pred svečano Akademijo ruških umetnikov svojo samostojno razstavo v CEZAM-u postavila ruška umetnica Kaja Lukač. Kot je povedala ob otvoritvi, je vsak na neki način lahko Janko Glazer, tako da s svojim delom pusti pečat. Razstavo je poimenovala Mladi potenciali, glavno sporočilo so bili namreč otroci: »V njih vidim nekaj zelo nedolžnega, veselega, življenjskega. To se mi zdi, da je prva stvar, ki mi pade na misel, da je lahko nekdo dober, da je lahko nekdo uspešen in da mora začeti čisto v otroštvu.« Otvoritvi rastave je sledil koncert Glazerjevih pesmi, kjer so se predstavili ruški glasbeniki: Barbara Gabriell, Gašper Šantl, Rockodelci, Nika Perunovič in Dejan Berden. Slavnostni gost večera je bil Peter Ternovšek. Povedal je, da je Janka Glazerja kot velikega intelektualca spoznal že v rani mladosti: »Zanimivo pa je tudi to, da sem v svojih študentskih letih spoznal njegovo hčer, Alenko Glazer, ki je bila moja profesorica na Pedagoški akademiji. Sicer pa sem s priimkom Glazer povezan tudi na ta način, da sem prejel dve Glazerjevi nagradi.«
Mia Žnidarič & Band
Drugi dan Glazerjevih dni je potekal točno na 120. obletnico njegovega rojstva. Spomine nanj je s prvoosebnimi pripovedmi obujala njegova hči Alenka Glazer: »Moral je biti izredno marljiv, ne samo nadarjen. V prvem razredu gimnazije je imel profesorja, ki je spraševal latinske besede. Latinščina je bila na vrsti čisto vsak dan in čisto vsak dijak je prišel vsakokrat na vrsto. Besede so šle tako, da jih je bilo treba pač povedati takoj, kakor če bi strojnica regljala.« Člani kulturnega društva Franjo Sornik so na ta dan pripravili likovno razstavo Draga Moma, ki se je Glazerju poklonil tako, da je izdelal leseno skulpturo kovača. V ruški OŠ pa so se mu poklonili s kulturnim dnevom. Pod budnim očesom učiteljev so učenci ustvarjali na temo Janka Glazerja. Učenci devetega razreda so se odpravili tudi po poteh Pohorskega bataljona, obiskali Glazerjevo domačijo ter na njegov grob odnesli sveče in cvetje. Najboljše izdelke, ki so nastali na kulturnem dnevu, bodo združili v glasilo, tako da bodo vidni tudi širši javnosti. 8
O knjigah in knjižničarstvu so na tretji dan Glazerjevih dni govorili v društvu Lira. Pripravili so posvet in tudi razstavo Glazerjevih knjig. CEZAM pa je na ta večer pripravil predavanje o arheološki podobi prazgodovine Ruše ter džez koncert (bržkone najbolj znane Rušanke) Mije Žnidarič. V soboto so se Glazerjevi dnevi nadaljevali z otvoritvijo fotografske razstave Kluba študentov Ruš, Selnice in Lovrenca ter skupine oblikovalcev Kex.si v avli CEZAM-a. Fotograf (in avtor razstavljenih fotografij) Nejc Ketiš je povedal, da so fotografije nastajale na njihovih sproščenih in neformalnih druženjih: »Zelo težko je bilo narediti izbor fotografij, ki so danes tukaj. Bilo je zelo veliko dobrih. Dejansko pa so iz vseh KURS-ovih dogodkov, odkar je klub nastal, iz raznoraznih koncertov, Festivala Letni oder Ruše, izleta v Trento, smučanja na Rogli itd.« Otvoritvi razstave je sledil Odprti mikrofon, kjer so lokalno ter regijsko pre-
Dogodki
poznavni politiki in umetniki recitirali pesmi ter opozarjali na pomen kulture in jezika. Med drugim je kot lokalni politik za mikrofon stopil selniški župan Jurij Lep. Od bolj znanih in vidnih umetnikov, pa se je odprtega mikrofona udeležil tudi Tone Partljič. Pravi, da so Ruše nekaj posebnega: »Tudi če bi samo v Mariboru živel, bi Ruše spoštoval. Pa ne samo zaradi Glazerja, ki vam ga mi tako ali tako hočemo vzeti kot mariborskega pesnika.« Sobotni večer pa so z ritmi iz zgodnjih 90. let zaključili člani zasedbe The swing tones s koncertom Roll over Glazer. V nedeljo so se Glazerjevi dnevi za letos poslovili. Zaključili so jih članih kulturnega društva Franjo Sornik, ki so v Domu kulture v Rušah predstavili knjigo Utrinki kulture našega kraja. Sprva so sicer načrtovali izdajo zbornika, a se je nabralo toliko materiala, da so se odločili za knjigo. Utrinki kulture našega kraja tako prinašajo vesti iz različnih področij lokalnega kulturnega dogajanja, namenjeni pa so predvsem krajanom. Kot je povedal Peter Andrej, glavni organizator Glazerjevih dni, so z obiskom letošnjih prireditev zadovoljni. Zvrstilo se je nekaj stalnic, denimo Akademija ruških umetnikov, razstave in koncerti, želi pa si, da bi v prihodnje postala nova stalnica Odprti mikrofon: »Ker je zelo fajn, da se pred tem odprtim mikrofonom v bistvu odpira tudi en prostor, v katerem se srečajo različni ljudje iz različnih profilov in zmešajo te svoje energije, znanja, na istem odru Glazerjevih dnevov. To se mi zdi eno bogastvo.« Naj se spomin na Janka Glazerja za letos poslovi prav s to besedo - bogastvo. Tisto, ki ga je Glazer podaril nam in vsem bodočim rodovom. Pa tudi tisto, ki ga kot skriti zaklad na takih prireditvah razkrivajo Rušani.
Obdaritev novorojenčkov
Nastop otrok iz Cici ustvarialnih delavnic iz Smolnika pod vodstvom Metke Žvegla.
Novorojenček je začetek vsega– je pozdravil župan g. Uroš Štanc, starnečesa čudovitega, upanja, sanj šem je čestital ob rojstvu in jim zaželel veliko ljubezni, potrpežljivosti, veselja in o možnostih (Eda Leshan). Besedilo: Nina Koper, foto: Olga Malec
Tega se zaveda tudi Občina Ruše, ki dvakrat letno pripravi obdaritev novorojenčkov. Na ta način želi spodbuditi mlade starše in jim z malo finančno spodbudo izkazati svojo podporo. Na prireditev, ki je potekala v tednu, ko obeležujemo materinski dan, so bili vabljeni starši z novorojenčki, rojenimi med septembrom 2012 in februarjem 2013. Letos je občina obdarila 18 otrok, kar je nekoliko manj kot leta poprej. Kulturni program z obdaritvijo je potekal v Domu kulture v Rušah. Navzoče 9
predvsem modrosti pri vzgajanju otrok. Starši so na prireditvi lahko prisluhnili tudi otrokom iz Cici ustvarjalnih delavnic iz Smolnika pod vodstvom mentorice Metke Žvegla. Ob koncu prireditve sta župan in direktorica občinske uprave, ga. Bojana Muršič, staršem izročila darila: punčke, ki so jih zašile šivilje, zaposlene na občini, vrednostni bon za 65 € in otroški šampon, ki so ga podarile Mariborske lekarne. Če so se starši odločili za odprtje hrčkovega računa pri Poštni banki Slovenije, so novorojenčki prejeli tudi hrčkov hranilnik in finančni prispevek banke.
Kolumna
Kako ohraniti zgodovinsko zapuščino Ruš? Pred kratkim sem bil na okrogli mizi na temo o prostorskem planiranju v Občini Ruše, ki jo je pripravilo društvo Lira, vodil pa nekdanji župan g. Vili Rezman. Udeležil sem se tudi predavanja prof. dr. Bibe Teržan, profesorice na Univerzi v Ljubljani in članice SAZU, ki je v okviru Glazerjevih dni predavala o arheološki podobi prazgodovine Ruš, v organizaciji CEZAM-a. Četudi se na osnovi naslovov vodilnih tem zdi, da okrogla miza in predavanje nista imela nič skupnega, bi skrben poslušalec vendarle našel skupni imenovalec. Oba govornika sta vsaj v delu svojih predstavitev razmišljala o zametku ustanove ali prostora, kjer bi se zbirale arheološke in etnološke najdbe, ki že obstajajo, in tiste, ki se bodo še našle v Občini Ruše. Morda bi bila prava beseda za tako ustanovo »muzej, kar pa ni nič drugega, kot prostor, kjer se srečujejo muze,« je povedala prof. dr. Teržanova.
muzeju Maribor. In ni si treba delati iluzij, teh predmetov nikoli ne bomo dobili nazaj v Ruše. Sam mislim, da je neko obliko muzeja ali prostora, kjer bi »se srečale ruške muze«, slej ko prej res treba poiskati, a tudi dodajam, da bi bilo smiselno, ko bi muzej od vsega začetka bil mišljen kot del ruške turistične ponudbe. Če bi namreč postavili prostor, kjer bi samo zbirali zgodovinsko vredne predmete, pa bi jih poznal le upravitelj in tisti Rušani, ki bi prišli na otvoritev, bi tem zbirkam naredili veliko škodo in krivico. Smisel take ustanove bi moral biti ta, da predstavimo turistom in drugim obiskovalcem »Ruško zgodbo«, našo zgodovino, ljudi, ki so skozi stoletja živeli v teh krajih, njihove spretnosti in sposobnosti za preživetje, njihova znanja, razmišljanja, njihove stike s sosedi od daleč in blizu, njihove bitke, zmage in poraze. In imeli bi veliko pokazati. S tem bi lahko zaslužiti tudi kakšen evro,
Besedilo: Lucijan Vihar
Ni dvoma, Rušani smo na naše prednike lahko ponosni in to vse od železne dobe naprej. Skozi več kot 3000-letno zgodovino se je nabralo veliko predmetov arheološke dediščine, ki bi jih lahko s ponosom pokazali obiskovalcu. Pa je na žalost tako, da so najlepše arheološke najdbe iz obdobja železne dobe in rimskih časov hranjene v graškem muzeju, najlepše zbirke etnološke zapuščine, steklovina iz Vivodove glažute na primer, pa v Pokrajinskem
10
da pokrijemo vsaj stroške delovanja. Obstaja več uspešnih modelov, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri odločitvi, kako se bomo nekoč lotili muzeja. Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec ima štiri dislocirane muzeje in kar 29 zbirk izven muzeja. Splavarski muzej v hiši splavarskega kormoniša Šarmana v vasici Javnik. Nadvse uspešna modela sta nedvomno rudarski muzej v Idriji in muzej Soške fronte v Tolminu, kjer so iz drobcev sestavili fascinantno predstavitev krajev in ljudi. Današnja tehnika namreč omogoča predstavitev zgodb brez originalnih predmetov. Poduk teh uspešnih muzejskih zgodb je tudi ta, da privabljajo vsako leto na tisoče tujih in domačih turistov, kar nedvomno odpira nova delovna mesta in ne nazadnje ohranja pomembne zgodbe iz naše preteklosti. Mislim, da bi ruškim muzam bil eden od naštetih konceptov morebiti všeč. Da le ne bi zbirke pozabljene počivale v odročnih sobah neoznačenih hiš.
Turizem
Kaj je Wi-Fi? Po definiciji je Wi-Fi je lokalno brezžično omrežje (WLAN) na podlagi IEEE standarda (Institute of Electricaland Electronics Engineers). Wi-Fi je popularna tehnologija, ki omogoča elektronski napravi, da z uporabo radijskih valov brezžično izmenja podatke preko računalniškega omrežja. Besedilo: Lucijan Vihar
Če kdo želi izvedeti o tem več, predlagam angleško Wikipedijo (slovenska ima o tej tehnologiji napisana cela dva stavka!). Gre za to, da se lahko z računalnikom, tablico, pametnim telefonom povežemo na brezžično omrežje in tako dostopamo do interneta. Zakaj je ta tehnologija tako tržno zanimiva pa tudi sicer nadvse koristna, da jo uvajajo tako kot nekoč elektriko po vseh večjih in manjših mestih sveta, ki bi rada držala korak s časom? Danes, ko si življenja brez računalnikov in pametnih telefonov ne znamo predstavljati (brez e-pošte, družabnih
omrežij, spletnih iskalnikov ...), je stik z omrežjem, ki ga te naprave rabijo za svoje delovanje, medij, ki ga ne moremo pogrešati. Ko stopimo iz hiše in naš računalnik izgubi stik s povezavo preko kabla, nam vsa tehnologija sveta ne more pomagati. Poslovni ljudje, študentje, turisti, upokojenci in še posebej mladi, ki bi nujno morali pogledati svoj status na družabnem omrežju, si pomagajo tako, da poiščejo najbližjo kavarno z nalepko Wi-Fi . To je znak, da imajo tam brezžični dostop do interneta. Če pa ima celo mesto, kot na primer Ljubljana, pokritost z Wi-Fi signalom, potem lahko kjerkoli, v parku, na avtobusni ali železniški postaji, v bolnici, v restavracijah, šolah ... dostopate do interneta. To v praksi pomeni, da v vsakem trenutku lahko pogledate, kdaj pelje lokalni avtobus, kakšen je program v kinu, preko IP-telefonije se lahko povežete s svojim prijateljem iz Japonske, naročite kosilo v restavraciji ali govorite s svojim zdravnikom. Če ste turist v takem mestu, ki ima pokritost z Wi-Fi signalom, ne potrebujete turističnega vodiča. Na zgradbah, ki so opremljene z QR kodo, se preko te povežete (preprosto slikate
11
kodo preko računalnika ali pametnega telefona) na spletno stran te zgradbe, muzeja, znamenite hiše, ulice ali trga. Spletna stran vam pomaga, da v svojem jeziku poslušate in gledate vse, kar vas o tej zgradbi zanima. S pomočjo spletnih zemljevidov potujete po mestu in si ogledate najbolj zanimive zgradbe, muzeje, zbirke … in ste gospodar časa in prostora. In vse to zaradi Wi-Fi signala, ki vam vse to omogoča in tako postaja standard, kot je bila nekoč elektrika. Mesta, ki tega signala ne bodo imela, bodo slej kot prej označena na turističnih, še posebej pa poslovnih zemljevidih, kot nezanimiva, skratka taka, ki se jih je bolje izogniti. Bilo bi seveda sijajno, da bi naprimer obiskovalci Festivala letni oder Ruše za celoten program, nastopajoče, sponzorje, kulinarično ponudbo in vse zanimivosti izvedeli na monitorjih, postavljenih na različnih mestih po Rušah, ali pa bi preprosto pogledali na svoje pametne telefone, tablice in računalnike in vse bi bilo jasno. V Rušah se Wi-FI sistem pripravlja že dalj časa, zato je le še vprašanje, kdaj ga bomo lahko začeli uporabljati.
Turizem
Kolesarska pot Ruše–Maribor Ideja o povezavi Ruš z Mariborom s pravo, kvalitetno kolesarko potjo sega v začetek 90. let. To je le eden od projektov, ki povezuje pomembna področja ekologije, zdravega načina življenja, rekreacije in turizma ter vzpodbujanja alternativnih načinov transporta. Kolesarjenje je ena izmed dejavnosti, ki ima stične točke z vsemi naštetimi dejavnostmi. Besedilo: Barbara Jert
Slika je simbolična.
Nastala je pobuda za državno kolesarko omrežje, ki je predstavljena v brošuri Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji in je pomembna osnova občinam za načrtovanje lokalnih kolesarskih poti. Kasneje je nastalo nekaj pomembnih dokumentov tudi na lokalnem nivoju, v katere je bila vključena tudi občina Ruše. Že v začetku leta 2011 je bilo podpisano Pismo o nameri za daljinsko kolesarsko pot med Občino Ruše in Mestno občino Maribor. Pripravljena je bila idejna zasnova z možnostmi izvedbe, a dalje od tega se projekt ni več razvijal.
odprla pot do velikega potencialnega izletno-turističnega zaledja Maribora in omogočala prebivalcem uporabo alternativnega prevoza v službo ter trgovino. Otrokom bi omogočala varno pot v šolo. Omogočala pa bi tudi razvoj rekreativne dejavnosti ljudi in s tem vplivala na njihovo zdravje. Omogočala bi varno rekreativno površino rolkarjem. V zimskem času bi (ob ugodnih zimah) pot lahko služila kot steza za tek na smučeh. Zagotovila bi večjo prometno varnost predvsem otrok, ki so na cesti najbolj ogroženi. Z uvrstitvijo poti na mednarodni kolesarski zemljevid bi se povečal tudi obisk tujih turistov in kolesarjev, ne le lokalnih.
Zakaj je kolesarska pot tako pomembna? Kolesarska povezava lahko postane pomemben dejavnik v razvoju kraja, še poseben pomen pa ima za Ruše, ki se trudijo postati atraktivna turistična destinacija. Kolesarska pot do Maribora je, tako z vidika turističnega razvoja kraja kot tudi z vidika zagotavljanja možnosti zdravega, alternativnega prevoza ljudi, prava rešitev. Prednosti, ki bi jih zagotovili z izgradnjo poti Ruše–Maribor Kolesarska pot bi odprla izredno lepo kolesarsko izletniško točko. Rušam bi
Kolesarjem prijazno mesto Kolesarjenje kot turistična dejavnost se po Evropi zelo hitro razvija in postaja ekonomsko pomembna veljava. To lahko opazimo tudi v Sloveniji. Vsako leto opazimo tudi več posameznikov in organiziranih skupin, ki kolesarijo skozi naš kraj oziroma po Dravski dolini. Zagotovo pa ni dovolj le kolesarska povezava med Mariborom in Rušami. Da bi Ruše kot turistični kraj postale kolesarjem prijazno mesto, bi morali urediti celotno občinsko 12
kolesarsko omrežje. Urediti kolesarske steze v naseljih in ob prometnih cestah ter jih povezati z osrednjo kolesarsko potjo! To je ta pravo! Pri tem pa je pomembna ureditev postajališč za kolesarje, v kraju pa je treba ponuditi izposojo koles. Kulturne in naravne znamenitosti območja bi tako dobile novo dimenzijo tudi s turističnega vidika. Ponudile bi se nove turistične perspektive v občini in ne nazadnje bi bilo promoviranje zdravega načina življenja in vzpodbujanje k uporabi kolesa, kot vsestransko koristnega prevoznega sredstva, veliko lažje. S tem pa bi se tudi pridružili kolesarski mreži postaj v celotnem sklopu cestnega omrežja, ki se ustvarja v Sloveniji. Takšna infrastruktura je zelo zaželena tako na lokalnem kot državnem nivoju. »Prednost Slovenije so pestra razporejenost turističnih središč, majhne razdalje, veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, relativno čisto okolje ter ugodna geografska lega in možnost povezovanja z evropskimi kolesarskimi potmi,« so zapisali v brošuri Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji. Prav vse našteto velja tudi za Občino Ruše.
Kultura
Kulturni dan na OŠ Janka Glazerja Ruše
Kulturni dan v 3.a, OŠ Janka Glazerja Ruše.
Vsako leto v marcu načrtujemo kulturni dan. To je mesec, ko obeležujemo rojstvo našega pesnika, literarnega zgodovinarja in knjižničarja Janka Glazerja, po katerem nosi naša šola ime, po njem pa je poimenovana tudi knjižnica v Rušah. Letošnje leto je posebno, saj mineva 120 let od njegovega rojstva. Besedilo: Andreja Kljajič, foto: Ljiljana Mićović Struger
Že v začetku leta smo v vseh strokovnih aktivih načrtovali aktivnosti, ki jih bomo v tem jubilejnem letu realizirali. Namen aktivnosti je bil, da vsi učenci od prvega do devetega razreda spoznavajo svoj kraj, tudi v povezavi z Jankom Glazerjem. Za učence prvega triletja smo si postavili cilj podrobneje spoznati Ruše
in njihovi starostni stopnji primerno znanje o zgodovini knjižničarstva v Rušah, ob tem pa tudi Janka Glazerja kot knjižničarja, pesnika in človeka, ki je imel rad Pohorje in svoj kraj. Teme, ki smo jih načrtovali za učenci od četrtega do devetega razreda, so bile spoznavanje kraja z vseh zornih kotov, tako so se dotaknili zgodovine šolstva v Rušah, industrije, starih obrti, kulture, poimenovanja nekaterih ulic. Odpravili so se na falski grad, ki ima bogato zgodovino, raziskovali NOB v Rušah in obiskali tudi Osankarico. Nekatere generacije učencev so se podrobneje seznanile z življenjem in delom Janka Glazerja. Obiskali so tudi krajevno knjižnico, kjer jim je knjižničar Stanko Krainer predstavil zgodovino ruške knjižnice, učencem pa tudi pripovedoval zanimivosti iz življenja Janka Glazerja. Na Glazerjev dan, 21. marca, smo po13
častili spomin na našega pesnika s kulturnim dnem z naslovom: Ruše, Glazerjev kraj. Strnili smo vse podatke, informacije in znanje, pridobljeno v dveh mesecih. Učenci so predstavljali svoje izdelke, se pogovarjali o novih znanjih in s tem prenašali znanje še na ostale sošolke in sošolce. Ogledali so si lahko razstavo starih knjig, preizkusili so se kot pesniki, drugi so recitirali pesmi Janka Glazerja. Dogajalo se je še mnogo zanimivega. Vtise učencev, njihova dela, fotografije kulturnega dne in vseh dejavnosti ob tem bomo izdali v literarnem glasilu, ki ga bo izšlo v aprilu. Čeprav še nismo zaključili z aktivnostmi v Glazerjevem letu, lahko trdimo, da so učenci pridobili veliko znanja o kraju in našem pesniku Janku Glazerju. Verjamemo, da si bodo mnogo zanimivosti in novih spoznanj zapomnili in na njih gradili nova znanja.
Kultura
Pomlad se prebuja Letos, ko se zima kar ni želela posloviti od nas, je bila marčevska prireditev Pomlad se prebuja v Domu kulture, ki jo je organizirala Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, pravi balzam za kraj. Besedilo: Andreja Kljajič
Marec je mesec, ko se prebuja narava, ko že slišimo veselo žvrgolenje, četudi je še sneg. Takrat praznujejo dekleta, žene in mame. Za te prijazne in lepe dni smo učiteljice prvega triletja skupaj z učenci pripravile prireditev, ki se je odvijala dan pred obletnico rojstva našega ruškega pesnika Janka Glazerja, po katerem se naša šola tudi imenuje. Nastopali so vsi učenci od prvega do tretjega razreda. Vsak razred je pripravil točko na temo pomladi ali temo, posvečeno mamam in ženam. S plesom, petjem, dramatizacijami in deklamacijami se je zvrstilo na odru preko 150 otrok. Vse skupaj je popestril otroški pevski zbor naše šole, ki ne manjka na nobeni prireditvi. Učenci so se zelo potrudili in s ponosom pokazali svojo točko, na katero so se pripravljali kar nekaj časa. Vsak javni nastop je za učence velik izziv, saj si pridobivajo dragocene izkušnje za življenje, prav tako pa je ponosna vsaka mentorica, ko na odru stojijo njeni učenci in pokažejo rezultat svojega dela. Dvorana je bila nabito polna, po pripovedovanju nekaterih staršev je bilo vzdušje navdušujoče, prireditev čudovita in res je vse preplavil dih pomladi. Prireditev smo ponovili še v dopoldanskem času, da so si jo lahko ogledali vsi učenci šole in strokovni delavci. Vsi zaposleni na šoli smo ponosni, saj je prireditev odlično uspela in smo z njo razveselili mnoge v našem malem mestu Ruše.
Auer optika – osebnost družinskega podjetja s tradicijo Optika Auer posluje v Rušah že od leta 2010, njeni začetki pa segajo v leto 1996. Znanje in izkušnje na področju svetovanja pri izbiri korekcijskih in sončnih očal ter kontaktnih leč kot tudi vedno bolj cenjeno lastno izdelavo očal pa so ob 15. obletnici obstoja prenesli na dve izbrani lokaciji – jubilejni optiki v Rušah in Račah. Besedilo: Barbara Jert
Sami pravijo, da je najlepše, kadar se lahko dokažejo z očali, saj to najbolje znajo. Tokrat jih podrobneje predstavljamo, ker v naš kraj prinašajo novost. Želijo ponuditi nekaj več. Iz obstoječe lokacije na Jamnikovi ul. 2 se selijo v nove prostore, ki jih boste našli na Trgu vstaje 8. Svoja vrata bodo na novi lokaciji odprli v začetku meseca maja. Ob tej priložnosti vam bodo predstavili svežo ponudbo okvirjev in kontaktnih leč vseh cenovnih razredov. Svojim strankam pa nudijo velik spekter korekcijskih stekel vodilnih svetovnih proizvajalcev, kot so Carl Zeiss, Essilor, Rodenstock, Hoya itd., po ugodnih cenah. Ob tem je potrebno omeniti, da boste v novih prostorih našli večjo udobnost tisti, ki se boste odločili za obisk specialistične ambulante, ki zagotavlja še višje standarde za potrebe strank. Pričakuje vas ponudba sončnih in korekcijskih očal vrhunskih proizvajalcev v okolju, ki je namenjeno vam. Kjer v miru izberete prava očala in korekcijska stekla, kjer se vam lahko posvetijo in vam prisluhnejo. Prepričajte se o pristnosti optike Auer in osebnem pristopu ter o znanju, ki ga ne nazadnje prinašajo tudi dolgoletne izkušnje.
14
V Auer optiki zmeraj stremijo k temu, da vam ponudijo le najboljše. Zato so vzpostavili največjo spletno optiko www. vsezaoci.si, ki so jo dobro sprejeli tudi tisti, ki iščejo informacije in novosti ali le prava očala zase. Za potrebe strank razvijajo ter dopolnjujejo svojo ponudbo in so vedno v koraku s časom. Kljub vsemu pa nas je zanimalo zakaj so se odločili za novo lokacijo: »Menimo, da Ruše potrebujejo prav takšno optiko. Optiko, ki jo odlikuje strokovnost, osebnostni pristop, kreativnost, čustvenost in drznost drugačnosti. Zaposleni v Auer optiki in spletni trgovini optike Auer – Vsezaoči.si – so ljudje, ki stremijo k profesionalnosti, se radi učijo in ustvarjajo ter se držijo uveljavljenega načela. Zavedamo se, da Vaša očala nosijo naše ime, zato so ta vedno izbrana in izdelana do popolnosti,« nam je odgovoril Denis Auer in še dodal: »Zahvaljujejo se vsem, ki ste jim že izkazali zaupanje. Vsem ostalim pa povabilo, da nas obiščete v Auer optiki Ruše od 6. 5. 2013 na Trgu vstaje 8.« Auer optika Ruše, teden Sladkega spoznavanja med 6. in 11. 5. 2013. Trg vstaje 8 2342 Ruše
Kultura
Člani Kud-a Franjo Sornik Smolnik imamo ambiciozne načrte V KUD-u FRANJO SORNIK SMOLNIK se ves čas trudimo za zanimive in kakovostne vsebine. V letu 2013, ki ga namenjamo 120-letnici rojstva pesnika Janka Glazerja, smo v našem društvu pripravili in še pripravljamo posebne vsebine. Besedilo: Biserka Apšner, foto: Arhiv KUD Franjo Sornik
V okviru prireditve Glazerjevi dnevi, ki je potekala v organizaciji CEZAM-a Ruše, smo člani društva skupaj s spoštovano profesorico, gospo Alenko Glazer pripravili memorial pokojnemu pesniku Janku Glazerju. Prav na dan njegovega rojstva, 21. marca, je bila tako najprej razgrnjena skulptura kovača, delo akademskega slikarja mag. Draga Moma. Hkrati je v kletnih prostorih Doma krajanov potekala njegova samostojna slikarska razstava, v Sornikovi dvorani pa prireditev, posvečena življenju in delu pesnika Janka Glazerja. Gospa Alenka Glazer je podrobneje opisala življenje svojega očeta, nato smo prebirali njegovo poezijo. Mitja Medved nas je s svojim tenorjem navduševal z uglasbenimi Glazerjevimi pesmimi. Dva dni kasneje, prav tako v okviru CEZAM-ove prireditve Glazerjevi dnevi, smo člani našega društva širšemu občinstvu v Domu kulture v Rušah predstavili knjigo, ki je izšla ob tej obletnici, Utrinki kulture našega kraja. Knjiga je zgodovinski prerez burnega kulturnega dogajanja na področju Smolnika, Lobnice in Ruš od leta 1945 do danes. Gre za spominski zapis vseh nekoč in danes delujočih sekcij, mentorjev, vidnejših članov in predsednikov društva. Posebni del knjige smo namenili nestorju gledališke dejavnosti na območju
Ženski pevski zbor Glasbena matica Maribor z zborovodkinjo Zsuzse Budavari Nova.
Smolnika, Fale pa tudi Ruš, Franju Sorniku. Posebej smo ponosni na dela naših literatov, ki smo jih predstavili na koncu knjige. Z veseljem vabimo vse, ki to še niste storili, da se seznanite z vsebino knjige, saj jo bomo zaradi velikega zanimanja bralcev kmalu ponatisnili. Knjiga je bila predstavljena s spremljevalnim kulturnim programom naših članov in vabljenih gostov v skoraj polni dvorani Doma kulture v Rušah. Ker smo v mesecu marcu praznovali dva praznika žensk, dan žena in materinski dan, smo člani pripravili še prireditev z naslovom Vsega po malem za naše ženske. Prireditev, ki je potekala v Gasilskem domu na Smolniku, so obogatili: vokalna skupina OŠ Janka Gla-
16
zerja iz Ruš, društvo upokojencev, sekcija DUR, društvo Sena, člani skupine Alkimisti ter člani folklorne skupine Franjo Sornik Smolnik. Ostaja še en pomemben dogodek. V času prireditev in razstave ob Glazerjevih dnevih in predstavitve naše knjige v Rušah, smo se nekateri člani našega društva skupaj s Planinskim društvom Ruše predstavili v Slovenskem domu Bazovica na Rijeki. Projekt je bil predviden v decembru lanskega leta, a so nam sneg in zameti prekrižali načrte in smo se s skrbno izbranim programom predstavili v soboto, 23. 3. 2013, v prostorih doma Bazovica.
Šport in rekreacija
Priznanja na področju športa za leto 2012 Športniki, ki so zaznamovali leto 2012, so karateisti, gimnastičarke in strelci. V sredini meseca marca letošnjega leta so bila namreč podeljena priznanja na področju športa, ki jih podeljuje Športna zveza Ruše. Podeljena so bila priznanja najboljšim posameznikom, ekipam in perspektivnim športnikom za športne dosežke in za Fair play. Besedilo: Barbara Jert, Foto: Olga Malec
Že od leta 1994 se podeljujejo priznanja športnikom, ki s svojim trudom in talentom dosegajo odlične dosežke na raznih tekmovanjih. Po besedah Josipa Ajda: »ŠZR podeljuje te nagrade z namenom, da predstavimo javnosti, da imamo tudi v Rušah odlične posameznike in ekipe, ki posegajo po najvišjih mestih na državnih in mednarodnih tekmah. Vsi ti športniki delujejo v društvih, članicah ŠZR.« Predstavniki lokalne skupnosti in predstavniki drugih športov tako vsaj enkrat letno vidijo odlične uspehe, ki jih imajo posamezne športne panoge v naši občini. Sekretar Športne zveze Ruše pa še dodaja: »Športna zveza Ruše sicer skuša nagraditi športnike, delno z občinskimi, delno tudi z lastnimi sredstvi, vendar bi morala lokalna skupnost poiskati boljšo rešitev. Za zagotavljanje priprav (strokovni kader in materialni stroški) so športna društva odvisna predvsem od sponzorjev in donatorjev, ki jih je iz leta v leto manj.« Vloge, ki jih na razpis Športne zveze Ruše pošljejo društva, pregleda in imenuje komisija, imenovana na upravnem odboru ŠZR. Na letošnji svečani podelitvi, ki je potekala 15. marca 2013 v hotelu Veter, so priznanja podelili podpred-
sednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez g. Branko Žnidarič, podžupan Občine Ruše Drago Pečnik, predsednik ŠZR Ljubo Germič in podžupan ŠZR Igor Jug. Podelili so naslednja priznanja: Najboljše športnice leta 2012: • 1. mesto: Petra Milivojevič, Shotokan karate DO klub Ruše, • 2. mesto: Mateja Breznik, Shotokan karate DO klub Ruše, • 3. mesto: Irina Mlinarič, Shotokan karate DO klub Ruše. Najboljša športnika leta 2012: • 1. mesto: Benjamin Jodl, SD I. Pohorski bataljon Ruše, • 2. mesto: Tine Rauter, ŠD Ruše (sekcija športna gimnastika). Najboljše ženske ekipe leta 2012: • 1. mesto: ekipa mladink iz ŠD Ruše- sekcija ŠPORTNA GIMNASTIKA (Tja- ša Flanjak, Vanesa Kovše in Neli Štruc), • 2. mesto: ekipa članic Shotokan kara- te DO kluba Ruše (Mateja Breznik, Iri- na Mlinarič, Petra Milivojevič in Danije- la Milivojevič).
Levo: Benjamin Jodl – naj športnik leta 2012, desno: podpredsednik OKS – ZŠZ Branko Žnidarič.
Priznanja za športne dosežke v letu 2012: • Urška Hrašovec, Shotokan karate DO klub Ruše, • Vanesa Kovše, Športno društvo Ruše (sekcija Športna gimnastika), • ekipa mlajših deklic Shotokan karate DO kluba Ruše (Eva Rauh, Nika Kupčič, Lavra Poglovnik in Jernej Gornik), Najboljša moška ekipa leta 2012: • ekipa članov SD I. Pohorski bataljon • Neli Štruc, Športno društvo Ruše iz Ruš (Robert Blažke, Benjamin Jodl (sekcija Športna gimnastika), • Nika Kupčič, Shotokan karate DO in Simon Potrč). klub Ruše, Priznanja za perspektivne športnike in • Tjaša Flanjak, Športno društvo Ruše (sekcija Športna gimnastika), športnice leta 2012: • ekipa mladink Shotokan karate DO • Ines Zmazek, Shotokan karate DO kluba Ruše (Danijela Milivojevič, klub Ruše, Urška Hrašovec, Ines Zmazek in • Jernej Gornik, Shotokan karate DO Clarisa Rošker). klub Ruše, • Žiga Pečnik, Klub borilnih veščin Priznanje za FAIR PLAY: SANDE TEAM, • Adrijana Strnad, SD I. Pohorski bata- • Lavra Poglovnik, Shotokan karate ljon Ruše. DO klub Ruše.
17
Šport in rekreacija
Ples je moje življenje
Dekle z železno voljo
Sem Brin Hlade, star sem 11 let in obiskujem 5.a razred v Osnovni šoli Janka Glazerja v Rušah. S plesom sem se srečal že v vrtcu, kjer sem pričel plesati hip hop. Pri sedmih letih sem pričel plesati latinskoameriške in standardne plese v plesni šoli Samba v Mariboru.
Od ponedeljka do sobote, štiri ure dnevno, dvanajstletnica vztrajno trenira gimnastične prvine. Mlada gimnastičarka Neli Štruc je v letu 2012 postala štirikratna državna prvakinja, osvojila je številna druga odličja na domačih in mednarodnih tekmovanjih in postala najboljša športnica leta 2012. Uspeh je dopolnil še njen trener Peter Frumen s priznanjem trenerja leta 2012.
Besedilo: Brin Hlade
Moja prva plesalka je bila Nastja Ferk, doma iz Ceršaka. Bila je tri leta starejša od mene, zato sem se moral še bolj potruditi, saj je ona že imela plesne izkušnje. Trenirala sva dve leti. Treningi so bili naporni, saj sem moral pri vsakem napačnem plesnem koraku narediti pet sklec. Ko sva bila dovolj pripravljena, sva odšla na najino prvo tekmovanje, ki je bilo v Krškem. Ko so naju poklicali na plesišče, mi je srce začelo divje razbijati, vendar, ko sva zaslišala glasbo, sva se sprostila in pričela uživati. Na tej prvi tekmi sva dosegla 2. mesto in bila sva zelo vesela. Ampak, ker je bila razlika v letih vseeno prevelika, sem pričel plesati s Tosio Robar Žerak iz Hoč, ki je stara enako kot jaz. S Tosio pleševa že tri leta in ob mnogih dobrih uvrstitvah na domačih in mednarodnih tekmovanjih sva tudi 8-kratna zaporedna državna prvaka v standardnih, latinskoameriških plesih in kombinaciji 10 plesov. V letu 2012 sva na podelitvi Naj športnik leta 2011/2012 v občini Maribor dobila priznanje za dosežene športne rezultate. Poleg tekmovanj zelo veliko nastopava tudi na raznih športnih in kulturnih prireditvah. Treniram od 2 do 3 ure na dan, 4-krat na teden. Sedaj, ko bom prestopil v višjo kategorijo, se bodo treningi še stopnjevali. Zaradi plesa se moram velikokrat odreči prostemu času in stvarem, ki jih počnejo moji vrstniki. Vendar mi ni žal, saj rad treniram, nastopam, tekmujem in plešem. Ne znam si predstavljati dneva brez plesa, saj PLES JE MOJE ŽIVLJENJE.
Besedilo: Barbara Jert
Pri petih letih je Neli Štruc, ki prihaja iz Raven na Koroškem, pričela svojo gimnastično kariero. Takrat jo je za ta šport navdušila njena sestra. Od leta 2009 opravlja zahtevne treninge v Rušah pod budnim očesom trenerja Petra Frumna. Njeni uspehi so se pričeli že zgodaj in v njej številni vidijo velik potencial, tudi za prihajajoče olimpijske igre. Njen uspeh pa ni samo plod njenega talenta, temveč trdega dela. Mlada Korošica namreč v Rušah trenira šestkrat na teden po štiri ure. Kljub številnim vožnjam, za katere poskrbijo starši ali pa se odpravi kar z vlakom, ima še ogromno energije za naporne treninge in številna tekmovanja. Čeprav zadržana, mirna in potrpežljiva, zmore pokazati veliko zbranosti in motivacije ter željo po zmagovanju. Med pogovorom nam je zaupala: »Parter je moje najljubše gimnastično orodje. Najbolj pa se moram truditi na bradlji, ki zahteva veliko treninga. Na tekmovanjih imam vedno tremo, a ko pričnem izvajati svojo sestavo, trema preprosto izgine. Najhujši je strah, ko pripravljam kakšno novo gimnastično vajo. Premagam ga tako, da si rečem,
18
da zmorem, in res je tako.« Članica slovenske kadetske A reprezentance je tako v lanskem letu na državnem prvenstvu osvojila prvo mesto v dvoboju kadetinj v preskoku ter na bradlji in parterju. Le na gredi je osvojila drugo mesto. Pri nabiranju izkušenj pa so pomembna velika mednarodna tekmovanja, na katerih prav tako dosega odlične rezultate. Konec lanskega leta je nastopila na mednarodnem tekmovanju v Novem Sadu, v Srbiji, kjer je v finalu na gredi premagala romunske tekmovalke in osvojila prvo mesto. V mesecu maju jo čaka mednarodno tekmovanje v Ljubljani, v začetku junija pa odpotuje na Poljsko. V letu 2014 jo čakajo številna tekmovanja, med njimi tudi Evropsko mladinsko prvenstvo in olimpijske igre mladih na Kitajskem. »Če bo šlo vse po načrtih, bo lahko kandidirala za nastop na olimpijskih igrah v letu 2016, v kolikor pa zaradi starosti ne bo uspela, pa zagotovo na olimpijskih igrah 2020,« nam je zaupal njen trener Peter Frumen. Ko ni gimnastičarka, je Neli popolnoma navadno dekle, ki obiskuje šolo, je odlična učenka, rada je pico in riše. Za vse to pa je zelo malo časa. Z železno voljo premaguje vse ovire, saj je gimnastika najpomembnejša v njenem življenju. Veliko je še ciljev, ki jih želi doseči.
Novice v Novičkah
Biovolnena izolacija Soven iz slovenske ovčje volne Biovolnena izolacija podjetja SOVEN iz Selnice ob Dravi je ena redkih (če ne edina) naravna slovenska toplotna in zvočna izolacija, ki že ima certifikat kakovosti ETA. Surovina za izdelavo izolacije, ovčja volna, izvira iz slovenskega prostora, proizvodnja je nizkoenergijske narave in ne onesnažuje okolja. Ta povsem naravni material dosega najvišje evropske standarde toplotne in tudi zvočne izolativnosti. Je izredno dolgo uporabna, potem pa jo brez težav kompostiramo. Besedilo: Barbara Jert
Ovčja volna je naravni material. Varuje pred mrazom, negativnimi vplivi okolja in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Uravnava tempera-
turo, poleti varuje pred vročino, pozimi greje, saj se s padanjem temperature povečuje njena zaščita pred mrazom. Ohranja življenjsko energijo, odbija prah, pršice, vlago. Se sama čisti oziroma se čisti s prezračevanjem. Je samogasna, vnetljiva pri visokih temperaturah, in sicer nad 520 °C. Odbija vonjave in umazanijo. Ne daje občutka vlažnosti in lepljivosti. Neposreden stik z volnenim vlaknom je zelo prijeten, izolacija ne draži kože, oči in dihal. V podjetju Soven v Selnici ob Dravi proizvajajo biovolneno izolacijo v obliki iglanih plošč. Pri ostrešju se biovolnena izolacija lahko vgradi bodisi med škarnike ali pod njih. Pod prečne in vzdolžne letve vgradimo paroprepustno folijo, zatem pa položimo izolacijo. Med izolacijo in podstrešjem ni treba položiti PE-folije kot parne zapore, je pa priporočljivo. Če opustimo to folijo, bo vlogo vsrkavanja vlage prevzela biovolnena izolacija, ki dobro vpija vlago in se pri
19
tem ne poškoduje. Pri uporabi izolacije na zunanjih opečnih zidovih izdelamo in pritrdimo na zid lesen okvir, v katerega položimo izolacijo. Na ta okvir pritrdimo PE-folijo ter mavčne ali lesene vlaknene plošče. Na koncu nanesemo še omet. Postopek uporabimo tudi pri notranjih predelnih stenah. Pri stropovih in podih biovolneno izolacijo enostavno posujemo med lesene opornike. Tudi tu je priporočljiva uporaba PE-folije. Razvili so odlično naravno, toplotno in zvočno izolacijo za vaš dom, pa naj bo lesena, klasično zidana ali kakršna koli ekološka in varčna hiša. Gre za izoalcijo, narejeno izključno iz naravne volne slovenskega izvora. Ima odlične tehnične lastnosti na področju toplotne prevodnosti, faznega zamika, ustvari prijetno bivalno klimo, je ekološko razgradljiva in ne obremenjuje človeka in okolja. Podjetje Soven iz Selnice ob Dravi je v letu 2011 vgradilo 1300 m2 izolacije iz ovčje volne tudi v svoje proizvodne prostore. V Sloveniji pa je do zdaj že več kot 100 objektov, ki imajo v celoti ali delno vgrajeno izolacijo Soven iz slovenske volne. Pridružite se na Dnevu odprtih vrat 18. maja na sedežu podjetja v Selnici ob Dravi.
Novice v Novičkah
Tiho se je poslovil naš Jurček Z žalostjo sem sprejela vest, da nas je za zmeraj zapustil naš poštar Jurček – starosta in legenda naše občine. Moj spomin sega kar daleč nazaj, ko sem kot predšolska deklica čakala poštarja Jurčeka – pa ne zaradi pisma ali razglednice, ki bi mi jo nekdo pošiljal, temveč zaradi Jurčeka, ki me je zmeraj razveselil z novo pobarvanko. To so bile pobarvanke na navadnih velikih listih, dvakrat preložene, ampak vredne več kot riževa čokolada. Pobarvanka je imela motive znanih pravljičnih junakov in vsako pobarvanko, ki sem jo pobarvala, sem skrbno hranila in z
velikim pričakovanjem čakala novo. Jurček je imel v mojem srcu poseben prostor – bili smo delavski otroci in samo malo je bilo potrebno, da nam je nekdo s takšno pozornostjo polepšal dan. Tudi kasneje, ko sem odrasla, se je ob najinem srečanju zmeraj ustavil, vprašal, kako sem, in veliko pozneje, ko sem imela že otroke, vprašal tudi po možu in otrocih. Nikoli ni pozabil, kako mi je ime in čigava sem, čeprav vem, da je takšnih punčk, ki so pričakovale Jurčkovo pobarvanko, bilo veliko. S spoštovanjem se ga bom večkrat spomi-
20
njala kot skromnega človeka, ki mu je veliko pomenila svoboda v lastnem domu, branje, zvestoba psa, šumenje Rušice in pohorskih gozdov. Kljub temu da ga včasih nisem videla kar nekaj mesecev, pa sem enostavno vedela, da je v njegovi hišici pozno v noč gorela luč – verjetno zaradi branja ali pa morda pobarvanke . . . Žal je luč za zmeraj ugasnila – dragi Jurček, počivaj v miru – ohranila bom zelo prijetne spomine nate. Hvala ti! Besedilo: Liljana Jug
Mednarodni Kneippovi dnevi 2013
Maribor / Slovenija
PROGRAM Četrtek, 9. maj 2013
Petek, 10. maj 2013
08.30 – 09.00
Registracija udeležencev
09.00 – 17.00
Knajp bazar
09.00 – 9:30
Otvoritev in pozdrav Predstavitveni film: »Spoznajmo Maribor, spoznajmo Slovenijo«
10.00 – 17.00
09.30 – 10.00
Dr. Matjaž Turinek »Zakaj Bio-živila in moderni trendi prehranjevanja?«
Knajpov dan v parku Test hoje (Zdr. dom dr. A. Drolca MB) Zdravilne rastline Knajpove vodne terapije
10.00 – 10:30
Dr. Marjanca Hari-Novinšek »Sem, to kar jem«
10.30 – 11.00
Odmor za kavo
11.00 – 11.30
Dr. Reinhard Länger (z Dunaja) »Dosežki znanosti na področju zelišč.«
11.30 – 12.00
Dr. Anton Komat »Varstvo planeta, narave, skrb za vodo in za ljudi«
Dodatne možnosti:* Ogled mesta Vožnja s turistično ladjico po Dravi Vožnja s turističnim vlakcem po mestu Kolesarjenje okoli Maribora 20.00
Koncert ali predstava*
Sobota, 11. maj 2013 09.00 – 13.00
Knajp bazar
12.00 – 12.30
Gibalne vaje in odmor
09.00 – 9.30
12.30 – 13.00
Dr. Jože Vauhnik »Organi, ki ne delajo rjavijo – pomen gibanja za vsa starostna obdobja«
Zaključna prireditev Predstavitev Pohorja in dneva na Pohorju
13.00
Dan na Pohorju Paketi: Kulinarično doživetje, Energijski naboj, Wellnes sprostitev, Aktivno na Pohorju, Relax med gozdovi Odmor za kosilo
Joga
13.00 – 14.00
Zaključna prireditev
Otvoritev in ogled knajp bazarja
* obvezno doplačilo
13.00 15.30 – 17.00 09.00 – 17.00
Predstavitev eko kmetij in njihove kulinarike Lepo vreme - Mestni park Slabo vreme – telovadnica OŠ Bojan Illich
od 19.00 dalje Spoznavni večer v Hotelu City
Več informacij na: www.kneipp-maribor.si
Novice v Novičkah
Društvo BISTRA
Predavanje Jožeta Majesa
Spoštovani občani!
Občina Ruše je v sodelovanju z društvom Mena 21. 2. 2013 v Domu kulture v RuRadi bi vam sporočili, da v Bistrici ob Dra- šah organizirala predavanje priznanega vi s 1. januarjem 2013 društvo BISTRA – zdravilnega rastlinarja Jožeta Majesa iz društvo za pomoč starejšim in invalidom Dolenjskih Toplic. Predavanja Zdravnik – nudi pomoč vsem pomoči potrebnim: zdravi – narava ozdravi, se je udeležilo • prevoz oseb (k zdravniku, v bolnico, okoli 170 poslušalcev, ki so z navdušenjem po kupih, raznih opravkih itd.), prisluhnili nasvetom o gojenju, nabiranju, • urejanje okolja, hiš, stanovanj, vrtov, sušenju, hranjenju in uporabi zdravilnih žive meje, travnatih površin, čiščenje rastlin, s katerimi si je moč lajšati številne itd.), bolezni, obolenja in druge zdravstvene te• druga opravila na željo občanov. žave. Priznani zdravilni rastlinar, ki je svoje znanje pridobival v stiškem samostanu pri Članstvo v društvu ni pogoj za nudenje patru Jožetu Kukmanu in tudi v tujini, se je pomoči. v dveurnem predavanju dotaknil vprašanj zdravega načina življenja, ki ga omogoča Vsi člani društva imajo s članstvom 15 –30% redno uživanje zdravilnih rastlin, odgovarpopust pri zgoraj naštetih opravilih. jal na vprašanja poslušalcev in svetoval o Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: lajšanju številnih obolenj. 02/665-31-01 ali na GSM: 040/75-95-95 in Ob očetu je nastopil tudi sin Andrej Majes, 040/75-95-96. ki pripravlja dobro poznane čajne mešanice Plavica, in je priznani terapevt Mahariši Besedilo: Društvo Bistra ajurvede. Na spletni strani kmetije Plavica je zapisano: »Ajurveda je starodavna znanost o ohranjanju zdravja in dobesedno pomeni znanje o življenju oziroma znanje o dolgem življenju. Andrej Majes z diagnozo pulza, starodavno tehniko branja
Jože Majes med predavanjem.
srčnega utripa, ugotavlja neravnovesja v telesu in svetuje, kako na naraven način telo ponovno uskladiti z zakoni narave in vzpostaviti popolno zdravje.« Številni obiskovalci so izkoristili možnost in se naročili na pregled pri njem. Oče in sin sta s seboj prinesla tudi zelišča in knjigo Jožeta Majesa Zdravnik zdravi, narava ozdravi, v kateri so zbrani recepti in mešanice, s katerimi je mogoče odpraviti in zdraviti večino današnjih bolezni. Obiskovalci so po predavanju tako zelišča kot knjigo z veseljem kupili. Besedilo: Nina Koper, foto: Olga Malec
Pričenja se projekt »Energetska sanacija vrtcev v občini Ruše« Občina Ruše se je v novembru 2012 prijavila na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS.
Prijava je vključevala energetsko sanacijo vrtcev v Rušah, in sicer Vrtec Bistrica ter Vrtec Ruše. Gre za tri objekte (dva vrtca in jasli), ki so bili grajeni v osemdesetih letih kot tipski montažni Marles objekti. Po potrjenem DIIP-u je ocenjena vrednost celotne investicije 336.070,67 €. V okviru projekta bomo energetsko sanirali objekte, in sicer fasade, okna, vrata, podstrešje, optimizirali ogrevalne sisteme, prezračevanja in pripravo sanitarne vode s
toplotno črpalko. Naša prijava je bila uspešna, tako da smo upravičeni do sofinanciranja v višini 268.894,89 €, kar predstavlja 100 % upravičenih stroškov. Predvidoma se bodo gradbena dela pričela konec maja in zaključila v avgustu. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«; prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Besedilo: Karin Jurše
22
Razno
Iz uredništva Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke Ruških novic so: Franjo Kure, Ruše, Nada Potrč, Ruše, Matko Knuplež, Ruše.
REŠITEV KRIŽANKE marec 2013 – Vodoravno: HOTENTOTI, ALABASTER, BIGOŠ, ALI, AGE, EOLE, KO, LEIP, PUSTNE, NAV, ŠUKASAPTATI, GONDOLJER, HATOR, IR, LIPOKROMI, AV, PERJE, AL, BT, GEN, ROKOBRAN, ZET, AMA, AI, AHU, EJRENA, LURD, BOHINJ, R, AN, TRANZITER, NOE, JAK, ATAMI, OLJARNA, ELTON, KAVKAZ, EMIEN, VPONKA, REOTOM, SS, ISRAEL, TRBONJČAN, DK, RASIZEM, ARMADA, NIK, ENA, ONTARIO, EVA ČERNE, KOSMATIN, VRTALEC, ROGLA, ETAN, ITA RINA, ICIAR, RANG.
Turisti v Rušah. Foto: Maruša Zorec
Napovednik dogodkov 1. – 31. 5. 2013 Športni park Ruše KEGLJAŠKI KLUB RUŠE: 4. mednarodni turnir »RUŠE OPEN 2013« 1. – 31. 5. 2013 Dom krajanov Smolnik KUD Franjo Sornik: Razstava likovnih del 1. – 31. 5. 2013 Ruše RD Ruše: Tekmovanje otrok v lovu rib 4. 5. 2013 9.00 Smolnik Društvo SENA: Menjalni sejem rastlin 11. 5. 2013 Izola KUD Franjo Sornik: Rojstni kraji primorskih literatov - ekskurzija 11. 5. 2013 19:00 Dvorana CEZAM CEZAM: Potopis KUBA, plesna animacija Salse, koncert skupine EL SENORES 11. 5. 2013 18:00 Dom kulture Ruše JSKD Ruše: Revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 15. 5. 2013 DPM: Izlet družin 17. 5. 2013 21:00 Dvorana CEZAM CEZAM: Koncert skupine YESTERDAY BAND 18. 5. 2013 17:00 Dom kulture Ruše ali CEZAM KUD Svoboda Bistrica: Prelepa Bela krajina 1. 6. 2013 Meranovo KUD BEZENA: Pohod s koncertom na cilju 1. 6. 2013 Meranovo OZVVS: Tradicionalni 10. pohod veteranov 5. – 25. 6. 2013 Ruše Občina Ruše: Prireditve ob občinskem prazniku Občine Ruše 7. – 9. 6. 2013 Meranovo Društvo SENA: likovna kolonija Preteklost danes: Meranovo 2013 8. – 9. 6. 2013 16.00 Bistrica ob Dravi KUD Svoboda Bistrica: Srečanje folklornih skupin Slovenije –Veterani 13. 6. 2013 Športni park Ruše OŠ Janka Glazerja Ruše: Veter v laseh 15. in 16. 6.2013 Športna prizorišča Ruš ŠZ Ruše: Letni športni vikend Ruš 2013 22. 6. 2013 18:00 Bistrica ob Dravi KUD Svoboda: Zaključni koncert ŽPZ; Bistriški tamburaši in nova vokalna skupina Veter 21. – 23. 6. 2013 Dom kulture Ruše Društvo Sena: Krog ustvarjalnosti - razstava 22. ali 23. 6. 2013 18:00 Dom krajanov Smolnik KUD Franjo Sornik: Pogovor o Sorniku (razstava panjskih končnic) 22. 6. 2013 Pizzerija Plus ŠAH. D. MESSER Ruše Ruše RD Ruše: Tekmovanje članov RD za prvaka družine; Tekmovanje članov TD za Ribiškega carja
23