Nagovor župana Glasilo RUŠKE NOVICE po sklepu o programski zasnovi objavlja članke in obvešča o delu organov Občine in njenih delovnih teles, krajevnih odborov, javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu, ter poroča o aktualnih gospodarskih, izobraževalnih, socialnih, kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini, spremlja pisma, odzive in pobude bralcev, kot tudi oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Občine Ruše. Uredništvo si pridržuje pravico do uredniškega urejanja posredovanih člankov, ki naj ne presegajo dolžine 300 besed. Slikovno gradivo naj bo poslano ločeno od besedila, s pripisom avtorja besedila in slike, na naslov ruske. novice@ruse.si, najkasneje do 31. oktobra 2013.
Kazalo Festival Letni oder Ruše 2013 3 Gradnja objektov po novih predpisih 7 Dela na Falski cesti 7 KO Bistrica ob Dravi se predstavlja 8 Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca 8 Smolniška nedelja 9 Bistriški gasilci v 105. letu 10 Na Apnici so se poklonili padlim 10 Za ljubitelje letal 11 Forum SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA 11 Urejanje planinskih poti 12 Jesensko CEZAM -ovo potovanje 13 CEZAM na mednarodni izmenjavi 13 Obisk ultramaratonca 15 Nimamo se s čim »hvaliti« 15 Vzdrževanje kurilnih naprav 16 Festival Ana Desetnica uspel 17 Prihodnost nogometa v Rušah 18 Pridelave zdrave hrane na lastnem vrtu 19 Osamljena lepotica 20 Štorklje v Rušah 20 Izlet krvodajalcev 21 Kaj mi pomeni družabništvo 21 Stare »cunje« so lahko koristne! 22 Prenova postajališča Ruše tovarna 22 Štipendije Občine Ruše 23
Ko se poletje prevesi v drugo polovico, že z nestrpnostjo pričakujemo Festival Letni oder Ruše. Znova bodo pod pohorskimi gozdovi festivalske dneve zapolnili ustvarjalci, umetniki, športniki in obiskovalci. CEZAM-ova ekipa in soorganizatorji so pripravili pester program, kjer bo vsak našel kaj zase. V teh poletnih mesecih se ob drugih investicijskih delih v občini vrši tudi sanacija našega bazena, ki bo končana v začetku septembra. Žalosti me, da je na objektu, ki beleži le dobrih pet let obratovanja, odkritih toliko napak in pomanjkljivosti. Strokovna institucija, ki je objekt pregledala, jih je naštela preko sto. S pričetkom sanacijskih del pa so izvajalci in nadzorniki odkrivali(jo) še nove. Kot kaže, vseh popravil in neizvedenih del v okviru prvotne investicije, ki je občino stala kar nekaj milijonov evrov, ne bomo mogli sanirati v okviru bančne garancije. Prav zato je velika škoda, da se sanacije niso lotili že takoj v začetku obratovanja objekta, ko takratni, tako rekoč hišni izvajalec, Stavbar gradnje še ni bil v stečaju. Podobno »nesrečno roko« je imela občina z istim izvajalcem tudi pri nakupu objekta za CEZAM, kjer smo nekatera dela plačali, pa jih izvajalec ni izvedel, zato smo jih morali plačati novemu izvajalcu še enkrat. Do objektivnih ali subjektivnih razlogov za takšen način dela in stanje se težko opredelim, bodo pa zadnjo besedo zagotovo imele pristojne institucije, saj je ne nazadnje šlo za porabo našega, javnega denarja. Vsem želim, da uživate v festivalskih prireditvah in lovljenju zadnjih poletnih sončnih žarkov karseda srečni in zadovoljni. Uroš Štanc
Pozdrav iz uredništva Pred nami je Festival Letni oder Ruše, za katerega obljubljajo še bogatejši program, kjer lahko vsak najde nekaj zase. Hkrati pa se s tem zadnjim avgustovskim tednom nekako že poslavljamo od letošnjega izjemno vročega poletja in vstopamo v jesen, za nekatere v novo šolsko leto. Da poletja ne bi tako hitro pozabili, smo se v uredništvu odločili, da vas v sklopu nagradne križanke tokrat nagradimo z brezplačnim splavarjenjem. Kot vedno, imamo za vas pripravljene lepe nagrade, kot so večerja v hotelu Veter, bon za Športni park, paket dobrot iz Kmetijske zadruge Ruše - mesnica in številne druge. Nagrajenci so o nagradi in prevzemu obveščeni s strani Občine Ruše. Že v prejšnji številki sem omenjala zanimive projekte, ki se uresničujejo v občini. Mednje zagotovo lahko uvrstimo projekt postavitve zabojnikov za stari tekstil, oblačila in igrače, saj se zbran material sortira ter predeluje. Projekt bi lahko pomenil razvoj nove dejavnosti in novih zaposlitev tudi za našo občino. Sicer pa smo tokrat pogledali, kako napredujejo dela na Falski cesti, kako je potekal praznik na Smolniku, kako so planinci urejali planinske poti ter kako zanimivo je bilo letošnje poletje v naši občini. Barbara Jert, glavna in odgovorna urednica
Naklada: 3.000 izvodov Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, Ruše E-pošta: ruske.novice@ruse.si Odgovorna urednica: Barbara Jert Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan Vihar, Nina Koper Lektoriranje: Mira Sevšek Grafično oblikovanje in prelom: kex.si Tisk: Tiskarna Babič, Stojan Babič s.p.
2
Eksluzivno
Festival Letni oder Ruše 2013
Tadej Toš bo na glavnem odru nastopil 25. 8. 2013.
Pričenja se že štirinajsti Festival Letni oder Ruše 2013, na katerem se bo v desetih dneh zvrstilo 150 nastopajočih na kar osmih odrih. Več kot polovica programa je brezplačna, za plačljive dogodke pa lahko vstopnice kupite na prodajnih mestih Cezam-a, infopisarni Evropark ali na prizorišču eno uro pred pričetkom predstave. Besedilo: Ekipa FLORa
GLAVNI ODER na letnem gledališču ponuja vrhunce letošnjega Festivala in hkrati vabi tudi največ obiskovalcev. Že v soboto, 24. avgusta ob 21. uri se nam obeta spektakel s Siddharto. V ambientu pohorskega gozda pa se bodo v naslednjih dneh ob 20. uri predstavili: igralec in stand
up-performer Tadej Toš, Valič teater s predstavo Srečno ločena, za glasbene sladokusce bo poskrbel Vasko Atanasovski Trio, sredo bo zaznamovala gledališka predstava v izvedbi in režiji Toneta Partljiča Zdravnik po sili, po ponovnem združenju nas bodo v četrtek zabavali člani zasedbe Terrafolk, zadnji večer Festivala pa bo ponovno pripadel pristnim Štajercem, ekipi Reporterja Milana s predstavo Kandidat za vampirja. Vstopnice lahko kupite že po 5 evrov, razen vstopnice za predstavo Reporter Milan in Tadej Toš po 10 evrov, ter za Siddharto v predprodaji po 10 evrov, v redni prodaji pa 13 evrov.
OTROŠKI ODER v dneh med 26. 08. in 31. 08. si lahko z vašimi najmlajšimi ogledate glasbene in lutkovne predstave, čarovniške 3
Eksluzivno
Nastop na ulici.
animacije in se udeležite CEZAM-ove zabave Indijancev. Vse predstave otroškega odra so brezplačne in so odlična priložnost, da s svojimi otroki pred začetkom šole in vrtca preživite še nekaj zabavnih in igrivih trenutkov. Program se odvija ob 10. uri na letnem gledališču, v primeru slabega vremena v Veliki dvorani CEZAM-a. Zvrstili se bodo Čarodej Andrej s čarovniškimi vragolijami, lutkovno igrana predstava Čevljar in palčka Družinskega gledališča Kolenc, CEZAM-ova zabava z Anko Poglajen – Iskanje indijanskih modrosti, glasbeno lutkovna predstava Sonce gre na potep Melite Osojnik, lutkovna predstava gledališča Bičikleta Veseli cirkus otožnega klovna in glasbeni spektakel Kaktus top 8 v živo s Spidijem.
dance animacije ter gledališka ulična predstava Večerja za enega v izvedbi Nadje Emeršič in Gašperja Žerjala.
dopolnjujejo letošnje bogato festivalsko dogajanje, ki ga bodo tudi letos popestrili s številnimi razstavami na kar šestih razstaviščih: Javni zavod Center za mlade Ruše CEZAM, Galerija RULIK, Oder PAVILJON, Kulturni dom Bistrica ob Dravi, Galerija AA, Športni park Ruše. K sodelovanju smo povabili tako umetnike kot tudi otroke, ki so na inovativen način izdelali različne umetnine. Prav tako vabimo vse, ki radi ustvarijo, da se nam pridružijo v paviljonu, kjer bomo pripravljali največjo razstavo mandal in z njimi polepšali Ruše.
STOJNIČNE PREDSTAVITVE
ULIČNO GLEDALIŠČE
PAVILJON,
v zadnjem času zagotovo pridobiva na priljubljenosti. Na lokaciji parkirišča ob Kolodvorski ulici pred nekdanjo pekarno bo v sklopu letošnjega Festivala med 26. 08. in 28. 08. ob 18.00 uprizorjena gledališka ulična predstava Glumači v izvedbi Teatra CIZAMO, plesne delavnice z Majo Štefan: Hip hop in Street
ki oživi v večernih urah z glasbenim programom, gostinsko ponudbo in prijetno družbo, bo tudi letos v idiličnem parku sredi Ruš. V sklopu glasbenega programa bomo lahko poslušali nagrajence festivala Kantfest, lokalne glasbenike in pevce ter mednarodne goste. Paviljon bo letos
LOV NA SREČO FLOR 2013
RAZSTAVE FLOR
4
oplemeniten še s stojnično ponudbo in lovom na srečo.
se predstavljajo kot spremljevalno prizorišču Paviljona v parku sredi Ruš. Obiskovalcem bomo postregli s stojnično ponudbo domačih izdelkov umetnostne in rokodelske obrti, kot tudi s ponudbo domačih pekovskih in drugih prehrambnih artiklov obrtnikov in domačij iz Ruš in širše okolice. CEZAM Ruše pa bo svojo Biblioteko preselil na prosto, kjer boste lahko pod krošnjami dreves uživali v branju raznovrstnih knjig. Potekala bo tudi izmenjava knjig po principu Prinesi-odnesi.
S tem bomo prvič v času Festivala obiskovalcem pripravili bogat srečelov oziroma lov na srečo. Mimoidoče in obiskovalce bomo povabili, da se z nami pozabavajo in zadenejo tudi kakšno nagrado. Potekal bo na lokaciji parka pri Občini Ruše.
IZLETI V OKVIRU FESTIVALA Kantfest 2012
Eksluzivno
bodo kar trije. Pohod na Martnico, zbirališče pri spomeniku v centru Ruš, bo izveden v ponedeljek, 26. 8. 2013 ob 9.00 ter v sredo, 28. 08. ob 15.00. Voden izlet: Ruše – Areh – Fala, zbirališče pri hotelu VETER, bo v soboto, 31. 8. 2013 ob 9.00, cena izleta : 12€ na osebo. V ceno je všteta organizacija, prevoz, pohorska malica, vstopnine. Izlet Ali poznamo svoj kraj? z lokalno vodnico Olgo Malec bo v nedeljo, 1. 9. 2013 ob 15.00, zbirališče v parku v centru Ruš. Izlet je brezplačen. Več informacij najdete na www.cezam.org.
KANTFEST letos praznuje 11. leto. Odkar je krenil na pot iz rodnih Ruš, je postal vseslovenski, hkrati pa se je uveljavil v mednarodnih kantavtorskih krogih in v Ruše ter širšo Slovenijo pripeljal mednarodno kantavtorsko sceno (Kantfest International). Tokrat bo v svojem programu v petek, 23. 8. ob 20. uri predstavil izbor mladih, še neuveljavljenih kantavtorjev in starih mačkov tega žanra. Strokovna žirija v sestavi Urška Čop Šmajgert, Xenia Jus, Jure Potokar, Gregor Bauman, Adi Smolar in Jani Kovačič bo tokrat izbrala bronasto, srebrno in zlato kanto 2013. V ponedeljek, 26. 8. 2013, ob 21:30 bo koncert danskih in irskih trubadurjev. John Bæk, Svend Seegert, Shane Ó Fearghail bodo nastopili v Paviljonu v parku sredi Ruš. V torek, 27. 8. 2013, ob 21:30 bomo poslušali koncert BRONASTE, SREBRNE IN ZLATE KANTE 2013 po izboru letošnje žirije in publike. Kdo bo letos odnesel zlato kanto, bomo izvedeli 23. 8. 2013. Ruško dogajanje pa bo Kantfest zaključil v sredo, 28. 8. ob 21:30, ko bo pod naslovom ZDRUŽENE DRŽAVE POEZIJE predstavljal festivale, kantavtorje, pesnike in pesnice iz vse EU (Danska, Irska, Srbija, Hrvaška, Avstrija, BiH, Slovenija). POHORSKE PRAVLJICE
KURSaj s športom 2012
bodo letos potekale že šestič zapovrstjo. Z njimi skušajo organizatorji pod svojo streho zajeti pravljice, povesti in zgodbe o gozdu, tem prvobitnem svetu, ki nas ponekod še obdaja. Letošnje vodilo bodo Bajne bajke, ki jim lahko prisluhnete med 29. 8 in 31. 8. na dveh lokacijah, za otroke v Paviljonu parka sredi Ruš, za odraslo publiko pa na Glazerjevi domačiji.
KURS ODER KURSovci se kljub vsej svoji mogočnosti vseskozi učimo in izpopolnjujemo, prav takšen pa bo tudi naš letošnji doprinos k Festivalu Letni oder Ruše. Vrhunec našega dela bo nastopil že drugi festivalski dan, torej v soboto, 24. avgusta, 5
Pohorska pravljica - z Žabotom v gledališču
Eksluzivno
ko bo najprej od 9. ure dalje na ruškem Tenis placu športna prireditev KURSaj s športom, kjer se bodo obiskovalci lahko pomerili v različnih športnih panogah, najboljši v odbojki, tenisu, košarki in skejtanju pa bodo prejeli tudi denarne nagrade. Za vse, ki jih dan, poln aktivnosti ne bo utrudil, pa smo pripravili spektakularno noč, saj bo na Letnem gledališču nastopila kultna slovenska glasbena skupina Siddharta, ki bo v akustični izvedbi naš naravni amfiteater brez dvoma napolnila do zadnjega kotička.
NONI z družabnim srečanjem. Seveda bo za vse poskrbljeno tudi s hrano in pijačo. Informacije in prijava: Športni park Ruše 041 624 401. Za vse, ki pa vas zanimajo kitare, pa smo v CEZAM-u in Hotelu VETER pripravili Sejem kitar in kitarske opreme »POSLUŠAJ ME – PROBAJ ME«. V soboto, 7. 9. 2013, od 13. ure dalje, bo tako ves popoldan in pozno v noč potekala predstavitev slovenskih proizvajalcev glasbil in
V sredo bo 21. uri na vrsti zdaj že skoraj tradicionalna modna revija KURS New Look, ki bo zasedla dvorano CEZAM-a, predstavila nekaj novih modnih trendov in zakoličila konec uspešne sezone poletne garderobe. Petek bo povsem v znamenju pokra, saj se bodo v Domu kulture Ruše pomerili vsi tisti, ki jim igra blefiranja ni tuja. V ponovitvi lanskega dogodka pričakujemo množično udeležbo, pripravljamo pa tudi nekaj presenečenj. Sobota bo povsem dijaška, saj bodo naši dijaki popolnoma zasedli dvorano v CEZAM-u. Najprej bodo ob 20. uri gostili LAN Party - ude leženci se bodo pomerili v prvoosebni strelski igri Counter Strike, dve uri kasneje pa bo stekla Last holiday žurka, s čemer se bo letošnji KURS Oder tudi poslovil.
OSTALI PROGRAM Takoj naslednji teden po Festivalu Letni oder Ruše pa nadaljujemo druženje na X. RUŠKI RANCARIJI, in sicer v soboto, 7. septembra 2013 na reki Dravi pri domu Ribiške družine Ruše. Družabno tekmovanje se bo pričelo v dopoldanskih urah in bo trajalo vse do poznih popoldanskih ur, ko bomo tekmovanje zaključili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad, ob glasbi skupine KA6
glasbene opreme s koncerti v večernih urah; DOGMA, JAZZY BROTHERS, FAHRT MR in MARKO ZALETELJ. Veliko je odličnih dogodkov, ki jih boste našli pregledno zapisane v programski knjižici Festivala. Več informacij pa najdete tudi na CEZAM-ovi uradni spletni strani www.cezam.org.
Občinska uprava
Gradnja objektov po novih predpisih Temeljni zakon, ki določa pogoje za gradnjo objektov, je Zakon o graditvi objektov. Na njegovi podlagi je bila sprejeta Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je pričela veljati 9. 3. 2013, in določila merila, na podlagi katerih se objekti razvrščajo v kategorije zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Zaradi različnih interpretacij je bila sprejeta Uredba o spremembah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je pričela veljati 21. 3. 2013. Za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za nezahtevne objekte je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar na podlagi enostavne skice, brez projektiranja. Za zahtevne in manj zahtevne objekte je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki se izda na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga lahko izdela samo odgovorni projektant. Uredba določa tudi, kaj se šteje za vzdrževanje objekta, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V vsakem primeru poseganja v konstrukcijo obstoječega objekta gre za rekonstrukcijo objekta. V tem primeru mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Enako velja za objekte, ki posegajo v temelje obstoječega objekta ali za poseg v nosilni del ostrešja. Pri umeščanju nezahtevnega in enostavnega objekta v prostor morajo biti pri nameravani gradnji teh objektov upoštevane določbe prostorskih aktov ali drugih predpisov občine. V primeru morebitnih vprašanj se lahko pozanimate na naslednjih povezavah, objavljenih v uradnem listu RS: Povezava na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje http://www. uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201318&stevilka=654 in Povezava na Uredbo o spremembah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje http://www.uradni-list.si/1/ objava.jsp?urlid=201324&stevilka=866 Besedilo: Barbara Jert
Dela na Falski cesti
Dela na Falski cesti
V Rušah se uresničuje ena izmed pomembnejših investicij tega leta. Regionalna cesta, ki poteka skozi Ruše, že dobiva novo podobo. V začetku meseca septembra bo ponovno odprta celotna Falska cesta, saj zaključujejo rekonstrukcijo mostu. Po napovedih Cestnega podjetja Ptuj pa bi naj, kot načrtovano, cesta bila dokončana še pred koncem letošnjega leta. Besedilo: Barbara Jert, Foto: Olga Malec
Dela na območju Mariborska-Falska cesta potekajo po predvidenem načrtu. Kot nam je povedal odgovorni vodja del Ervin Ketiš, so dela nekoliko upočasnile vremenske razmere in sama dela na določenih odsekih. Vsa večja dela bodo do jeseni že zaključena. V začetku meseca septembra bo ponovno odprta celotna Falska cesta, saj zaključujejo rekonstrukcijo mostu. „Zgrajen je bil celoten ločen sistem odvajanja fekalnih in meteornih vod, položene vodovodne cevi, prav tako je načrtovana nova javna razsvetljava ter kabelska in telefonska mreža. Po
7
celotnem odseku bo potekala plinska napeljava, na katero se bodo lahko priklopili tudi novi uporabniki. Nekateri pa še čakajo na prenovo priključkov in izgradnjo pločnika ter cestišča, zato se lahko zgodi še kakšna popolna zapora ceste.“ Največje preglavice so jim povzročale dotrajane in preperele obstoječe napeljave. Za dobro odvodnjavanje zalednih voda so poskrbeli še z dodatnimi jaški in filtri. Še posebej pomembna pa je izgradnja nove avtobusne postaje pri osnovni šoli, ki po novem ne bo več ovirala prometa, saj bo locirana na za to odkupljenem zemljišču in bo pomenila večjo varnost. Po mnenju številnih občanov bi se dela lahko že zaključila. Velika večina se ni zavedala, kaj tako obsežna rekonstrukcija ceste sploh pomeni, in kakšne so lahko omejitve, ne samo za tiste, ki živijo ob tej cesti, temveč tudi za tiste, ki se vsak dan po njej vozijo, se sprehajajo ali se ob njej nahaja poslovni prostor. Ob tem, ko čakamo na ponovno oživitev Falske ceste, pa je pomembna tudi ureditev pločnikov in trgov. S tem bodo Ruše pridobile na svojstvenem izgledu kraja, ki bo pomenil veliko spremembo tako za občane kot tudi za tujce, ki zaidejo k nam.
Občinska uprava
Krajevni odbor Bistrica ob Dravi se predstavlja KO Bistrica ob Dravi sestavljamo člani: Sabina Gaube, Ćamil Amiđić, Ivanka Prapertnik, Gordana Kramberger, Petra Mušič, Alexander Berk in Tanja Simonič. Besedilo: KO Bistrica ob Davi
Ker ljudje krajevnim odborom pogosto pripisujejo večje pristojnosti, kot pa jih dejansko imamo, vam v uvodu na kratko predstavljamo naše naloge. Krajevni odbori smo posvetovalna telesa, ki zastopamo krajevne interese in razen zakonsko določenih nalog samostojno opravljamo naslednje naloge: • neposredno sodelujemo z občani v svojem okolju, • ugotavljamo interese in potrebe krajanov ter jih predlagamo v kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane dela, • pospešujemo delo krajevnih društev in organizacij, • vzpodbujamo, organiziramo in vodimo sodelovanje krajanov pri izvedbi različnih programov, • po odločitvi občinskega sveta in župana lahko neposredno vodimo krajevne akcije, • dajemo mnenja občinskemu svetu, kadar le-ta s svojim odločanjem bistveno posega v interese, življenje in okolje prebivalcev na območju posameznih krajevnih odborov, • občinskemu svetu in občinski upravi dajemo svoja stališča in predloge v zvezi s proračunom Občine Ruše. Krajevni odbor Bistrica ob Dravi se je sestal na 18. redni seji, na kateri smo obravnavali gradiva sej občinskega sveta in predloge krajanov. Vsa leta organiziramo ali pomagamo pri organizaciji nekaterih stalnih prireditev: pustovanje
Kmečke igre
za otroke, dan žena, čistilna akcija, dedek Mraz za otroke in krajevni praznik. Imeli smo tudi eno razširjeno sejo s predstavniki ostalih društev v Bistrici. Namen razširjene seje je bil povezati bistriška društva, da bi še bolj tesno sodelovala med seboj. Podan je bil predlog za pripravo skupne večdnevne prireditve pod imenom ˝Bistriški dnevi˝, ki pa na žalost ni dobil dovolj podpore. Kljub vsemu pa upamo, da se bomo s tistimi, ki so predlog podprli, uspeli dogovoriti za skupno organizacijo kakšne predstave, koncerta ali veselice. Pustimo se presenetiti. Bistriška društva in sekcije se skozi vse leto, kljub vedno nižjim sredstvom in vedno višjim stroškom, trudijo in marljivo delajo. Zelo smo veseli dobre obiskanosti raznih prireditev in razstav v našem obnovljenem Domu kulture. Vaša prisotnost in vaš aplavz sta največje moralno zadoščenje nastopajočih.
8
V nadaljevanju mandata nas čaka še veliko dela. Pišete nam lahko na naš poštni naslov ali na e-mail: ko.bistrica@ gmail.com ali pa obiščite naš Facebook profil. Veseli bomo vsakega vašega predloga, pobude ali konstruktivne kritike.
Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca Vse starše, ki ste s 1. septembrom 2013 vpisali svoje otroke v vrtec, naj opomnimo, da oddate vloge za znižano plačilo vrtca na Center za socialno delo najkasneje do konca avgusta. V nasprotnem primeru boste plačali polno ceno vrtca. Besedilo: Marjana Blažke
Dogodki
Smolniška nedelja Kot vsako leto doslej, smo tudi letos praznovali smolniško nedeljo, na katero prihaja iz leta v leto več ljudi. Prihajajo iz območja celotnega Pohorja, ruške občine in tudi od drugod tisti, ki so nekoč živeli na tem območju, ali pa so tukaj živeli njihovi predniki in jih še zmeraj nekaj veže na ta kraj. Besedilo: Lilijana Jug
Organizacijo smolniške nedelje so tudi tokrat prevzeli organizacijski odbor Zg. Smolnik, Krajevni odbor Smolnik, Športno društvo Glažuta in Župnija Ruše. Že zjutraj je bil organiziran pohod na Smolnik s strani Športnega društva Glažuta, poskrbljen je bil prevoz s kombiji, ki so jih vozili šoferji Društva šoferjev in avtomehanikov Ruše, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Smolnik. Kombije so nam posodili: OŠ Janka Glazerja Ruše, Režijski obrat Občine Ruše in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Smolnik. Kulturni program je prevzel KUD Franjo Sornik Smolnik. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem pripravljenost, prostovoljnost in dobro voljo. Zopet je to dokaz, da dobro sodelovanje med društvi in lokalno skupnostjo prinese veliko dobrega predvsem krajanom. Hvala tudi vsem, ki ste prispevali finančna sredstva za organizacijo prireditve. Smolniška nedelja se je pričela s sveto mašo z blagoslovom krajanov in kraja, v nadaljevanju pa se je po kulturnem programu ob recitaciji Glazerjevih pesmi, zvokih Ruških frajtonarjev, ljudskih pesmi Postružekov in ostalih nadaljevalo s prijetnim druženjem ob zvokih ansambla, dobri hrani, pecivu in pijači. Pod pripravljenimi šotori, ki so nudili senco ob čudovitem sončnem vremenu, se je tudi tokrat
Šotor pri Smolniški cerkvi
zbrala množica ljudi, ki so še kar nekaj časa posedeli ali zaplesali, predvsem pa prijetno klepetali in obujali spomine na nekdanje življenje na Smolniku.
razseljeni prebivalci Smolnika, pohod je ravno prav dolg. Morda bi lahko tudi mladinski odsek v šoli organiziral pohod in povabil še starše.
In kaj pomeni Smolniška nedelja za nekatere redne obiskovalce:
Marijino cerkev na Smolniku na Pohorju so zgradili med leti 1859 in 1861. Leta 1861 je cerkev posvetil A. M. Slomšek. Posebej velja omeniti, da je cerkev pred leti bila v celoti obnovljena in to z veliko pomočjo krajanov iz Zg. Smolnika, njihovim prostovoljnim delom, kakor tudi njihovimi prispevki in prispevki drugih krajanov. Tako je v današnji podobi cerkev pravi ponos ruške župnije. Prav bi bilo, da bi se tega konca našega kraja spomnili tudi ob drugih priložnostih in ponudili pohodnikom in kolesarjem dobrote, ki jih premorejo pohorske kmetije, ekološko pridelane in zdrave izdelke, po katerih vedno bolj segamo. Tako, kot nas razveselijo ob smolniški nedelji z domačim pirinim kruhom, gibanico, jabolčnikom in drugimi dobrotami, bi nas lahko razveseljevali tudi med letom in še bolj združeni razmislili o ponudbi, za katero verjamem, da bi jo krajani z velikim veseljem sprejeli.
Dragica Harič Šahtler: Smolniška nedelja je osrednji in edini praznik v letu, ko se Smolničani in ostali romarji, katerih smo zelo veseli, zberemo pri cerkvi na Smolniku in jo tam tudi praznujemo. Že od malega je to praznovanje del mene in naše družine, tako da prilagodimo vse ostale osebne načrte, da smo to nedeljo doma oz. na Smolniku. Zmeraj tudi aktivno sodelujemo pri pripravah- krašenje cerkve, pečenje peciva in še mnogo drobnih stvari, ki jih postorimo, da je vse tako, kot mora biti. Vlasta Velcer: Smolniška nedelja je za nas, ki stanujemo ob vznožju, od nekdaj predstavljala tradicijo. Lepo je, da se tem dogodkom daje ponoven zagon, saj ljudje potrebujemo razloge za druženje. Srečajo se 9
Dogodki
Bistriški gasilci v 105. letu
Na Apnici so se poklonili padlim Lobničanom Spominske svečanosti posvečene padlim Lobničanom se vsako leto redno udeležuje precejšnja množica ljudi. Člani ruške Zveze borcev za vrednote NOB so tudi letos pripravili tradicionalno prireditev v soboto, 6. julija, pri spomeniku padlih Lobničanov na Apnici. Ker jim je bilo namenjeno lepo vreme, se je večina obiskovalec na Apnico odpravila peš. Besedilo: Špela Žerjal
Vozni park PGD Bistrica ob Dravi
Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Dravi so ponosni na datum 22. avgust 1909. leta, ko je bilo ustanovljeno gasilstvo v Bistrici z imenom Požarna obramba. Tako bodo bistriški gasilci v četrtek, 22. 8. 2013, vstopili v jubilejno leto humanega dela. V tem obdobju je veliko članic in članov dodalo svoj kamenček v mozaik, ki mu pravimo 105 let uspehov. Bistriški gasilci so opravičeno ponosni na lep gasilski dom z okolico, ki je ponos Bistrice ob Dravi in tudi naše občine Ruše. Pohvalijo se lahko z dobro opremljenim voznim parkom in vso gasilsko opremo, ki so jo v dolgih letih nabavili s pomočjo Občine Ruše in krajanov Bistrice ob Dravi, Bezene, Loga in Laznice. Ponos društva so operativni člani, ki so vedno pripravljeni
pomagati občanom, kadar potrebujejo strokovno gasilsko pomoč. V letu 2014 bo Društvo obeležilo svojih 105 let in že po znanih željah predalo v uporabo novo sodobno gasilsko vozilo GVM-1. Danes v društvu deluje 80 članic in članov ter preko 20 pionirjev in mladincev, tudi sedem gasilskih veteranov se ne da zobu časa. Strokovno usposobljenim operativnim članom se vedno bolj postavljajo ob bok tudi članice in prav je tako. Bistriški gasilci so kot javna gasilska služba v občini Ruše nepogrešljivi člen v zaščiti in reševanju poleg PGD Ruše in PGD Smolnik. Iskrene čestitke ob visokem jubileju! Naj se praznovanje prične! Besedilo in foto: Jože Urleb
10
Kot je pojasnila podpredsednica Zveze Draga Fabjan, so letos vence odnesli na požgane domačije na Pohorju, med tem ko so jih prejšnja leta polagali na kurirskih poteh. Kot je v navadi, so poskrbeli tudi za kulturni program, saj so se predstavili pevski zbori, govorniki in recitatorji. Na prireditvi so podelili tudi posebna priznanja vsem tistim, ki jim že vsa leta pomagajo. Med drugim sta priznanje prejela dva njihova praporščaka. Tako je tudi letošnji spomin na padle Lobničane minil v prijetnem vzdušju.
Dogodki
Za ljubitelje letal V Rušah že dobro leto deluje modelarska sekcija, kjer navdušenci letal izdelujejo prostoleteče modele letal, malo bolj izkušeni pa se lotevajo bolj zahtevnih radijsko vodenih modelov. V začetku letošnjega leta so pridobili prostore na Glazerjevi ulici. Še vedno pa ostaja težava spuščanja letal, saj na travnikih brez dovoljenja in potrebne piste ne gre. Že v lanskem letu so člani modelarske sekcije navdušili z razstavo letal v prostorih Cezama, kjer so razstavili preko 100 letal. Letos so se organizatorji odločili prikazati 60 primerkov letal različnih kategorij in velikosti. Začetniki za sestavo prostoletečega letala potrebujejo tudi do tri mesece. Ob osnovnih spretnostih je potrebno vse ročno izmeriti, izrezati, pobrusiti, sestaviti, zlepiti, pobarvati in opremiti. Predvsem mladi modelarji se naučijo veliko osnov, različnih spretnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Ko je znanja dovolj, se letalo sestavi tudi v krajšem času. Veliko bolj zahtevna za sestavo so radijsko vodena letala. Seveda je ves trud poplačan, ko letalo še poleti. Za to pa v ruški občini ni pogojev. Člani modelarske sekcije svoja letala spustijo v zrak pri letalskih klubih v Radljah in Ptuju. S tem se kaže tudi dobro sodelovanje in podpora med klubi. Člani modelarske sekcije v Rušah pod vodstvom Arnolda Skuhale se udeležujejo razstav in srečanj po celi Sloveniji. Naslednje bo v času Jezernikovih dni. Večje dimenzije, do 2,80 metra dosegajo predvsem radijsko vodena letala, med tem ko prostoleteča letala dosegajo do 60 centimetrov. V prihajajočem jesenskem času se pripravljajo na vpis novih članov. Srečujejo se dvakrat tedensko. Več informacij lahko dobite na arnold.skuhala@siol.net ali 070 895 955. V sekciji poskrbijo tudi za material, ki je potreben za izdelavo letal. Pomagajo si s prispevki in donacijami ter razpisi. Upajo, da bo to mogoče tudi v prihodnje. Besedilo: Barbara Jert
Forum SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA v Centru za mlade RUŠE
Forum socialnega podjetništva v CEZAM-u
Dne 7. 6. 2013 je v prostorih Centra za mlade Ruše (CEZAM Ruše) potekal lokalni razvojni forum »S socialnim podjetništvom do novih delovnih mest v Rušah«. Pod častnim pokroviteljstvom evropskega poslanca Iva Vajgla so forum organizirali: Center za mlade (CEZAM) Ruše, Slovenski forum socialnega podjetništva in TIC Ruše. Prireditev je potekala v okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja 2013, v katerem je CEZAM območni koordinator. Besedilo in foto: Natalija Švajger
Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti. Bistvo socialnega podjetništva je, da se na trg dela vrnejo dolgotrajno brezposelne in težje zaposljive osebe, in se jih angažira tako, da v okviru soci-
11
alnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje. Kot primer dobre prakse se je predstavilo podjetje Zadruga Dobrote s projektom Tekstilnica s predavateljem Sebastjanom Piklom. Podjetje ustvarja zelena delovna mesta za težje zaposljive osebe na področju zbiranja, predelave in predelave rabljenega tekstila. V okviru Zadruge deluje tudi pralnica perila. Obiskovalci so prisluhnili tudi predstavitvi Coworking Slovenija, ki promovira in popularizira sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo “sodelavni” prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Predstavljenih je bilo tudi nekaj prednosti samozaposlitve, kot so npr. bolj prilagodljiv delovni čas, sodelovanje z več naročniki, hitrejša in lažja prekinitev razmerja, večja fleksibilnost pri opravljanju sezonskega dela in še marsikaj, odvisno od dejavnosti in od izbranega načina ugotavljanja dobička.
Dogodki
Urejanje planinskih poti Planinsko društvo Ruše je že dalj časa načrtovalo obnovo planinske poti Smolnik – slap Šumik – Bajgot, predvsem na najtežavnejšem delu nad slapom Šumik z namenom, da se uredi varnejša pot za pohodnike, da se jih usmeri po varnejši označeni poti in da ne zaidejo s poti, kajti planinska pot Ruše-Bajgot je označena za zelo zahtevno pot. Besedilo in foto: Olga Malec
Svoje je naredilo neurje v lanskem letu, ko je odneslo vse mostove čez Lobnico. Zato je bila to še dodatna spodbuda, da je Planinsko društvo Ruše prijavilo načrtovano obnovo tehnični komisiji za urejanje planinskih poti pri Planinski zvezi Slovenije. Akcija je potekala prvi teden v juliju pod vodstvom tehnično usposobljene ekipe planinske zveze, ki je strokovno usposobljena za urejanje zahtevnih poti, in primerno opremljena. V akciji je sodelovalo vsak dan približno 10 ljudi. Poleg treh iz Planinske zveze so sodelovali še markacisti in prostovoljci domačega in pa tudi drugih planinskih društev
Urejanje planinskih poti
Podravja. Skupno so uredili oz. obnovili 5 km poti in za to prostovoljno delali približno 400 ur. Skupni stroški znašajo 5000 eur, kar delno krije Planinska zveza in delno društvo. Na poti so dodatno nameščeni pohodni in prijemalni klini, lesno varovalni klini, na novo so izdelane stopnice, zamenjana je jeklena oprijemalna vrv. Pot je erozijsko zaščitena z macesnovimi mostnicami, za kar so porabili približno 3 kubične metre macesnovega lesa. S to akcijo je
12
bila obnovljena samo planinska pot v zgornjem delu, ki se začne na Smolniku pod nekdanjim mladinskim domom, in se priključi planinski poti, ki poteka iz Ruš ob Lobnici mimo malega in velikega slapa Šumik na Bajgot. Območje Bajgota, spodnji del poti ob Lobnici in mostovi, ki jih je odneslo lansko neurje, še čakajo na obnovo. Škoda po neurju je velika, za sanacijo le-te bo potrebna vključitev širše javnosti.
Dogodki
Jesensko CEZAM -ovo potovanje Ko smo v začetku junija organizirali izlet v Budimpešto, ki je odlično uspel, smo začrtali pot eni od oblik turizma, ki ga namerava razvijati CEZAM tudi v bodoče in za katerega se je tudi registriral. Tako smo že pripravili tudi jesenski izlet, ki ga bomo izvedli v začetku oktobra. Na izbiro sta dve možnosti, in sicer enodnevni izlet na Bizeljsko z ogledom znamenite viteške dvorane v Brežicah ter piknikom z vinsko degustacijo v Pišecah (Vila Silva Marija). Druga varianta je enodnevni izlet v Benetke z ogledom vrtnarij na polotoku Cavalino, vožnjo z vaporetom (vodni avtobus) do postaje Trga Sv. Marka in ogledom centra mesta. Izbrali bomo tisto varianto, za katero bo največ prijav. Za oba izleta bomo prijave pričeli zbirati v začetku septembra, ko bomo na www.cezam.org in FB strani tudi objavili natančen program in ceno izleta. Za pomlad naslednje leto pa že pripravljamo izlet v Toskano. Besedilo: Lucijan Vihar
CEZAM na mednarodni izmenjavi
Pred sprejemom pri podžupanji Nove Gradiške.
Na povabilo »Združenja gluhih in naglušnih Hrvaške« in agencije Prava poteza smo se iz CEZAM-a Ruše s petčlansko ekipo udeležili 7- dnevnega EU srečanja v okviru EU programa »Youth in Action«, na katerem smo zastopali Slovenijo. V tem mednarodnem programu so sodelovale še ekipe iz Turčije, Romunije, Avstrije, Litve in Hrvaške. Člani skupine CEZAM-a so bili Rok Berdinek, Vito Pajančič, Andreja Pernek, Samo Ketiš in Lucijan Vihar. Besedilo: Lucijan Vihar, Foto: Neven Petrović
Cilj programa »Be different – be better» je bil zbliževanje ljudi, izboljšanje strpnosti do drugače mislečih, poznavanje kulture in etnografskih značilnosti drugih držav, predvsem pa omogočiti ekipam, da se osebno spoznajo in neposredno navežejo pristne medčloveške odnose. Program je potekal na delavnicah v obliki »socialnih iger», kjer smo se v manjših skupinah na osnovi preizkušenih metod in pod vodstvom usposobljenih mentorjev ukvarjali s tem, kakšen odnos imamo do drugače mislečih (religija, tradicija, …) in kako reševati probleme, kadar nastanejo konflikti. V 13
mnogih delavnicah smo morali pokazati osebno angažiranje pri reševanju problemov in ustvarjalnost pri premagovanju le -teh. Na plenarni seji je vsaka skupina pojasnila, zakaj je sprejela določene sklepe. Vsaka delegacija je na večernih »inter-kulturnih srečanjih» predstavila svojo državo, kraj, iz katerega prihaja in organizacijo, ki jo predstavlja. Po ocenah drugih delegacij smo se na tem področju še posebej dobro odrezali, ne le zaradi predstavitve s fotografijami in filmi, pač pa tudi z odličnimi vini in hrano (tudi potico smo predstavili), kar smo ponudili na »Slovenskem večeru«. Sodelovanje v tem mednarodnem programu je bilo posebno dragoceno tudi zato, ker smo navezali stike z ekipami Turčije, Romunije in Litve, spoznali organizacijo in sklenili posebej dragocene stike s hrvaško organizacijo iz Nove Gradiške, ki na leto organizira 5 do 8 takih projektov in velja za eno najuspešnejših na Hrvaškem. Nedvomno je to dobra izkušnja tudi za CEZAM, ki že dalj časa sodeluje v EU programih, in si tudi sam prizadeva pripraviti take mednarodne projekte. Posebej dragocena so ta srečanja tudi zaradi tega, ker so dobra popotnica za pripravo večjih EU projektov, pri katerih lahko ustanova ali občina sodelujeta pri pridobivanju sredstev iz EU kohezijskih skladov.
Kultura
auer optika
ruŠe
Družinsko podjetje s tradicijo.
• Pregledi za očala in kontaktne leče • Strokovno svetovanje in popravila • Lastna izdelava očal • Velika izbira korekcijskih in sončnih očal
Ruše
MaRIboR
Trg vstaje 8, 2342 Ruše
T: 02 252 68 01
T: 02 620 08 04 I: info@vsezaoci.si www.vsezaoci.si
Rače
T: 02 620 84 65
LenaRT
Odpiralni čas: pon-pet: 8:30 - 18:00 in sob: 8:30 - 12:00
T: 02 620 44 23
Možnost plačila na obroke s karticami Diners, American Express, Karanta.
20 % popusta na vsa sončna očala do 30.09.2013
14
Nagrajevanje zvestobe : vsaka 6. škatlica kontaktnih leč je brezplačna! Od prvega nakupa dalje, pa vaše leče neprestano držimo na zalogi.
Kultura
Obisk ultramaratonca
Nimamo se s čim »hvaliti« V »Ruških novicah« večkrat berem tako v intervjujih kot v razmišljanjih, kako imamo v naši občini izjemne naravne danosti za turizem, pa zelo majhen finančni učinek. S tem se popolnoma strinjam in sodim med tiste, ki o tem pogosto pišejo, vendar tokratna tema ni o tem.
Ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij se je na svojem kolesarskem popotovanju po slovenskih občinah ustavil tudi v občini Ruše. Ambasador zelenega povezovanja se je namreč podal na pot po vseh 211 slovenskih občinah, kamor prinaša zeleno sporočilo v obliki Besedilo: Lucijan Vihar lipovega lista, s katerim opozarja na povezovanje in varovanje Pred kratkim sem bil z ekipo CEZAM okolja. na mednarodni izmenjavi v okviru EU Besedilo: Barbara Jert, Foto: BKTV
Hilarij je s kolesarskim pohodom pričel že lanskega avgusta na geometričnem središču Slovenije in obiskal 56 občin. Vendar je zaradi nesrečnega padca moral projekt prekiniti. Po uspešnem okrevanju je 23. julija 2013 v Cerknem nadaljeval svoj kolesarski projekt, to je obisk še preostalih 155 občin in prekolesarjenje približno 2200 kilometrov. Obiskal je tudi občine v Dravski dolini. 2. avgusta 2013 se je ustavil v Občini Ruše, kjer ga je sprejel župan Uroš Štanc. Hilarij je simbolno predal zeleno sporočilo iz Srca Slovenije, s katerim opozarja na pomen povezovanja in varovanja okolja. Na svoji poti po Sloveniji Hilarij promovira kolesarske poti Srca Slovenije namenjene družinam in tudi bolj zahtevnim cestnim in gorskim kolesarjem. Tako kot so storili že drugi župani, je tudi ruški župan Uroš Štanc pritrdil svoj lipov list na zemljevid Slovenije in s tem podprl projekt, s katerim si že 60-letni ultramaratonec prizadeva k dvigu kvalitete življenja.
programa »Youth in Action« v tujini. Organizator izmenjave nas je še posebej opozoril na »med-kulturni večer« oziroma predstavitev države, iz katere prihaja ekipa. Ker smo vedeli, da bo en večer pripadal tudi Sloveniji, smo se nanj želeli tudi dobro pripraviti. Vedeli smo namreč, da bodo ekipe Turčije, Romunije, Avstrije, Latvije in Hrvaške že zaradi prestiža želele izkoristiti priložnost in se predstaviti v kar najlepši luči. Navodila so bila jasna, ekipe naj predstavijo svojo državo, lokalno skupnost (občino) in institucijo, ki jo predstavljajo v sliki in besedi. Že kak teden po potrditvi sodelovanja smo se lotili priprav na predstavitev. Brez težav smo na spletni strani »Slovenija info« našli sijajne fotografije in filme, ki zares vrhunsko predstavijo značilnosti in naravne lepote Slove-
15
nije. Težava je nastala, ko smo se lotili predstavitve Ruš. Našli smo turistični vodnik iz leta 1993 v slovenščini in zloženko »Ruše the biggest village in Slovenia« iz leta 2002. Tudi s spletno stranjo www.ruse.si smo si lahko le malo pomagali. Rubrika »Turizem» govori o zgodovini turizma, kaj Ruše ponujajo turistu sedaj, nismo našli. Ni filmov in fotografij, ki bi vabili turiste v našo občino, ali vsaj predstavili naše turistične potenciale. S pomočjo »strica Googla» smo predstavitev Slovenije, Ruš in CEZAM-a vendarle uspešno izpeljali, a vsakokratna improvizacija seveda ne more biti dolgoročna rešitev. Če se hočemo odpreti ne le turistom, ampak tudi poslovnim ljudem, moramo imeti promocijski material narejen. Zato podpiram razmišljanje našega župana, ki v uvodu v Ruških novicah št. 3 pravi: »Večinoma smo vajeni razmišljati o Rušah kot o industrijskem centru, manj ga vidimo (Ruše) kot privlačno turistično destinacijo in resno možnost za nastajanje novih delovnih mest. Ali bomo sposobni v tem tudi mi prepoznati in izkoristiti razvojno priložnost, je torej odvisno od nas samih«. K temu lahko dodamo le to, da je potrebno nameniti denar za izdelavo učinkovitega promocijskega materiala tudi v tujih jezikih, s katerim se bodo Ruše lahko predstavile poslovnim partnerjem in na turističnih sejmih. Kako pa naj razvijamo turizem, če ne znamo povedati, kaj Ruše ponujajo turistom?
Nasvet
Vzdrževanje kurilnih naprav Zamenjati energent ogrevanja? more k podaljšanju njegove življenjske • če ste v sistem dodatno natočili vodo, dobe. Prihranki, ki jih prinašajo dobro ogrevalni sistem odzračite. Odzrače- DA ali NE. To je eno pomembnih vprašanj, ki si ga marsikateri občan postavi ob koncu ali ob začetku kurilne sezone. Še posebej tisti, ki za ogrevanje uporabljate kurilno olje. Energetsko najučinkovitejša zamenjava je, da se odločite za vgradnjo toplotne črpalke ali vgradnjo kotla na lesno biomaso. Ker to predstavlja za vsakogar veliko finančno investicijo, so vam pri Eko skladu na voljo tudi nepovratne finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire energije in večjo energetsko učinkovitost stavb. Prav tako pa se za nasvete lahko obrnete na energetske svetovalce. Vsak ogrevalni sistem, pa naj gre za hišo z individualnim ogrevalnim sistemom ali za stanovanjski blok, v katerem je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, je sestavljen iz več naprav, ki potrebujejo redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje ogrevalnega sistema pomembno pripo-
vzdrževane ogrevalne naprave, nekajkrat presegajo stroške nastavitve in čiščenja. Zanemariti pa ne gre tudi posledičnega pozitivnega vpliva, ki ga ima redno vzdrževanje ogrevalnih sistemov na okolje, saj poleg že v osnovi manj porabljenih energentov posledično v zrak spustimo tudi manj škodljivih emisij in nesnage. Pri vzdrževanju ogrevalnega sistema lahko enostavna dela opravite sami: • preverite zalogo goriva in zabeležite količino pred začetkom ogrevanja; • preverite, če je ob prezračevalnih na- pravah prosta pot za dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo; • preverite tesnilnost rezervoarja za ku- rilno olje in dovodnih cevi do gorilnika; • preverite stanje filtra za olje pred go rilnikom (1x letno ga je priporočljivo zamenjati); • preverite tlak vode v kotlu in jo po pot- rebi dodajte;
vanje je potrebno ponoviti, ko se voda segreje na 80 do 85°C, in sicer zato, da iz nje odstranite kisik; • preverite obratovanje obtočne črpalke (če ne deluje, z izvijačem zavrtite rotor motorja); • preverite stanje vseh zapornih armat- ur kurilne naprave; • antikorozijsko zaščitite vse površine ogrevalnega sistema, ki so podvržene koroziji; • toplotno izolirajte neizolirane cevi; • preglejte tesnost kurilne naprave, dimnika in sekundarnega ogrevalnega sistema (stanje dimovodnih naprav gle- de na nove predpise enkrat letno pre- verja pooblaščena dimnikarska orga- nizacija). Zahtevnejša dela na kurilnih napravah pa prepustimo pooblaščenemu strokovnjaku, ki ima ustrezno znanje in opremo ter uporablja originalne rezervne dele. To je predvsem pomembno zaradi morebitnih posledic ter s tem povezane odgovornosti v primeru nestrokovno opravljenega dela. Vir: http://www.petrol.si/zapisi/vzdrzevanje-ogrevalnega-sistema Besedilo: Energap
16
Kultura
Festival Ana Desetnica uspel
V Rušah se je 27. junija pričel vseslovenski Festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki so ga že drugo leto zapored organizirali člani društva TIC Ruše. Besedilo: Teja Peček, foto: lokalec.si
Kot prvi so nastopili ulični igralci Kluba prijateljev narave in mladi v akciji, v okviru projekta »Free your body, make a dialog«. Plesna improvizacija, ki so jo izvedli tega dne, je bila produkt mednarodnega izobraževanja na mladinskem domu na Smolniku, ki ga je organiziral Klub prijateljev narave in mladi v akciji, v okviru projekta »Free your body, make a dialog«, ki je bil finaciran preko »MOVIT-a- Mladi v akciji«. V projektu so sodelovali ulični gledališčniki, sicer tudi psihologi, pedagogi ter ljudje, ki živijo popolnoma normalen vsakdan. Preživeli
so 10 dni na Pohorju, kjer so se poglobili v različne metode socialno-mladinskega dela. Del predstave pa je bilo tudi tako imenovano »Nevidno gledališče«, ki je del kritičnega gledališča, ter kritizira družbo in poskuša ljudi animirati s provokacijami. Nadaljevanje Festivala uličnega gledališča Ana Desetnica je sledilo zadnjo soboto v juniju, in sicer 29. junija. Ulico Ruške čete so napolnili gledalci in ulični gledališčniki, ki so pustili prav poseben vtis na gledalce. Tako je mednarodni festival v dveh dneh oživil Ruše. Festival Ana Desetnica je v Rušah potekal že drugo leto zapored. V TIC-u Ruše, kjer so organizirali festival, pravijo, da so zadovoljni. Tako lani kot letos so namreč obiskovalci izpolnili pričakovanja. So pa letos pripravili veliko bolj obširen program. Poleg domačih ustvarjalcev, denimo Mažoretnega in twirling kluba Ruše, Šugle in folklorne 17
skupine Korenine, so namreč v Ruše privabili umetnike iz tako rekoč vseh držav sveta. Nastopili so: Paul-Henri Jeannel Magična z izdelavo magičnih pokrival, ki je še posebej navdušil najmlajše. Prav tako pa so med njimi nastopili še ŠUGLA ter britanska skupina Mimbre. Bogat program je spremljalo približno 300 gledalcev.
Šport in rekreacija
Prihodnost nogometa v Rušah Nogomet ima v Rušah bogato tradicijo. Njegovo zgodovino zaznamujejo tako vzponi kot padci. Vendar, kakšna je situacija v klubu danes. O tem smo se pogovorili s predsednikom nogometnega kluba Pohorje Mirkom Pajančičem. Besedilo: Barbara Jert, foto: Rok Berdinek
Zagotovo se srečujete s težavami. V kakšnem stanju se trenutno nahaja nogometni klub Pohorje? Med vsemi tukajšnjimi klubi in društvi je največ otrok vpisanih prav v naš klub, cca 165 otrok, s katerimi dela 8 usposobljenih in licenciranih trenerjev. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport nam je leta 2002 dodelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Poleg vadbe na stadionu izvajamo interesno dejavnost otroških nogometnih šol v OŠ Janka Glazerja Ruše in OŠ Selnica ob Dravi. Slediti moramo predpisanim pogojem Nogometne zveze Slovenije, ki so za organizacijo tekmovanj vseh selekcij vedno strožji, posledično tudi prinašajo vse večje zadolžitve, tudi finančne. Kje vidite možne rešitve? Prijavljamo se na razpis Fundacije za šport: obnova obstoječih površin, nove površine in posodobitev spremljevalne površine, žal že tretjič neuspešno. NK Pohorje nima neporavnanih obveznosti. Predvsem z lastnim delom in sredstvi in sponzorsko pomočjo komajda zagotavljamo minimalne pogoje, a se bojimo, da v kratkem tega ne bomo več sposobni. Pridobljena sredstva s strani občinskega proračuna, namenjena tekočim vzdrževalnim stroškom objektov NK Pohorje, so že več let v enakem znesku. Znesek danes predstavlja le polovico vseh stro-
Na članski tekmi.
škov tekočega vzdrževanja. Pred leti se je premalo sredstev namenilo za redno vzdrževanja športnega objekta in načrtovane investicije se niso realizirale. Sofinanciranje programov športa društev ni v skladu z razpisom. Pri delitvi in točkovanju se ne upošteva, ne preverja dejanskega stanja v društvih. Kako ste zadovoljni z minulo sezono? Sedem tekmovalnih ekip in člani so odigrali vse prvenstvene in pokalne tekme, 158 tekem doma in 158 gostovanj. Prvo mesto po uspehu med našimi ekipami pripada kadetom - U16, saj bomo v 2. slovenski nogometni ligi imeli še naprej dve ekipi: kadete U16 in mladince U18. Ekipa starejših dečkov - U14 je pod vodstvom Janeza Ferka zmagala v ligi MNZ Maribor, a na koncu žal brez naslova prvakov. V mlajših selekcijah, kjer rezultati niso najpomembnejši, je zavidljive igre in rezultate, pod vodstvom trenerja Janeza Sternada, prikazala selekcija U10, ki se je v tekmovanju za MNZ Maribor uvrstila pod sam vrh. V svoji ligi sta barve našega kluba pod vodstvom trenerja Janija Poliča in Janeza Ferka uspešno zastopali tudi selekciji U12 in U8. Kakšni so načrti za novo sezono in kakšno je zanimanje mladih za igranje nogometa? Z mlado domačo člansko ekipo (povprečna starost je 22 let) tekmujemo v Štajerski
18
nogometni ligi in si prvenstveno želimo vstopiti v 3. SNL. Z mladinsko in kadetsko ekipo si želimo biti v zgornji polovici lestvice. V zadnjih letih opažamo vedno večje število igralcev v selekcijah U7, U9 in U11. Vendar nam veliko igralcev prehitro odide drugam, predvsem v NK Maribor, kar nam povzroča težave pri starejših selekcijah. Kakšna pa je kvaliteta in vzdrževanje travnatih površin ter možnost priprav tujih nogometnih klubov? Z občinskimi sredstvi smo v letu 2012 in 2013 vseeno uspeli z malimi investicijskimi in vzdrževalnimi deli. Imamo boljše travne površine in delno smo sanirali najnujnejše na objektu. Od izgradnje bazena dalje se močno pozna preobremenjenost igrišč na stadionu. Treningi so zaradi številnih ekip tudi na glavnem igrišču, kjer pa ni možno treniranje zvečer. Seveda obstaja povpraševanje za najem objekta v poletnih mesecih. Gostili smo romunske prvoligaše FC Brasov ter ekipe iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Bolgarije. Zagotovo vodstvo nogometnega kluba Pohorje čaka še veliko dela, saj se lahko zgodi, da bodo ob pomanjkanju sredstev tudi ti športni objekti vedno bolj propadali, kar pa bi pomenilo še en minus za našo občino in številne mlade nogometne navdušence.
Novice v novičkah
Pridelave zdrave hrane na lastnem vrtu Za nami je že večji del poletja, upam lahko samo, da je bilo uspešnejše, kakor je kazalo na začetku. Naša zgodba o ekološkem vrtu se nadaljuje. Če želimo ekološko vrtnariti, je naša glavna skrb posvečena zemlji, ne samim rastlinam. Zemlja je naše osnovno orodje, bogastvo in tudi vir zdravja za rastline, ali pa težav. Kako skrbimo zanjo? Besedilo: Miša Pušenjak
Spoznajmo osnovo in pomen kolobarja Pozimi si preglejte, kako na vrtu zasnovati kolobar, vrstenje vrtnin. Mnogi se ga bojijo, a potrebno je le prebrati, katere vrtnine so si med sabo botanično v sorodu. Edino pravilo kolobarja je, da si vsaj tri leta na isti gredice ne sledijo sorodne vrtnine. Ne zadošča, da zelju ne sledi zelje, za njim ne sme rasti cvetača, pa tudi repa ali redkvica. Dobro je sicer, da rastlinam z globokimi koreninami, kot so korenovke, sledijo take s plitvimi, kot so na primer solatnice. Ponavadi planiramo, da stročnicam (fižol, grah…) sledijo rastline, kot so kapusnice, pa tudi bučnice in krompir, ki potrebujejo več dušika. Vendar je vse to samo priporočljivo, ni pa obvezno. Priprava gredic, gnojenje V naslednjih letih boste gnojili s hlevskim gnojem konec jeseni, tik pred zimo. S kompostom pa gnojimo lahko spomladi ali jeseni, odvisno, kako se bomo lotili tega dela. S kupljenimi organskimi gnojili gnojimo spomladi. Mineralna, lahko topna gnojila pa uporabljamo samo v sili, če nam analiza pokaže, da moramo kaj na hitro popraviti ali dodati. Oblikujemo gredice in jih v prvem letu pognojimo. S kupljenimi organskimi gnojili, pri tem pa nujno upoštevamo rezultate analize in potrebe posameznih vrtnin, običajno dobimo na gnojilih dovolj natančna navodila o odmerkih.
Kako izberemo vrste in sorte zelenjadnic? Kaj bomo sejali in sadili je odvisno predvsem od naših želja in potreb. Tudi v nekaterih knjigah v Sloveniji boste našli podatke o tem, koliko rastlin na družinskega člana posadite. To naj vam bo za prvo orientacijo. Potem pa boste vse skupaj vsako leto znova prilagodili svojim potrebam. Da boste v naslednjih letih vedeli, koliko semena potrebujete, katere sorte so vam bile všeč, shranjujte vrečice od semena, na njih boste vedno imeli zapisano, katere sorte ste v preteklem letu posejali in so vam ustrezale (ali pa tudi ne). Sajenje, setev zelenjadnic Osnovno pravilo pri setvi oziroma sajenju je, da sadimo, sejemo vsako vrtnino ob njenem času. Žal nam navodila na vrečicah s semenom vedno ne pomagajo, saj so prevečkrat prekopirana od drugod in ne ustrezajo našim vremenskim razmeram. So pa lahko prva usmeritev. Še bolje pa je, da ustrezna navodila, napotke najdete v slovenski literaturi. Vedno upoštevamo temperaturo zemlje, ne pa zraka. Setev ali presajanje v mrzlo zemljo vedno pomeni velike težave za rastline. Sama bi predvsem na začetku čim več rastlin vzgojila iz kupljenih sadik, ob enem pa seveda nabirala izkušnje z lastno vzgojo sadik in direktno setvijo na vrt.
19
Varstvo rastlin Prepričana sem, da je edina prava odločitev na domačem vrtu naravno, ekološko vrtnarjenje. Prvo pravilo je, da dobro skrbite za zemljo in njene prebivalce, ter izberete odporne sorte in hibride. Kjer je možno, se odločamo za slovenske avtohtone sorte. Rastlinam, v času vznika in začetne rasti, omogočimo kar najboljše pogoje, upoštevamo pravila kolobarja in ne pretiravamo z gnojenjem. Poskrbimo tudi, da se bodo na našem vrtu dobro počutili koristni organizmi od najmanjših do največjih. Varstvo rastlin je seveda zelo pomembno. Vendar je včasih bolje in predvsem bolj zdravo, da kakšna rastlina tudi propade, kot da za varstvo vrtnin, ki so naša hrana, uporabljamo kemična sredstva. Sama menim, da so najbolj uspešni tisti vrtičkarji, ki uporabljajo zdravo kmečko pamet, opazujejo naravo in rastline in se jim prilagajajo, ne pa obratno. Uspešni bodo tisti, ki ne pretiravajo v nobeni stvari, naj bo to gnojenje, zalivanje, zgodnje ali pozno sajenje ali drugo. V naravi rastline čisto dobro uspevajo brez našega vmešavanja, poskusimo to čim bolj vnesti tudi na naš zelenjavni vrt.
Novice v Novičkah
Štorklje v Rušah
Osamljena lepotica »Ruške novice« so objavile javno povabilo podžupana, arhitekta Razpeta k sodelovanju pri »oživljanju osamljene lepotice, nekdanje Lamprehtove trgovine«. Osebno povabilo rade volje sprejmem. Avtor je hkrati potarnal, da se »že dalj časa ukvarja s problematiko praznjenja centra kraja«. A najprej je treba priznati, da Lamprehtovo ni nikakršna lepotica, pač pa zanemarjena privatna zgradba, ki center le kazi. Nima ne posebne arhitekturne ne kulturno-zgodovinske vrednosti. To, kar občina v zvezi s citirano in drugimi zanemarjenimi zasebnimi zgradbami v centru potrebuje, je predpis, ki bo lastnike zavezoval k normalnemu vzdrževanju zgradb in urejenemu okolju. Vili Rezman
Kaj sploh je center kraja? Zame je to staro naselbinsko jedro, območje od bencinskega servisa do Oniksa in začetek Areške ter bližnje okolje cerkve. To območje se v zadnjih letih polni ter obnavlja. Obnovili so se in oživeli veterinarska postaja, trgovina, bistro, mesarija, občinska zgradba ob grobnici (frizerske delavnice, CEZAM, ŠZR, razstavišče), spomeniški kompleks, prostori KZ Ruše, zgradbe ob Areški, na Trgu vstaje (cvetličarna, pošta, lekarna, »Papirček«, »Požarjevo«, park pred občino in zgradba občine) ter nekdanja pošta (danes foto salon, poslovni in stanovanjski prostori). Na začetku Falske se je vlagalo v nekoč znamenito gostilno Novak, Oniks… V opuščeni zgradbi Alchroma so danes režijski obrat, prostori Planinskega društva. Prenovljeni so prostori Društva
upokojencev. Ruška tovarna je precej vložila v obnovo kaplanije, obnovljena sta župnišče in cerkev. Spomnimo še na več deset parkirnih mest pri DU, na Trgu vstaje in ob Gimnazijski. Preostale tri, štiri zasebne, hitro propadajoče zgradbe bo menda skušala reševati aktualna občinska oblast-upam, da ne z javnimi sredstvi. Podžupan Razpet zagotavlja, da bodo nekaterim objektom »poskusili vdahniti novo dušo na povsem volonterski način«. Bog pomagaj (poplačaj)! A ja, še tržnico nameravajo urediti. Morda je podžupan spregledal, kaj svetuje od občinske arhitektke (Maruše Zorec iz Ljubljane) izbrana ljubljanska projektantska ekipa: ukinitev parkirišč pred Lamprehtovim, nasprotuje pa tudi tržnici ob hiši. Morda se je sedaj ponudila priložnost na Falski 1? Bi lahko tu uredili tržnico in parkiranje? O tem, kaj bo z ruškim muzejem, likovnim razstaviščem, novo knjižnico, kam bomo iz »čajne kuhinje« preselili JSKD… pa naši novi »razvojniki« ne povedo nič! Tudi v redu-bomo pripravili predloge pač drugi, stari razvojniki.
Štorklje v Rušah
V začetku leta 2012 je občina Ruše omogočila izdelavo gnezdilnega podstavka za štorklje. Uspešna akcija postavitve podstavka za gnezdo na dimniku bloka Ul. Ruške čete 2 je potekala v mesecu marcu 2012. Takoj po prihodu štorkelj v aprilu letošnjega leta se je pričelo tekmovanje za gnezdilno mesto. Najbolj vztrajen par si je priboril prostor in pričel z urejanjem gnezda. V Rušah sta se izlegla 2 zdrava mladiča v dobri kondiciji, ki sta bila 22. 6. 2013 v gnezdu tudi obročkana. Očitno imamo v Rušah še dovolj ohranjeno naravo in okolju prijazno kmetovanje, da so si štorklje naš kraj izbrale za svoj dom. Samica znese 3 – 5 jajc, po cca mesecu dni valjenja pa se izležejo mladiči. Odvisno od hrane in vremenskih pogojev lahko par vzgoji od enega do pet mladičev. V povprečju preživijo 3 mladiči, ki po približno dveh mesecih (54 – 70 dneh) zapustijo gnezdo. Besedilo in foto: Stanko Jamnikar
20
Novice v Novičkah
Izlet krvodajalcev • za 40 x darovano kri: Zlatko Oprešnik, Borut Marko, Senad CrnolIć • za 50 x darovano kri: Jožica Flegar, Gorazd Hartman • za 60 x darovano kri: Vili Strnad, Vincenc Vrečko, • za 70 x darovano kri: Miran Obrovnik • za 80 x darovano kri: Štefan Orozel
Štorklje v Rušah
Predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Ruše so v juniju organizirali izlet na Koroško, da bi krvodajalce nagradili za njihov humanitarni prispevek, in jim podelili priznanja. Krvodajalci so na izletu po Koroški odkrivali znamenitosti pokrajine in prejeli jubilejna priznanja. Besedilo: Nina Koper, foto: Tonica Miglič
Izleta so se udeležili stari in novi krvodajalci ter njihovi spremljevalci. Pot odkrivanja ene od najmanjših slovenskih regij so začeli v Dravski dolini, nekdaj znani po splavarjih, in se nato pri Dravogradu – pomembnem prometnem vozlišču – podali po Mežiški dolini, kjer so še vidni ostanki nekdaj močne železarske industrije. Njihova prva postojanka je bila ozka dolina ob Šentanelski reki, v bližini Prevalj, kjer je nekdaj stalo veliko mlinov. Danes pa je tod ohranjen eden redkih etnoloških spomenikov tovrstne kulture − Povhov mlin. V kratkem času, ko je iz zrnja nastajala moka, in so si izletniki ogledovali mlinarjevo hišo, je bila pripravljena prava mlinarska malica: rženi kruh, ocvirki, skutin namaz in domača suha klobasa. Po slastni in nasitni malici so se izletniki odpravili do nekdanje mitnice na Muti, ki je zaznamova-
la mejo med deželo Koroško in Štajersko. V spremstvu lokalne vodnice so si ogledali eno najstarejših cerkva – okroglo cerkev sv. Janeza Krstnika, krito s tipično koroško kritino – skodlami – in muzej, ki je razkril bogato zgodovino kovinske industrije. Ta se je začela razvijati v Spodnji Muti, ob glavni cesti Maribor–Dravograd, svoje obeležje pa je našla v muzeju na Zgornji Muti, na dvignjeni terasi nad glavno cesto. Ta del Mute je bil za mnoge udeležence še nepoznan in zato toliko bolj zanimiv. Bogato zgodovino gozdarstva in splavarjenja ter druge posebnosti življenja v Dravski dolini so ob slikah in razstavnih eksponatih predstavili v novih prostorih Turističnega društva Vuhred. Vodnica po razstavi je razkrila številne zanimive zgodbe, ki so majhen kraj Vuhred prikazale v novi luči. Celodnevno potepanje se je zaključilo s podelitvijo priznanj vsem krvodajalcem, ki so slavili okrogel jubilej darovanja krvi. Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Ruše Hedvika Potočar in predsednik krvodajalcev Stanko Karba sta izrekla zahvale in podelila priznanja krvodajalcem, ki so se izleta udeležili. Priznanja pa so v letošnjem letu prejeli: • za 10 X darovano kri: Denis Jakob, Štefka Kukolj, Darinka Ogorevc, Iztok Fras, • za 20 x darovano kri: Katja Gracar, Borut Senčar, • za 30x darovano kri: Franc Hiter,
21
Vsi ostali so prejeli pohvalo in zahvalo za nesebičen prispevek pri reševanju življenj. Prijetno raziskovanje in odkrivanje Koroške se je zaključilo s poznim kosilom in živahno glasbo ansambla Nikoli ni prepozno, kot ni nikoli prepozno, da se odločite darovati kri.
Kaj mi pomeni družabništvo V letu 2004 sem bila operirana. Žal je bila operacija neuspešna in takrat se mi je življenje obrnilo na glavo. Bila sem v zdravilišču Dobrna, tam mi je dr. Ivica Flis povedala, da imamo v Rušah družabništvo. Še slišati nisem hotela, da bi koga sprejela. Moji domači so se zelo trudili, da bi se odločila za družabništvo. Potem sem le pristala na to, da pride družabnica. Prišli sta gospa Renata in gospa Helena, da smo se spoznale. Od takrat komaj čakam, da pride ura, ko pride družabnica in lahko grem na sprehod ali mi kako drugače pomaga. Veliko mi pomeni tudi pogovor. Družabnica me spremlja k zdravniku in v trgovino. Sedaj prihajata izmenično gospa Štefka Kukolj in gospa Nada Rek. Hvala županu Občine Ruše Urošu Štancu, ki kot predstavnik menda edine občine v Sloveniji podpira in še naprej omogoča tovrstno brezplačno pomoč. Brez družabništva si ne znam predstavljati dneva. Besedilo: Terezija Judar
Novice v Novičkah
Stare »cunje« so lahko koristne! Prenova postajališča Ruše tovarna
V Občini Ruše so sodelavci Zadruge dobrote v teh dneh postavili dva zbirna kesona za stari tekstil, oblačila in igrače. Opazili smo, da ste jih občani precej hitro napolnili, kar opravičuje njuno prisotnost in načrt v bodoče, saj razmišljajo, da bi takih kesonov postavili še več.
V Rušah letos prenove ne bo doživela samo glavna cesta, ki dobiva končno podobo, ampak tudi železniško postajališče nasproti nekdanje Tovarne dušika Ruše, ki ga uporabljajo predvsem dijaki bližnje gimnazije. Pričetek gradnje je predviden v septembru. Vir: Večer 28. 6. 2013, Besedilo: Aljaž Jug
Besedilo: Špela Žerjal
Občina Ruše se je z Zadrugo dobrote povezala po uspešno izvedenem forumu socialnega podjetništva v mesecu juniju, ki so ga organizirali člani TICa Ruše. Obiskalo ga je več kot 100 zainteresiranih Rušanov in Rušank ter gospodarstvenikov. Na Forumu smo med drugim slišali predstavitev projekta Tekstilnica, ki ga vodijo v Zadrugi dobrote. Podžupan Aleksander Brunčko je že takrat opazil potencial projekta. Tako je v dogovoru z Zadrugo poskrbel, da je Občina pripravila prostor za zbirne kesone. V čem je smisel zbiranja oblačil, igrač in »cot«? V okviru projekta po vsej Sloveniji zbirajo oblačila in tekstil. V skladišču v Dravogradu ga sortirajo, tako da 40% teh oblačil pripravijo za prodajo v second hand trgovinah, 30 % predelajo v krpe, (ki se npr. v industriji uporabljajo za brisanje oljnih madežev), 20% pa predelajo v druge izdelke, kot so torbice, vreče za sedenje, torbice za mobilnike itd. V zadnjem času preostali del oblačil zmeljejo in uporabijo kot izolacijo za hiše - v vednost: izolacija z mletim tekstilom je nekajkrat boljša od izolacije s stekleno volno. V okviru projekta Tekstilnica je v tem trenutku našlo zaposlitev 5 težje zaposljivih oseb, starejših od
Štorklje v Rušah
55 let in težko zaposljivih mladih. Tako tudi na Občini Ruše upajo, da bodo lahko s projektom uspešno kandidirali na kakšnem razpisu, in pridobili denar za nova delovna mesta. Po besedah podžupana Aleksandra Brunčka in župana Uroša Štanca se v tem trenutku v Rušah tekstil zbira. V bodoče si želijo, da bi jim s pomočjo Zadruge dobrote uspelo usposobiti več ljudi, ki bi tekstil lahko v Rušah tudi sortirali in predelali. V okviru Režijskega obrata pa imajo na Občini na voljo več šivalnih strojev, s katerimi bi lahko izdelovali izdelke za prodajo in ponovno uporabo. Na koncu pa še nekaj informacij. V Slovenijo letno uvozimo okoli 20.000 ton tekstila, od tega 1000 ton samo za industrijske krpe. Po drugi strani na letni ravni na smetišča odvržemo 14.000 ton tekstila. Cilj projekta Tekstilnica je, da bi vsaj 10.000 ton odvrženega tekstila predelali in ponovno uporabili. Bodite tudi vi del tega; bodite socialnoekonomsko osveščeni in odvrzite odpadni tekstil v zbiralne kesone Tekstilnica. Lokacije v občini Ruše: na parkirišču med ulicama Ruške čete in Jamnikove in v Bistrici ob Dravi pred Kulturnim domom Bistrica ob Dravi.
22
Podoba železniškega postajališča je že leta popolnoma nespremenjena. Spominja na čase, ko je na vlak vsakodnevno stopalo na desetine tovarniških delavcev, pred službo ali po njej. Turisti in tujci, kolikor jih pač potuje skozi Ruše, le s težavo opazijo postajališče, označeno le z znakom in prepoznavnim betonskim peronom. A to se bo po besedah Mirana Anderliča z Direkcije za železniški promet kmalu spremenilo. “Res je, septembra bomo pričeli nadgradnjo železniškega postajališča Ruše tovarna. Obnovili bomo peron, postavili hiško, namestili varnostno in labirint ograjo, razsvetljavo, uredili bomo dostopne poti za ljudi z omejeno mobilnostjo, uredili parkirna mesta za invalide ter usmerjevalne pasove za vodenje slepih in slabovidnih, zamenjali bomo prometno opremo, torej klopi, napisne table, koše za smeti in vitrine za vozne rede.” Prenova bo predvidoma trajala dva meseca, saj naj bi se izvajala le ob sobotah in nedeljah. Investitorja posega sta Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor ter lokalna skupnost, torej Občina Ruše. “Po projektantskem predračunu je izvedba del v okviru nadgradnje postajališča ocenjena na 215 tisoč evrov,” še pove Anderlič in doda, da ob nadgradnji niso predvidene večje infrastrukturne spremembe. “Namen projekta je zagotoviti sodoben in uporaben potniški objekt, ki bo hkrati prijazen ljudem z omejeno mobilnostjo ter uporabnikom invalidskih vozičkov, slepim in slabovidnim.”
Razno
Iz uredništva
Štipendije Občine Ruše
Nagrajenci nagradne križanke iz 3. številke Ruških novic so: Slavko Šterman, Ruše, Frančiščka Šmit, Ruše, Virineja Kajzer, Ruše.
Javni razpis za enoletno štipendi- Razpisna dokumentacija je dosegljiva ranje dijakov in študentov v obči- na spletnih straneh: www.ruse.si pod ni Ruše za šolsko leto 2013/2014. rubriko »Razpisi, natečaji« in na sedežu Besedilo: Občina Ruše
REŠITEV KRIŽANKE JURČEK NA DELU Vodoravno: TRAMPOLIN, REPRESIJA, AVTO, OMET, VI, ŽAL, KI, AZI, CEKAS, OM, TKIVO, BAKRAR, KEN, KVESTURA, TOPLICE, REKORDER, ROLER, ORO, DIS, PASAŽIR, SISTEM, SE, ENAKIT, FES, POKROV, LIMA, CIZELER, ODEON, AB, AKA, AŠIČ, ELVIS, RA, ANTAR, STACIJA, ICEK, ANERA, DAMAR, NIGER, ADO, MU, ONI, IJOLIT, ALJEHINKA, KANAPE, OST, TAOS.
Opravičilo uredništva Vsem bralkam, bralcem in avtorjem se opravičujemo za nekatere napake v prejšnji številki Ruških novic. Med člani uredniškega odbora bi morala biti navedena Nina Koper, ki je prav tako avtorica članka „Čiščenje reke Drave,“ navedena je bila Nina Kolar. Hvala za razumevanje!
Enoletno štipendiranje dijakov in študentov s stalnim prebivališčem v Občini Ruše poteka na podlagi Pravilnika o dodelitvi štipendij v Občini Ruše in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodelitvi štipendij v Občini Ruše z javnim razpisom. Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka in študenta na prvi stopnji, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v Občini Ruše, so kot dijaki dosegli najmanj povprečno oceno 4, oziroma so v preteklem študijskem letu dosegli kot študentje povprečno oceno najmanj 8. Po tem razpisu je v proračunu Občine Ruše za leto 2013 predvidenih 8.500,00 EUR. Dodelile se bodo 3 štipendije za dijake in 3 štipendije za študente. Prijave za podelitev štipendije oddate na obrazcu »Vloga za enoletno štipendiranje dijakov in študentov v Občini Ruše za šolsko leto 2013/2014«.
23
Občine Ruše, Trg vstaje 11, v sprejemni pisarni in tajništvu občine, v poslovnem času. Kandidat mora k prijavi na javni razpis predložiti dokazilo o prvem vpisu v tekoči letnik izobraževanja, dokazilo šole o šolskem uspehu preteklega šolskega leta, dokazilo o prejemanju otroškega dodatka oz. odločbo o odmeri dohodnine za družinske člane, dokazilo o umetniški, raziskovalni, športni in drugi nadarjenosti (neobvezno, zgolj v primeru, da kandidat dosega dodatne uspehe). Vlogo kandidati oddajo najkasneje do 20. 9. 2013 v zaprti ovojnici (kuverti), na katero nalepijo izpolnjeni obrazec z napisom: »Ne odpiraj - vloga za podelitev enoletne štipendije dijakom in študentov v Občini Ruše za šolsko leto 2013/2014«. Vlogo kandidati pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA RUŠE, TRG VSTAJE 11, 2342 RUŠE. Nepravilno označene in po roku oddane vloge, bodo zavržene. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo pri kontaktni osebi Bojani Muršič ali na elektronski naslov bojana.mursic@ruse.si.