Ruške novice - december 2013

Glasilo RUŠKE NOVICE po sklepu o programski zasnovi objavlja članke in obvešča o delu organov Občine in njenih delovnih teles, krajevnih odborov, javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu ter poroča o aktualnih gospodarskih, izobraževalnih, socialnih, kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini, ter spremlja pisma, odzive in pobude bralcev kot tudi oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Občine Ruše. Uredništvo si pridržuje pravico do uredniškega urejanja posredovanih člankov, ki naj ne presegajo dolžine 300 besed, slikovno gradivo naj bo poslano ločeno od besedila, s pripisom avtorja besedila in slike, na naslov ruske. novice@ruse.si, najkasneje do 3. februarja 2014.

Kazalo Premik v pravo smer 3 Spremembe in dopolnitve OPN 4 Ureditveni načrta za središče Ruš 5 OPPN Geberit 5 Aktivnosti na komunalnem področju 6 Predstavitev KO Bezena 10 Čarovnice 11 Teden bučmanov 11 Spoznajmo svoj kraj 12 Jubilejno ruško Martinovanje 14 Društvo upokojencev Ruše 15 Prenova trgovine Zadružnik 16 CEZAM na EU projektu 17 Ali imamo voljo 19 Evropski teden mobilnosti 20 Obisk učencev iz Celovca v Rušah 21 Invalidom prijazna šola 22 Potepuške mačke 23 Nasveti za varčevanje 24 Plesno gibalne terapije 25 Naravno in uporabno darilo 26 Utrinki s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Ruše 27 Obvestilo Geberit 27 Akcija Drobtinice 28 Jubilejni Unicefov koncert 28 Projekt podari malico 29 Projekt Simbioza 29 »RINGLŠPIL« 30 Dejavnosti društva Bistra 30 Napovednik dogodkov 31

Nagovor podžupana Spoštovane občanke, občani!

Na vas se obračam s hvaležno nalogo, da vam napišem nekaj uvodnih besed k zbiru novic s področja komunale, ki ga kot podžupan pokrivam. Veseli me, da lahko po koncu investicijsko precej intenzivnega leta predstavimo nekatere naše večje projekte. Seveda pa je tukaj še kup manjših aktivnosti in dnevnih rutin, ki jih na tem področju opravljajo delavci Režijskega obrata pod vodstvom Boštjana Jermana. Rad bi jim izrekel prav posebno zahvalo za vse postorjeno. Nedvomno je največji letošnji projekt rekonstrukcija državne ceste skozi center Ruš. Ob obnovi ceste smo se na Občini potrudili in popolnoma na novo uredili vse komunalne vode. Glede na izkušnje ob zapori centra na Občini razmišljamo, da bi del ceste med trgom in prepustom potoka zapirali med vikendi in tako naredili center Ruš prijaznejši za pešce in kolesarje. Prav tako bi želeli spodbuditi čim več prebivalcev Ruš, da se »na vas« odpravijo peš ali s kolesom, in pustijo svojega jeklenega konjička doma v garaži.

Vabim vas, da nam pošljete svoje pripombe in predloge na elektronski naslov: rezijski.obrat@ruse.si. Iskreno upamo, da bodo postorjene zadeve v kraju dobro sprejete in da bodo izboljšale življenje vseh nas.

S spoštovanjem, Uroš Razpet

Pozdrav iz uredništva Ob iztekajočem se letu pogledamo, kaj smo naredili in katerih obljub nismo uresničili. Odgovarjamo sami sebi, zato zmoremo biti do lastnih napak veliko bolj prizanesljivi. Postavlja se vprašanje, koliko znamo biti samokritični. Očitno veliko lažje kritiziramo druge, šefa, sodelavce, znance, še posebej tiste, ki niso naši prijatelji. Kaj nam to prinese? Seveda nismo veseli kritike drugih, je pa lahko dobronamerna in hkrati pokazatelj, da česa ne delamo dobro. Etika, moralne vrednote in delavnost so odlike uspešnih ljudi. Nekatere študije pa nakazujejo, da mora dober voditelj znati tudi poslušati. Le kakšen bi bil svet, kjer bi moralni ljudje vladali delovnemu ljudstvu? Naš svet je veliko bolj drugačen in čas neusmiljeno hiti naprej. Do konca leta nam je ostal le še mesec december. Veliko je takšnih, ki si prijetnih prazničnih dni ne bodo mogli pričarati, ki že tako komaj shajajo z enim toplim obrokom na dan, in je solidarnost ter udejanjena pomoč še kako dobrodošla. Pričnimo s tem v svojem kraju, verjamem, da bomo našli priložnost in način. Kaj pa lastne želje? Te so lahko neskončne.

Ob koncu leta vam zato iz srca želim, prijeten skok v leto 2014. Veliko zdravja in sreče. Želje pa bodo postale to, kar boste iz tega naredil vi sami. Pa veliko uspeha pri tem!

Barbara Jert, glavna in odgovorna urednica

Naklada: 3.000 izvodov Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, Ruše E-pošta: ruske.novice@ruse.si Odgovorna urednica: Barbara Jert Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan Vihar, Nina Koper Lektoriranje: Mira Sevšek Naslovna fotografija: Nejc Ketiš Grafično oblikovanje in prelom: kex.si Tisk: Tiskarna Babič, Stojan Babič s.p.

2

Eksluzivno

Premik v pravo smer - Intervju z županom Leto 2013 je leto uresničevanja projektov na različnih področjih. Kateri projekti so se že zaključili?

V letu 2013 smo do sedaj uspeli dokončati kar nekaj projektov, pri čemer je nujno izpostaviti tudi pripravljenost naših občanov za sofinanciranje posameznih del. Na tak način smo dokončali asfaltiranje ulice Pod hribom v Bistrici ob Dravi ter platoja in dostopa do vrtca v Ulici Mali Beograd v Rušah. Obnovili smo asfaltno prevleko dela vozišča lokalne ceste proti Šumiku ter dogradili vodovodno omrežje. Veliko truda ter kar nekaj finančnih sredstev smo porabili za ureditev Tovarniške ulice v Rušah, in sicer za ureditev ceste do zbirnega centra ter ceste do PC Geberit. Ponosni smo tudi na obnovo prostorov in energetsko sanacijo Doma kulture v Bistrici ob Dravi.

Vredno je omeniti tudi manjše, a prav tako pomembne projekte.

Pričeli smo s celostno prenovo urbane opreme občine, v sklopu katere smo v prvi fazi pričeli urejati nove klopi ter avtobusna postajališča, nove zazelenitve in zasaditve ob Mariborski in Falski cesti, ki bodo našemu kraju zagotovo dale bolj prijazno podobo. Postavili smo skate park na območju Športnega parka Ruše ter s tem dopolnili ponudbo le-tega. Kar nekaj del je bilo izvedenih tudi v lastni režiji s pomočjo zaposlenih v našem režijskem obratu. Vseh seveda ni mogoče našteti, smo pa tako obnovili nekatere izmed lesenih mostov, položili oz. uredili kanalete za odvodnjavanje meteornih voda v Bistrici ob Dravi, izvedli kar nekaj investicij in investicijsko-vzdrževalnih del na omrežju javne razsvetljave (npr. v Kopališki ulici in v naselju Fala) ter cestne infrastrukture (postavitev odbojnih ograj, sanacija usadov in propustov) ter druga redna dela.

Zaključila se je tudi prenova javne razsvetljave, ki je bila potrebna glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

Namen te investicije je bil povečanje učinkovitosti javne razsvetljave z uporabo sodobnih, energetsko varčnih ter okolju prijaznih svetilk oziroma z nameščanjem krmilno–regulacijske opreme. V tem oziru se nadejamo tudi do 30 % prihranka pri porabi električne energije ter stroških vzdrževanja javne razsvetljave.

V tem projektu smo samo v Občini Ruše zamenjali 590 neustreznih svetilk s kompaktnimi fluorescentnimi in visokotemperaturnimi natrijevimi sijalkami ter namestili 9 naprav za zmanjšanje napetosti. Vrednost opravljenih del je znašala 136.232 EUR, vendar lahko pričakujemo, da se nam bo investicija ob sofinanciranju EU ter pričakovanih prihrankih povrnila prej kot v treh letih. Javno razsvetljavo bomo novim standardom prilagodili najkasneje do konca leta 2016.

V Občini Ruše pa so projekti, ki so še v teku in se bodo izvajali tudi v letu 2014. Kateri?

V osnovi bo glavni del prenove Falske ceste končan v letošnjem letu. Zaradi proračunskih razlogov pa bo DRSC-ja v naslednjem letu izvedel še fino asfaltno prevleko. Pričeli smo z načrtovanjem in urejanjem pokopališča oz. v prvi fazi platoja pred mrliško vežico, s projektiranjem in reševanjem problematike perečih vodotokov (izpod Lorbekovega vrha, Jugovega potoka ter hudournika pri Letnem gledališču), v fazi projektiranja je kanalizacijsko omrežje na območju Vinske poti, še vedno pa se moramo ukvarjati z urejanjem lastniških stanj in pridobivanjem služnosti za izgradnjo kanalizacije v Gozdarski in Trpinovi ulici. Za območje Drevoredne ulice imamo imenovan gradbeni 3

odbor, kateri je že pričel s svojim delom, sama izvedba pa je načrtovana v naslednjem letu. Urejamo otroško igrišče in plato pri Viaduktu in izvajajo se nujna sanacijska dela na večstanovanjskem objektu Vivatov steklarne, ki jo je prizadel požar.

V pripravi je sprememba Občinskega prostorskega načrta Občine Ruše, sprememba ureditvenega načrta za središče naselja Ruše. Trenutno je v občinski upravi v teku razvrščanje zemljišč glede rabe in določitev zemljišč za gradnjo stavb, kar zahteva novi pravilnik.

Pomembno je dobro delovanje občinske uprave, uspešnost občinskega sveta in ustvarjanje boljših pogojev za občane. Številni očitki na ene in druge pa kažejo na nenehno nezadovoljstvo in nestrpnost?

Kritika je vedno dobrodošla, saj nam daje možnost, da se vidimo v ogledalu, ki nam ga nastavijo drugi. Je pa res, da star slovenski pregovor pravi, pometi najprej pred svojim pragom. Zame je najpomembneje, da se stvari premikajo na bolje in da so naši občani zadovoljni. Ko bi tako zaposleni v občinski upravi kot svetniki zmogli in znali razumeti, da občina ni polje njihovih osebnih bojev zoper ali za koga, bi lahko postorili še mnogo več. Tako pa ima človek včasih res vtis, da se čas zapravlja za brezplodna dokazovanja moči in argumentiranja. Vesel sem, da nam je do sedaj v mojem mandatu kljub temu uspelo uresničiti kar nekaj večjih komunalnih projektov, sanirati bazen in kulturni dom v Bistrici, skrbeti za društveno, športno in kulturno življenje naših občanov in zame najpomembneje, pridobiti največjo investicijo v proizvodno dejavnost, vsaj v tem delu Slovenije, in s tem obdržati preko 200 kakovostnih delovnih mest.

Barbara Jert

Občinska uprava

Spremembe in dopolnitve OPN Jeseni 2012 je občinska uprava objavila obvestilo občanom, podjetjem oz. lastnikom zemljišč o predvideni spremembi Občinskega prostorskega načrta Občine Ruše, ki je bil sprejet na zadnji seji prejšnjega mandata in je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 26/10 ter na spletnih straneh Občine.

Besedilo: Barbara Ferlic

Občina je želela z obvestilom občane in ostale lastnike nepremičnin spodbuditi k razmišljanju o svojih razvojnih potrebah (predvsem investicijah na ali v stavbah oz. na zemljiščih) v naslednjih letih ter da v občinski upravi preverijo, ali so želeni posegi v skladu z veljavnim OPN. Dobrodošle so bile tudi pobude, ki se nanašajo na prostorski razvoj občine.

Občina je pričela postopek SDOPN2 s sprejemom sklepa župana v maju 2013.

Priprava je v začetnih fazah in bo po oceni občinske uprave zaključena ob koncu leta 2015.

Do sedaj je Občina prejela okoli 30 pobud, ki se v glavnem nanašajo na spremembo namenske rabe iz kmetijskih ali gozdnih v stavbna zemljišča.

Načrtovalec in občinska uprava sta pobude obdelala ter se do njih opredelila. Naloga občinskega sveta pa je, da se opredeli do tega, katere pobude bodo vključene v nadaljnji postopek priprave sprememb oz. dopolnitev OPN (SDOPN2) in katere bodo izločene. Pričakujemo, da bo občinski svet tovrstno odločitev sprejel še v tem letu.

Podrobnejše pogoje za obravnavanje pobud bi moral predpisati minister, a jih do danes še ni, zato se je pri pregledu pobud upoštevala skladnost z zakono-

Osnovna namenska raba in prometna infrastruktura po občinskem prostorskem načrtu

dajo in strateškimi dokumenti občine, kot določa zakon. Izkazalo se je, da so nekatere pobude skladne z zakonskimi določili in strateškimi dokumenti Občine, nekatere pa ne.

Kot rečeno je postopek SDOPN2 v začetni fazi. Pripravljen je nov prikaz stanja prostora, opredelitev do pobud, pripravljajo se nove usmeritve za razvoj poselitve, kar pomeni, da bodo verjetno začrtane nove meje in smeri možnih širitev naselij.

Kljub temu da je postopek SDOPN2 v teku od spomladi, je še čas za podajanje pobud. V ta namen je občinska uprava pripravila obrazce, ki so na voljo na spletnih straneh Občine ali v pisarni okolja in prostora (stavba režijskega obrata). Zaželeno je, da se pobude posredujejo čim 4

prej, najkasneje do konca javne razgrnitve, ki bo predvidoma sredi naslednjega leta. Trajala bo 30 dni, javnost in predvsem lastniki zemljišč, katerih namenska raba se bo spremenila, bodo o javni razgrnitvi ustrezno obveščeni.

Opis postopka priprave SDOPN je na vpogled v sklepu o pričetku postopka priprave sprememb in dopolnitev, ki je objavljen na spletni strani Občine in v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 20/2013 z dne 24. 5. 2013, skupaj z ostalim gradivom je na vpogled tudi v občinski upravi.

Za informacije o predpisih, ki veljajo na posameznih parcelah oz. zemljiščih in o poteku postopka, se lahko obrnete na občinsko upravo (področje okolja in prostora v stavbi Režijskega obrata Občine Ruše).

Občinska uprava

Spremembe dopolnitve ureditvenega načrta za središče Ruš

OPPN Geberit

V letu 2001 je Občina sprejela z Odlok o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše. Načrt je bil spremenjen oz. dopolnjen v letih 2003, 2006 in 2007.

Besedilo: Barbara Ferlic

Območje obdelave sega od križišča pri hotelu na vzhodu, kjer zajema še stavbe južno od državne ceste, do stanovanjske pozidave ob osnovni šoli na zahodu.

Zajema območje ob Falski cesti z izjemo Drevoredne ulice ter parcele ob gasilskem domu v Rušah.

Ureditveni načrt je podroben prostorski dokument, s katerim morajo biti usklajeni vsi posegi v območju obdelave.

Po skupnih značilnostih je območje razdeljeno na 17 morfoloških enot, v katerih so načrtovani novi objekti, opredeljeni pogoji za nadomestne gradnje, dozidave ali rekonstrukcije, nekateri objekti so predlagani za rušitev.

Od zadnjih sprememb URN je minilo že šest let. V tem času so se z ozirom na namere po novih investicijah pojavile potrebe po spremembi posameznih vsebin odloka.

Občinska uprava je izvedla postopek javnega naročila in za pripravo sprememb URN izbrala podjetje AU arhitekti d.o.o. iz Maribora. To podjetje je torej izbrano kot načrtovalec sprememb in dopolnitev URN. V okviru tokratnih sprememb so pred pripravo končnih izhodišč in vsebine spremembe URN predvidene štiri delavnice s krajani, ki jih bo vodil načrtovalec. Prva delavnica je predvidena že v decembru tega leta, občinska uprava bo javnost o datumu, kraju in času delavnice obvestila na krajevno običajen način.

Občinski svet Občine Ruše je na osemnajsti seji 7. 10. 2013, sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Bezena (enota urejanja prostora Ru 80, v nadaljevanju: odlok ali načrt).

Besedilo: Barbara Ferlic

Območje obdelave načrta se nahaja v severozahodnem delu Bezene, vzhodno od apnenice, ob Tovarniški cesti in meri približno 6,4 ha. V vzhodnem delu območja že poteka gradnja proizvodno poslovne stavbe, ki predstavlja prvo fazo gradnje proizvodno poslovnega kompleksa, v katerega se bo s Smolnika preselilo podjetje Geberit sanitarna tehnika d.o.o..

5

Z odlokom je torej načrtovana gradnja proizvodno poslovnih prostorov (proizvodne hale s pisarniškimi in ostalimi spremljajočimi prostori) neposredno ob objektu, ki je trenutno v gradnji, ureditev prostih površin (parkirišča za tovorna in osebna vozila ter manipulativne, zelene površine) in gradnja prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.

Pobudnik in financer priprave je podjetje Geberit, načrtovalec prostorske ureditve podjetje Urbis iz Maribora, postopek priprave je vodila občinska uprava.

S sprejemom predmetnega odloka je ustvarjena ustrezna pravna podlaga za pridobitev projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za izvedbo naslednjih faz načrtovane gradnje in ureditve zunanjih površin v območju, kamor bo podjetje Geberit preselilo svojo dejavnost.

Občinska uprava

Aktivnosti na komunalnem področju Rekonstrukcija Mariborske-Falske ceste O rekonstrukciji Mariborske in Falske ceste smo že poročali. V tem trenutku potekajo dela v polnem zagonu. Kot ste opazili, je na cestišču že položen spodnji sloj asfalta. Prav tako so položeni in obnovljeni vsi komunalni vodi: vodovod, kanalizacija, plinovod, telekomunikacijski in KTV vodi. Obnovljena in bistveno spremenjena je tudi javna razsvetljava.

Edini upravljavec komunalnih vodov, ki se investiciji ni priključil, čeprav ga je Občina večkrat pozvala k obnovi, je Elektro Maribor. Elektrovodi namreč še vedno ostajajo v zraku. Urejenemu videzu centra Ruš pa vendarle dajejo piko na i nove svetilke (z novimi drogovi). Po pogodbi je rok za dokončanje del 30. 11. 2013, vendar se bodo dela – zaključni sloj fine asfaltne prevleke – prenesla na pomlad naslednjega leta. Glavni vzrok je zamik financiranja s strani Direkcije RS za ceste (DRSC), kajti večina investicij, ki jih DRSC financira, je zaustavljenih. V glavnem dela tečejo po planu. Velik gradbeni zalogaj je predstavljala prestavitev struge in pokritje dela ruškega potoka. Težave so nastopile tudi zaradi neobstoječih kvalitetnih evidenc o obstoječi komunalni infrastrukturi. Komunalna napeljava na tem območju je namreč med najstarejšimi v občini. Pri obnovi so se zato pojavili tudi nekateri nepredvideni posegi. Vzporedno z obnovitvijo cestišča in vseh komunalnih vodov pa smo največjo pozornost namenili tudi obcestnim površinam. Tako se v sklopu tega urejajo in tlakujejo obcestni prostor pred spomenikom NOB, plato pred Lamprehtovo hišo ter ploščad pred

Dvorišče pred Lamprehtovo hišo.

glasbeno šolo in Domom kulture Ruše.

Pred Lamprehtovo hišo parkiranje, razen za dostavo, ne bo več možno. Ureja se terasasta ploščad. Nadomestna parkirna mesta bodo zaenkrat zagotovljena na Falski cesti 1.

Prav tako je delovna skupina v sodelovanju z občinsko arhitektko doc.

Marušo Zorec dosegla precej sprememb v sami projektni dokumentaciji. Njihovemu iskrenemu trudu gre zahvala, da nam potok v centru kraja ni izginil pod asfaltno ploščad in smo ohranili, za Ruše tako tipični, drevored ob ruškem potoku. Drevesa ob potoku, ki jih je bilo treba odstraniti tudi zato, ker so bila nekatera že preperela, so nadomestile akacije s kroglasto krošnjo. Hkrati se urejajo vse zelene površine ob regionalni cesti. Pri glasbeni šoli je posajena breza, pri sodu na začetku Vinske poti jasmini, ekološki otok ob Mariborski cesti zakrivajo hortenzije, lipovci nasproti pekarne (kolodvorska) okrasne (vrstnate) češnje so posajene pri Režijskem obratu in še kje.

6

Že na sami predstavitvi projekta javnosti je bilo stanovalcem ob Mariborski in Falski cesti obljubljeno, da se bodo pločniki na najbolj kritičnih mestih, kjer so bili preozki, uredili. Pločniki imajo sedaj minimalno širino 1,20 m (Zidarič, Kropin, Gosak). Hkrati je bila tudi dana obljuba podžupana, da bomo poskušali najti ustrezno tehnološko rešitev za zaščito izpostavljenih delov fasad ob cesti.

Obljuba je izpolnjena. Specialna impregnacija, ki jo je treba nanesti na fasado, je že nabavljena. Lastnike objektov prosimo, da se obrnejo na Režijski obrat in se dogovorijo o podrobnostih. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj. Financiranje celotne investicije po sofinancerski pogodbi, sklenjeni med DRSC, Občino in Cestnim podjetjem Ptuj, znaša 1.818.000 €. Od tega država financira približno 75% vrednosti, Občina pa 25 %. Občina financira v celoti vodovod in fekalno kanalizacijo, v določenem deležu tudi pločnike in javno razsvetljavo. Občina dodatno financira tudi ureditev obcestnih prostorov, podaljšanje kanalizacije do stanovanjske hiše na Falski cesti 44 in ureditev javne razsvetljave na prireditvenem prostoru v parku. Skupna vrednost dodatnih del znaša približno 200.000 €.

Občinska uprava

Asfaltna prevleka pri garažah ob ulici Mali Beograd

Dostopna cesta do poslovne cone Bezena (nadaljevanje Občina je prisluhnila pobudi uporabni- Tovarniške ceste) kov garaž ob ulici Mali Beograd. Uresničila je njihovo željo, da se protiprašno uredi dovozni prostor pri garažah, saj so bili pripravljeni sofinancirati investicijo v višini 40 % pogodbene vrednosti, ki znaša blizu 13.200 €. Poleg tega je Občina uredila tudi odvodnjavanje in javno razsvetljavo.

Vrednost dodatnih del znaša približno 3.150 €. S tem je urejena tudi pešpot (dostop) do vrtca. Manj težav pa bo tudi pri izvajanju zimske službe.

Ulica Pod hribom v Bistrici ob Dravi ima novo asfaltno prevleko Dolgoletna želja krajanov, da se uredi Ulica Pod hribom, se je uresničila z njihovo pomočjo. Ulica je dobila asfaltno prevleko. Od pogodbene vrednosti, ki znaša nekaj manj kot 10.000 €, so krajani sofinancirali 40-odstotni delež.

Poleg tega je Občina na celotni trasi ceste vgradila še kanalizacijske cevi in jaške za kasnejšo ureditev priklopa na javno kanalizacijsko omrežje. Vrednost dodatnih del znaša okoli 6.700 €.

Občina je imela že dalj časa v načrtu, da uredi cesto, ki poteka neposredno ob regionalni železniški progi Maribor–Dravograd–Prevalje, po predvideni trasi obvoznice, to je vzhodno od križišča z dostopno cesto do zbirnega centra (mimo objekta Monvi). Zadano nalogo je Občina pričela uresničevati v letošnjem letu, ko se je pričela gradnja novih proizvodno-poslovnih prostorov podjetja Geberit v poslovni coni Bezena. Ureditev ceste poteka fazno. Do sedaj je Občina najprej uredila (oz. izvedla) investicijsko vzdrževalna dela na dostopni cesti do zbirnega centra in nato asfaltirala zahodni del obstoječe ceste, ki poteka vzporedno z železniško progo. Še letos bodo izvedli zemeljska dela, v prihodnjem letu pa bodo položili fekalno kanalizacijo, kar ni bilo predvideno v sklopu izgradnje te infrastrukture, in asfaltirali cestišče.

Vrednost del znaša 91.210 €. Novo urejena cesta, ki poteka v ravni liniji (vzporedno z železniško progo po predvideni trasi obvoznice), bo tako služila tudi kot dostopna cesta za podjetje Geberit.

Obnova asfaltne prevleke na odseku Malecov hram–Ditmajer na lokalni cesti Ruše–Šumik Na lokalni cesti Ruše–Šumik, na odseku Malecov hram–Ditmajer, je položen novi asfalt. Pogodbena vrednost del znaša nekaj manj kot 44.000 €. Istočasno je Občina na tem odseku napeljala tudi vodovod in tako podaljšala javno vodovodno omrežje do večstanovanjske hiše Smolnik 73.

Ulica Pod Hribom in nova asfaltna prevleka.

Ureditev avtobusnih postajališč.

postajališč, in sicer s postavljanjem tipske urbane opreme – nadstrešnice na avtobusnih postajališčih.

Cesta Šumik–Areh in Šumik– Osankarica Cesta Šumik–Areh, ki je bila na odseku od Bajgota do potoka Verna v zelo slabem stanju, je sanirana. Luknje so zakrpane, na cesto je navožen gramoz. Še bolj razveseljivo pa je, da se je končno začela urejati cesta Šumik–Osankarica, ki je bila kar nekaj let popolnoma neprevozna. Obnovitvena dela so obsežna, zato bodo potekala fazno, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Na tem projektu uspešno sodelujeta občini Slovenska Bistrica in Ruše.

Mnogi se sprašujejo: «Le kje pa bomo parkirali sedaj, ko so nam vzeli parkirišče pred Lamprehtovo hišo?« Kje? Na parkirnih mestih, ki so v centru Ruš in so označena na spodnji sliki.

Besedilo: Olga Malec in Boštjan Jerman Foto: Olga Malec

Ureditev avtobusnih postajališč

Občina je pričela z obnovo nekdanje Vivatove glažute

Režijski obrat Občine Ruše je v mesecu oktobru pričel z urejanjem avtobusnih

Konec meseca oktobra se je pričela sanacija pogorelega objekta nekdanje

7

Občinska uprava

Parkirna mesta v centru Ruš: P1 Falska cesta 1, P2 Trg vstaje (ob parku), P3 Areška cesta (pri zadrugi), P4 Gimnazijska ulica (pri Režijskem obratu)

Vivatove glažute. Zaradi obsežne obnove se bo sanacija opravljala postopoma.

Najprej je bilo treba očistiti notranjost objekta in odstraniti dotrajane in poškodovane konstrukcijske dele. Z zidarskimi deli so trenutno v zaključni fazi. Izdelani sta že betonski plošči nadstropja in mansarde, predelne stene mansarde ter požarni zidovi. Ob ugodnih vremenskih razmerah bo objekt še letos dobil novo ostrešje in kritino. Z obnovitvenimi deli bomo nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Otroško igrišče pri Viaduktu V mesecu oktobru je pri Viaduktu v Rušah zaživelo otroško igrišče za najmlajše. Na območju novonastalega naselja (blokovskega in vrstnih hiš) pri Viaduktu na zahodnem delu Ruš ni bilo ustreznega igrišča za najmlajše. Občina se je zato, tudi na osnovi pobude krajanov, v mesecu oktobru lotila izvedbe tega projekta. Celovito zasnovo za ureditev

igrišča je pripravil krajinski arhitekt Luka Javornik. Pri tem je poskrbel, da se je z zemeljskimi deli in umestitvijo igral v park minimalno posegalo v naravo. Igrala so bila postavljena ob pomoči Režijskega obrata Občine Ruše in zunanjega izvajalca. V parku so postavljena igrala: gugalnica s košaro, prevesna gugalnica, brv za ravnotežje (kača), gibajoči krogi na vzmeteh, igralo na vzmet (polž) ter tobogan dolžine 5 m. Zaradi varnosti otrok (padci) so tla pod igrali nasuta z drobnim rečnim prodcem in lahko služijo tudi kot peskovnik. Iz varnostnih razlogov se je na delu območja oblikovala tudi zemeljska brežina. Okoli celotnega igrišča je postavljena ograja, kljub temu otroci uporabljajo igrala na lastno odgovornost, pod nadzorstvom staršev. Dodatno se bodo na igrišču postavile še klopi.

Celotna ureditev otroškega igrišča je znašala okoli 13.000 €. V smislu celovite ureditve in opredelitve širšega javnega prostora pri Viaduktu smo hkrati uredili 8

Objekt na glažuti.

Občinska uprava

Novo otroško igrišče pri Viaduktu.

tudi območje vzhodno od igrišča, delno se je omejil tudi promet. Z ureditvijo otroškega igrišča je najmlajšim omogočena kakovostna in varna igra z vrstniki.

Igrišče je namenjeno otrokom, da čim več časa aktivno preživijo na svežem zraku skupaj s svojimi starši.

Besedilo: Andrej Gašparič, Olga Malec

Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave v občinah Ruše, Kozje, Starše in Dobrova - Polhov Gradec V mesecu septembru smo uspešno zaključili energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave. Projekt se je pričel že v letu 2012 s kandidaturo na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je bil namensko objavljen za tovrstne projekte.

Za realizacijo projekta je bil ustanovljen konzorcij občin, v katerem so poleg naše občine sodelovale tudi občine Kozje, Star-

še in Dobrova - Polhov Gradec. Občina Ruše je bila v navedenem konzorciju vodilni partner. Poglavitni namen investicije je bil povečati učinkovitost javne razsvetljave.

Tehnološko zastarele in potratne svetilke smo zamenjali s sodobnimi, energetsko varčnimi ter okolju prijaznimi svetilkami oziroma z novo krmilno-regulacijsko opremo.

Nadejamo se, da bomo prihranili tudi do 30 % pri porabi električne energije ter stroških vzdrževanja javne razsvetljave. Treba je poudariti, da so bili vsi ukrepi naravnani na izpolnjevanje zahtev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13, v nadaljevanju: uredba). V vseh štirih občinah skupaj smo tako zamenjali preko 1.200 svetilk ter namestili 15 naprav za zmanjšanje napetosti. Vrednost celotne investicije je znašala 288.308 €; od tega zneska si obetamo približno 40 % sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada Evropske unije, saj smo bili na omenjenem javnem razpisu uspešni. Samo v Občini Ruše smo v sklopu projekta nadomestili 590 neustreznih svetilk s kompaktnimi, fluorescentnimi in visokotemperaturnimi natrijevimi sijalkami ter namestili 9 naprav za zmanjšanje napetosti.

Lokacije obstoječih drogov javne razsvetljave so ostale nespremenjene, saj to ni bil predmet sofinanciranja s strani ministrstva. Vrednost opravljenih del je znašala 136.232 €, vendar lahko pričakujemo, da se nam bo investicija ob sofinanciranju Evropske unije ter pričakovanih prihrankih povrnila prej kot v treh letih. Upoštevajoč Strategijo javne razsvetljave v Občini Ruše, ki smo jo sprejeli v letu 2011, predstavlja opisana investicija pomemben korak k izpolnitvi določil uredbe, saj le-ta med drugim predpisuje 31. 12. 2016 kot skrajni rok za prilagoditev javne razsvetljave novim standardom. Pred investicijo smo namreč od skupno 1.070 svetilk imeli 860 neustreznih, sedaj jih je le še 270 oziroma okoli 25 %. Za zamenjavo preostalih svetilk imamo torej še dovolj časa.

9

Operacijo v sklopu A, B, C, D, E, F delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije.

Stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov operacije iz sredstev postavk namenskih sredstev EU je največ v deležu ne več kot 50% vrednosti izkazanih upravičenih stroškov celotne operacije. Ostale stroške sofinancirajo občine Ruše, Kozje, Starše in Dobrova – Polhov Gradec.

Besedilo: Saša Ajd, foto: Olga Malec

Nova javna razsvetljava.

Občinska uprava

Predstavitev KO Bezena

Čistilna akcija v Rušah

Občinski svet Občine Ruše je na svoji seji v začetku leta 2011 imenoval KRAJEVNI ODBOR BEZENA v naslednji sestavi: Mirko Farasin – predsednik, Peter Stern – podpredsednik, Sandra Kolar – član, Damijan Sobotič – član in David Stropnik – član.

Besedilo: Mirko Farasin, Foto: arhiv KO Bezena

Povedati je potrebno, da je mandatna doba članov Krajevnega odbora (KO) usklajena z mandatno dobo članov občinskega sveta in da člani delujemo prostovoljno. KO smo le posvetovalno telo brez pravice odločanja, kar pomeni, da lahko le sodelujemo, ugotavljamo interese krajanov, dajemo predloge in pobude, dajemo mnenja in stališča, ne moremo pa o ničemer odločati. To je pomembno omeniti zato, ker marsikdo v kraju ne pozna pristojnosti Krajevnega odbora. Člani KO smo se sestajali

na sejah, kjer smo obravnavali pobude in predloge krajanov, kar je bila osnova za pripravo plana investicij za obdobje od 2011 do 2014. Iz omenjenega plana investicij bi izpostavil nekaj že utečenih aktivnosti, kot so ureditev in vzdrževanje ceste na Krečevo, ureditev cestnega prehoda čez železniško progo, odkup zemljišča, kjer stoji Dom krajanov, večnamenski objekt in igrišča. V planu imamo še asfaltiranje nekaterih cest s soudeležbo, popravilo struge vaškega potoka, ureditev pešpoti Bezena – Dom krajanov, obnovo Doma krajanov, zamenjavo dotrajanih robnikov ob glavni cesti, ureditev križišča pri gostilni Vernik in obnovo kapelice. KO zelo dobro sodeluje s KUD Bezena in Športnim društvom Bezena. Letno imamo vsaj pet skupnih prireditev, kot so materinski dan, pustovanje otrok, dan starejših občanov, Dedek Mraz za otroke in pohod z baklami na Krečevo. Pomembno pri tem je to, da posamezne prireditve obiskuje vedno več krajanov, zato v našem KO dajemo poudarek tudi 10

na druženju in medsebojnih odnosih, saj le poenoteni in z istimi cilji lahko skupaj naredimo več za boljšo in lepšo prihodnost našega kraja. Skupaj z občino vsako leto organiziramo čistilno akcijo, pri Esihovih smo zaradi vdora vode ob nalivih v kletne prostore uredili odtoke, že leta pa skrbimo tudi za urejen videz kraja z namestitvijo cvetličnih korit na mostove in urejanjem okolja pri domu krajanov. Seveda se soočamo tudi s težavami, ki se nanašajo na stanovalce, ki stanujejo ob industrijski coni. Na nas se obračajo z vprašanji v zvezi z betonarno, odpadom, Snago in Geberitom. Zaskrbljeni so zaradi širitve industrijske cone, saj se iz leta v leto slabšajo njihovi življenjski pogoji. Na ta vprašanja bomo verjetno morali odgovoriti na razširjeni seji KO s predstavniki občine ali na zboru krajanov. Vsi, ki imate kakršne koli predloge, pobude ali težave, se lahko obrnete na naše člane KO. Veseli bomo, če bomo lahko skupaj kreirali podobo Bezene v zadovoljstvo vseh, ki živimo v tem kraju.

Dogodki

Čarovnice

Teden bučmanov

Obiskovalci so na noč čarovnic doživeli prave čarovniške vragolije. Športno društvo Glažuta je namreč letos prvič organiziralo »Čarovno noč v kamnolomu«, ki so jo pričeli že v popoldanskih urah in z različnimi delavnicami razveselili najmlajše obiskovalce.

Besedilo: Lovro Bačun, Barbara Jert

Pred pričetkom čarovne noči, v četrtek, 31. oktobra, so otroci pri gasilskem domu na Smolniku izrezovali buče, ki so krasile in osvetlile kamnolom v večernih urah.

Za čarovniško vzdušje so poskrbeli mojstri za poslikavo obrazov, nad katerimi so bili otroci navdušeni. S prijaznimi čarovnicami so otroci spoznavali različne nove igre in se pogostili s prigrizki. Obiskovalci so se nato s svetilkami podali na pot do kamnoloma. V čarobno okrašenem kamnolomu smo bili priče sojenju čarovnici Mici, sodobni pohorski čarovnici, ki je namesto na grmadi za kazen skoraj končala v službi na občini, a je še pravočasno poletela na metli v temo. Za obiskovalce, okoli 300, ki se jih je zvrstilo cel večer, je bil na voljo brezplačen čarovniški čaj, pečen kostanj, na katerega so otroci čakali v vrsti. Pravo čarovniško vzdušje so ustvarile po kamnolomu razstavljene, izrezane, strašljive buče. Vrhunec večera je bil nastop požiralca ognja, ki je navdušil vse prisotne. Kamnolom s svojo amfiteatralno obliko, visoko steno za ozadje in obdan z gozdom, se je pokazal kot izjemno lepo in uporabno prizorišče za tovrstne prireditve. Ugoden je tudi dostop po cesti, bodisi z avtom ali 20 minut peš hoje iz Ruš. Kamnolom bomo člani ŠD Glažuta pravljično pripravili za prihod Dedka Mraza, ki bo pozdravil otroke 20. decembra .

Prinesi - zamenjaj - odnesi

Jesen je tu. Če zaradi stresa, skrbi ali preobremenjenosti ne opažate očarljivosti spreminjajočih se barv narave, pa ste prav gotovo opazili bučmanke in bučmane ob poti skozi našo občino.

Besedilo: Marta Rep

Teden bučmanov je projekt društva Sena, ki je prerasel razstavo na eni lokaciji, in se s svojimi bučmani razpršil po celi občini.

Veseli smo, da se vsako leto v akcijo vključi vse več organizacij in tudi posameznikov.

Mnenja smo, da bi se z ustrezno podporo 11

iz tega lahko razvila zanimiva turistično propagandna zgodba. Prav zaradi tega vztrajamo in vsako leto znova nagovarjamo k akciji. Sočasno pa razvijamo tudi lik princese Bučke in gradimo pripovedko za najmlajše z upanjem, da se bodo nad našo pobudo navdušili in jo, ko odrasejo, nadaljevali in dograjevali. To jesen lahko simpatične bučne podobe srečate pri trgovini in gostilni Klasek, Gasilskem domu Bistrica ob Dravi, Domu krajanov Bezena, hotelu Veter, CEZAM-u Ruše, v parku sredi Ruš, Panda baru Ruše, Domu kulture Ruše, pri Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše in raznih posameznikih.

Jesen vas vabi, da se priključite še vi. Če ne letos, pa drugo leto zagotovo!

Dogodki

Spoznajmo svoj kraj

Skupinski posnetek za spomin - pred rojstno hišo Franca Minaržika na Glažuti

V okviru FLOR-a sta bila že lani predvidena dva dogodka z naslovom Spoznajmo svoj kraj.

Prvi je bil uspešno izpeljan, to je ogled ožjega središča Ruš (trga in cerkve). Daljši ogled bližnje okolice pa je zaradi slabega vremena odpadel in tako je bil organiziran v sklopu letošnjega FLOR-a, v nedeljo, 1. 9. 2013, v popoldanskih urah.

Besedilo: Romana Fekon, foto: Olga Malec

Zbrali smo se v parku v centru mesta.

Tokrat nam je bilo vreme bolj naklonjeno, pa tudi udeleženci se nismo ustrašili nekaj občasnih kapelj dežja in rahlega pršenja. Vodička Olga Malec nam je podala osnovne podatke o Rušah in okolici. Izvedeli smo pomembne mejnike razvoja kraja, podatke o kraju in občini.

Ruše in Rušani so bili velikokrat pred svojim časom in so pomembno zaznamovali kraj in okolico. To velja tudi za gledališče. Tako smo se v nadaljevanju

odpravili proti letnemu gledališču, kjer se je odvijalo pestro dogajanje. Pot nas je vodila mimo naravne znamenitosti Podlesnikovega kostanja. Na letnem gledališču smo slišali o kulturni dejavnosti v kraju. Omenili smo tudi najbolj zaslužne Rušane na področju kulture.

Naša pot se je nato nadaljevala Pod goroj in naprej do Vivatove glažute. Vmes smo se ustavljali in vodička nas je sproti opozarjala na posamezne zanimivosti: vila, Perknapova luknja, žaga, izvir vode pod Mucovo pečino. Na povratku smo poskusili najti vhod v Perknapovo luknjo in lahko le ugibamo, če smo našli pravega – potrebno bo raziskati. Ob Vivatovi glažuti, ki sedaj čaka obnovo po požaru, smo izvedeli več o glažutarstvu, o vodni drči in žagarstvu ter spravljanju lesa. Naš prijeten sprehod smo zaključili v centru Ruš, kjer smo si ogledali še cerkev.

Sprejel nas je župnik g. Robert Senčar in nam predstavil zgodovino ruške cerkve, ki je posvečena Marijinemu imenu in beleži dolgo tradicijo romanja. Za konec našega potepanja smo se povzpeli še v cerkveni zvonik, od koder je pogled na 12

kraj in okolico drugačen, lep in zanimiv.

Udeleženci ogleda smo bili ob koncu enotnega mnenja, da smo preživeli prijeten popoldan, izvedeli smo marsikaj zanimivega, povedali kakšno prigodo in takoj se je seveda pojavila ideja, da v prihodnje pot ponovimo, morda v drugo smer, po drugih poteh in spoznamo še kakšen del Ruš. Upamo, da bodo naše želje uslišane, in da se še kdaj srečamo.

Dogodki

Dan odprtih vrat CEZAM V soboto, 16. 11. 2013, je v Športnem parku Ruše potekal dan odprtih vrat bazena Ruše z bogatim programom. Ob 11. uri se je pričela uradna otvoritev Skateparka.

Besedilo: Natalija Švajger

Otvoritveni govor je imela direktorica CEZAM-a Vesna Glavendekić, slavnostni govornik je bil župan Občine Ruše, g. Uroš Štanc. Zaradi neugodnih vremenskih razmer rolkarji žal niso mogli predstaviti svojih veščin, so si pa obiskovalci lahko preko projekcije ogledali spretnosti rolkarjev in kolesarjev. Dogajanje je bilo popestreno z DJ zabavo, nastopom Street dance plesalk CEZAM-a pod vodstvom Maje Štefan, otroci pa so se lahko udeležili tudi CEZAM-ovih ustvarjalnih delavnic. Potapljaški klub Nitro diving je v sodelovanju s CEZAM-om Ruše pripravil edinstven dogodek v našem mestu – podvodno razstavo fotografij priznanega fotografa in inštruktorja potapljanja iz Hrvaške, g.

Marjana Radovića z naslovom Pogled v plavo. Uradna otvoritev se je pričela ob 17. uri, kasneje so si obiskovalci lahko za simbolno ceno 1 EUR s scuba opremo in inštruktorji potapljanja ogledali prikaz drugačnega in edinstvenega vpogleda v podvodno okolje skozi prizmo foto-

Podvodna razstava v Športnem parku Ruše.

grafa. Razstavo si bo mogoče ogledati do konca tega leta. Za obiskovalce smo pripravili tudi Info točko, kjer so se lahko seznanili z vsemi programi, ki jih ponujamo v Športnem parku in Centru za mlade CEZAM Ruše. Ker se zavedamo, da je v današnjem času prosti čas zelo dragocen, smo pripravili široko paleto možnih programov in terminov zanje.

Našo ponudbo smo osvežili s kar nekaj novostmi. Poleg savnanja se lahko sproščate, zmanjšate notranjo napetost in se osvobodite stresa z različnimi masažami, ki se izvajajo ob soju svečk, prijetni glasbi in vonjavah eteričnih olj. Za vse tiste, ki si želite varno, nadzorovano in prilagojeno trenirati v fitnesu, vam je odslej na voljo osebni fitnes trener. V naših bazenih pa smo ponudbo popestrili z vadbo v vodi, ki vsebuje ogrevanje, aerobno vadbo ter vaje sproščanja

13

za dušo in telo. V CEZAM-u smo pripravili pester program neformalnih izobraževanj, od debatnega krožka, pilatesa, Qi dance gibalnih delavnic, do različnih plesnih tečajev in tečajev tujih jezikov.

Za zdrav telesni in duševni razvoj mladostnika so pomembni gibanje in šport.

Ker se tega zavedamo, smo pripravili projekt Plavaj in se zabavaj, brezplačne Street dance delavnice za otroke in mladino, ki potekajo ob sredah v CEZAM-u, za mlade od desetega leta starosti dalje pa tudi brezplačno šolo kegljanja. Informativna dneva šole kegljanja bosta 20. in 27. 11. 2013, med 15. in 16. uro v Športnem parku Ruše. Za več informacij lahko obiščete naši spletni strani: www. sportniparkruse.si in www.cezam.org ali nas pokličete na tel. št.: 02/66-88-446 ali 02/67-30-503.

Dogodki

Jubilejno ruško Martinovanje Tradicija martinovanja na ruški Vinski poti je stara že 30 let. Letošnje martinovanje, v soboto, 9. novembra, tako ni bilo »samo« tradicionalno, ampak tudi jubilejno. Organizirali so ga člani društva TIC Ruše. Nekoliko ga je zasenčilo slabo vreme, zato so se »skrili pod kap« kar v kleti »očeta Skupinski posnetek za spomin - pred rojstno hišo Franca Minaržika na Glažuti Vinske poti«, Mirka Vovška.

Vinska pot še vedno obstaja.« Gospod kraj lahko pripeljali turiste, ki bi prenesli Besedilo in foto: Špela Žerjal in ekipa BKTV

Skupaj z ruškim županom Urošem Štancem sta mošt krstila za vino. Mirko Vovšek: »Žal, da je že trideset let minilo.

Kljub temu je bilo to pestro obdobje, tudi v življenju. Marsikaj se mi je spremenilo, odkar sem začel misliti na to, da ustvarimo nekaj takšnega, kot je ta Vinska pot… Bili smo med prvimi… Potem so nas mnogi posnemali, mnogi kraji tudi presegli. Vesel sem, da zdaj, po 30 letih, ruška

Vovšek je ob tej priložnosti prejel jubilejno priznanje in nagrado, ki sta mu je podelila predsednica društva TIC Ruše, Teja Peček in ruški župan, Uroš Štanc.

Slednji je posebej poudaril njegove zasluge: »Resnično gre gospodu Vovšku vsa zahvala, da se je sploh podal v to viničarijo oz. vinarijo. Verjetno ima tisto svojo žilico v sebi, da je k temu pritegnil tudi ostale, ki so pričeli na teh vinskih goricah.

Prav bi bilo, da bi na naši vinski cesti zaživeli tudi »pušlšanki«, da bi morda tudi ob petkih, sobotah in nedeljah v ta prelepi

14

svoje občutke in videnje v ostalo Slovenijo.« K uradnemu delu programa je sodila še podelitev Zlatega vrča za najboljše vino. Letos ga je dobil Martin Repolusk: »Določila je publika. Pokuševalci vina so me pač določili za prvaka na tej poti. Nimam kaj drugega reči.« Sicer pa letos na Vinski poti ni bilo množice kot običajno.

Na vreme človek pač nima vpliva. Tisti vztrajni, ki se dežnih kapljic niso prestrašili, pa so se ob dobrem lokalnem vinu in domačih dobrotah poveselili, zaplesali ali celo zapeli ob narodnozabavnih vižah.

Dogodki

Društvo upokojencev Ruše

Energetska obnova fasade Stanovalci bloka na Jamnikovi ul. 10 smo že takrat, ko še nismo bili lastniki stanovanj, vzorno skrbeli za blok in dobro vzdrževali okolico. Sedaj so vsa stanovanja lastniška, mi pa nadaljujemo z uresničevanjem naših načrtov.

Po odstopu Karla Lorenčiča, predsednika društva upokojencev Ruše, je vodenje društva prevzela Draga Fabjan. To funkcijo bo opravljala do volitev prihodnje leto, ko bodo izbrali novega Besedilo: Draga Fabjan predsednika društva. Eno najmočnejših društev v Občini Ruše Že kakšnih sedem let nazaj smo načrtoostaja aktivno na vseh področjih: vali energetsko obnovo fasade. Vendar nas je, kot strela z jasnega, presenetikulturnem in športnem.

la streha. Pojavile so se namreč napake površno izvedene prenove strehe,

Besedilo: Nina Koper

Med drugim se lahko pohvalijo z odličnim nastopom Ruških frajtonarjev ob njihovi 10. obletnici obstoja, ko so na noge spravili polno dvorano Doma kulture v Rušah. 21. novembra pripravljajo srečanje občanov, starih nad 80 let. Teh je v Rušah okoli 170. Zanje bodo pripravili v Domu kulture kratek kulturni program in pogostitev. Društvo se trenutno lahko pohvali z okoli 700 člani, čeprav je upokojencev v občini veliko več. Pridobili bi radi zlasti mlajše upokojence, ki bi lahko aktivneje sodelovali pri različnih projektih, zlasti pri vzpostavitvi projekta Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše. Namen tega projekta je krepitev sodelovanja in organizacija pomoči starejšim občanom nad 69 let, da bi le-ti čim dlje živeli na svojih domovih.

Projekt se je v Občini že izvajal, a je ob delitvi društev oz. ustanovitvi Društva upokojencev Smolnik zamrl. Draga Fabjan bi rada vzpostavila ekipo agilnih prostovoljcev, ki bi ta projekt ponovno pričela izvajati.

Starostniki Društva upokojencev

15

katere roki za uveljavljanje reklamacije so malo pred tem potekli. Hitro smo ukrepali, se dogovorili in akcija je stekla. Ni bilo lahko, kajti v sedanji situaciji je izvajanje takšnih projektov zelo težko. Vendar smo uspeli. Januarja letos smo lastniki stanovanj poplačali kredit in uresničitev želje izpred nekaj let o energetski obnovi fasade je bila vse bolj realna. Že v začetku leta 2012 smo se dogovorili, da se prijavimo na razpis sklada za pridobitev subvencije.

Pozvali smo našega skrbnika stanovanj Uprastan in ga na skupnem sestanku pooblastili, da izvede vse potrebne formalnosti v zvezi s prijavo. Prijava je bila uspešno rešena in že v aprilu 2012 smo imeli odobreno subvencijo, rok za porabo sredstev pa eno leto. Nismo še imeli izplačanega prejšnjega kredita za obnovo strehe. Nismo še bili soglasni, da se investicije lotimo. Za obrazložitev nujnosti izvedbe projekta smo v pogovore vključili tudi direktorico Energetske agencije za Podravje Vlasto Krmelj, ki se je vabilom zmeraj prijazno odzvala in nam izčrpno pomagala z argumenti in nasveti o nujnosti izvedbe projekta. Do decembra 2012 smo imeli tri ponudnike za izvajanja del in se odločili za domačega izvajalca Fasaderstvo Hleb. Nadaljevali so se sestanki zbora stanovalcev za odločitev o izvedbi energetske obnove fasade, kajti rok za zaključek del zaradi porabe sredstev iz odobrene subvencije je bil 15. april 2013, mi pa še vedno nismo bili soglasni o nujnosti projekta.

Z vztrajnostjo in strpnostjo nam je vendarle uspelo. Aprila 2013 je bil naš blok energetsko saniran in danes že čutimo rezultate, ki smo jih dosegli z investicijo.

Stanovalci bloka, ki je bil v Rušah z novo fasado prvi energetsko obnovljen, s ponosom opazujemo nadaljevanje energetske obnove blokov v našem kraju.

Dogodki

Prenova trgovine Zadružnik V letošnjem letu se je izvedla prepotrebna adaptacija trgovine Zadružnik. Skupna vrednost celotne investicije je 95 tisoč eurov. „Večletna želja in plan, da posodobimo trgovino Zadružnik Ruše na Areški cesti 1, je sedaj uresničena,“ je zadovoljno dejala direktorica kmetijske zadruge Ruše Olga Braček.

Besedilo: Barbara Jert

Zadružništvo je na slovenskem prisotno že 141 let. Kmetijska zadruga Ruše, z.o.o., s sedežem na Trgu vstaje 4, je prisotna s svojo kmetijsko dejavnostjo na območju občine Ruše že skoraj 70 let. V letu 1969 je bila zgrajena trgovina Zadružnik na Areški cesti 1, čez štiri leta pa nova upravna stavba s samopostrežno trgovino in bifejem. Leta 1992 je bilo zastarelo leseno skladišče porušeno ter zgrajeno novo.

Pred desetimi leti je bila namenu predana nova mesnica v centru Ruš, pred petimi leti pa se je pričela predelava mesa, ki se predeluje na star kmečki način. Že nekaj

Slap Šumik

let pa je bila v planu še ena investicija, in sicer prepotrebna adaptacija trgovine Zadružnik Ruše. Kot večina investicij je tudi ta zahtevala veliko dodatnih nenačrtovanih del. Prav tako so se podaljšali izvedbeni roki. Skupna vrednost celotne investicije je 95 tisoč eurov, financirana pa je v celoti iz lastnih sredstev. V povečanem prijaznem prodajnem prostoru, ki je urejen na samopostrežni način, se bodo kupci prav gotovo prijetno počutili. Prav tako zaposleni, ki se bodo še bolj trudili, ter ustregli željam in potrebam kupcev. Na policah boste našli vse za kmetijstvo, vrt, zaščito rastlin, orodja, semena, vodovodni material, elektrotehnični material, barve, lake, žičnike, vijake, krmila in tudi grad-

16

beni material ter drugo. Z željami kupcev in predlogi bodo ponudbo nadgrajevali. V letošnjem letu dela precej preglavic zapora ceste v centru Ruš, saj je kupcev veliko manj v mesnici in trgovini, kar predstavlja velik izpad dohodka. Kriza, v kateri smo, tudi njim ne prizanaša. Stroški storitev se konstantno večajo, prav tako tudi obveznosti do države, ki pa nima posluha do še vitalnih podjetij oz. Zadrug. V spomladanskih mesecih imajo namen na severni strani tega objekta postaviti delno zaprt nadstrešek za prodajo sadik. „Trudili se bomo, verjeli v jutrišnji dan in uspeli – to si seveda iz srca želimo,“ je še dodala Olga Braček.

Dogodki

CEZAM na EU projektu Na povabilo »Združenja gluhih in naglušnih Hrvaške« se je CEZAM Ruše že drugič v tem letu udeležil izobraževanja v okviru EU programa »Youth in Action«, na katerem smo zastopali Slovenijo. V tem mednarodnem programu so sodelovale še Turčija, Romunija, Moldavija, Italija, Španija, Gruzija in Hrvaška.

Besdilo: Lucijan Vihar, foto: Rok Berdinek

Program, katerega naslov je bil »Local goes Global » ali »Lokalno se širi v globalno«, je imel za cilj preučevati življenje mladih v ruralnih delih države in kako reševati probleme, ki jih imajo mladi, ki živijo na podeželju. Tema je bila zastavljena globalno, skladno z naslovom, vendar so problemi mladih v različnih državah povsem različni. V Romuniji na primer imajo mladi probleme s pomanjkanjem interneta, v Španiji s premalo zabavnega življenja, v Turčiji celo ni elektrike v nekaterih predelih, v Gruziji spet so težave s šolstvom, ki je na podeželju slabo razvito.

V primerjavi s temi državami, CEZAM-ova delegacija seveda ni mogla poudariti enakih problemov, smo pa poudarili problem zaposlovanja mladih, ki je na podeželju bolj pereč kot v urbanih naseljih. Na plenarni seji je vsaka skupina pojasnila, zakaj je sprejela določene sklepe. Ena od najbolj zanimivih aktivnosti tega izobraževanja je vsekakor medkulturna noč, kjer vsaka ekipa predstavi svojo državo s slikami, filmi ter svojo kulinariko.

Sodelovanje na mednarodnih programih Mladi v akciji je še posebej dragoceno zaradi navezovanja novih stikov z ekipami iz drugih držav, s katerimi želimo sodelovali tudi v prihodnje, saj je prijava lastnih programov, brez tujih partnerjev,

Predstavitvena majica projekta in brošura CEZAM-a.

ki so pripravljeni sodelovati z nami, sicer nemogoče. Pomembno je poudariti, da CEZAM-a tako sodelovanje ne stane niti evra, saj vse stroške plača organizator, ki se financira iz EU strukturnih skladov, ki so namenjeni mladim. Tak način priprave in financiranja projektov je lahko tudi koristni vzorec za pripravo lastnih projektov, ki po eni strani zahtevajo temeljito pripravo na izvedbo, po drugi strani pa, če so dobro pripravljeni, jih je EU tudi financira.

Na osnovi izkušenj, ki smo si jih nabrali na mednarodnih srečanjih in izobraževanjih na CEZAM-u, pripravljamo ustanovitev sekcije za mednarodno sodelovanje,

17

v kateri bomo pripravljali projekte, ki jih želimo prijaviti na slovenski nacionalni agenciji, pomemben del našega dela pa bo tudi sodelovanje na mednarodnih izobraževanjih in projektih v naslednjem letu.

Vse, ki vas sodelovanje v CEZAM-ovi sekciji za mednarodno sodelovanje zanima, vabimo, da se prijavite k sodelovanju. Naslov za prijavo: lucijan.vihar@ cezam.org,. Vse informacije v zvezi s sekcijo bomo objavili tudi na CEZAM-ovi spletni strani, ali se preprosto oglasite na CEZAM-u, kjer vam bomo predstavili delo v tej organizaciji.

Kultura

18

Kolumna

Ali imamo voljo Bral sem anketo nekaterih županov slovenskih občin, ki so vsi trdili, da je turizem eden od najpomembnejših gospodarskih ciljev njihovih občin. Tako skoraj ni slovenske občine, ki si ne bi prizadevala ustvariti nova delovna mesta s pomočjo razvoja turizma. V socialnih medijih, bolje na eni od ruških spletnih strani, smo pretekle dni lahko spremljali polemiko na temo turizma v Rušah, bolje o strategiji turizma. Če sem prav razumel argumente obeh protagonistov, je šlo za to, da bi bilo treba pripraviti dolgoročno strategijo turizma v Rušah, natančneje športnega turizma.

Strinjam se, da to Ruše potrebujejo, a preden pridemo do strategije, potrebujemo podatke ali analizo obstoječega stanja. Pri pristojnih na občini sem se pozanimal, ali obstaja kakšna analiza stanja prihodkov od turizma, npr. od turističnih taks, odhodkov za promocijo, števila nočitev, strukture gostov, morebiti anketa gostov o tem, kako so za-

dovoljni s ponudbo. Ugotovil sem, da analiza obstaja. Ve se, da je bil do oktobra 2013 zaslužek občine od turistične takse 3.305 €, ki jih je občina zaslužila od 8.382 nočitev. Ker je do konca leta pričakovati še cca 500 nočitev, jih bo skupaj nekako 9.000. V lanskem letu je bilo 14.090 nočitev. Na osnovi tega sem sam izračunal, da je indeks prihodkov glede na preteklo leto 63,8%, ali povedano drugače, upad prihodkov od turistične takse se je zmanjšal za 36,2% glede na leto 2012. Toda manjka še veliko podatkov, ki bi dali realno sliko, kaj se z ruškim turizmom dogaja, recimo, anketa prepoznavnosti Ruš kot turistične občine. Od tu naprej potem sledi izdelava strategije razvoja v prihodnosti. Predvidevam, da ni denarja za izdelavo take ankete, ki jo, to povejmo takoj, lahko naredimo le z anketami v večjih slovenskih mestih. »Ni denarja«, je zmeraj priročen izgovor. Ni ga, ker za to ni bil niti planiran. Pa gre tu in

19

tam tudi brez denarja, če je volja. CEZAM je v juliju 2013 predlagal v obravnavo občinski akt, ki ureja parkiranje in prostor za piknike na Bajgotu. Ni šlo za nič drugega kot za postavitev table, na kateri bi bila jasno napisana pravila. Če bi k temu dodali še varnostnika, ki bi med poletnimi vikendi skrbel za red na tem priljubljenem izhodišču za obisk slapa Šumik, ki sicer krasi vse prospekte občine Ruše, in pobiral parkirnino, bi to bilo vse, kar je CEZAM predlagal.

Nobenih velikih stroškov ne bi bilo, če vzamemo, da postavitev table ne pomeni velikega stroška, le sprejetje akta. Od takrat so minili že skoraj štirje meseci, pa kolikor je meni znano, akt o ureditvi Bajgota še ni bil sprejet.

To sicer ne sodi k točki »Izdelava strategije turizma«, ampak bolj k točki, »ali imamo voljo karkoli narediti na tem področju?« Besedilo: Lucijan Vihar

Vzgoja in izobraževanje

Evropski teden mobilnosti Že dvanajst let zapored se ljudje po Evropi vključujejo v aktivnosti povezane z evropskim tednom mobilnosti. Letošnja osrednja tema je bila »Vaš korak za čistejši zrak«. Na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše smo skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ruše že v avgustu načrtovali aktivnosti za teden mobilnosti, ki je potekal med 16. in 20. septembrom.

Besedilo: Andreja Kljajič, foto: Ladislav Pepelnik

Varnost v prometu in skrb za ohranjanje zdrave narave ni le ena izmed pomembnih tem današnjega časa, temveč je pomemben cilj učnega načrta v vseh razredih osnovne šole, seveda v skladu z zahtevnostno stopnjo. V akcijo se je v tednu mobilnosti vključila cela šola, in sicer s pogovori na razrednih urah o varnosti v prometu, o pomenu dneva brez avtomobila in o osrednji temi, ki se je letos navezovala na čist zrak. Učenci četrtih razredov so se vključili v program Jumicar in se praktično preizkusili v vožnji z Jumicar mini avtomobilčki, tako da so se na šolskem igrišču postavljenem poligonu vozili pod vodstvom usposobljenih mentorjev z avtomobili, ki vsebujejo vse elemente pravega vozila. To je zelo poučna in pestra izkušnja za učence, saj jim na zabaven način predstavijo pravilno vedenje v prometu. Biti postavljen v vlogo voznika je za otroke nekaj novega. Poučili smo jih tudi o tem, da lahko ljudje veliko pripomorejo h kakovosti življenja in čistosti zraka v mestih, kjer so avtomobili veliki onesnaževalci.

Petošolci so se imeli možnost po Rušah peljati v okolju prijaznem avtobusu na plin. Ogledali so si še predstavo

Vožnja z mini avtomobilčki

z naslovom Zemlja je dobila vročino, s katero so jim pokazali, kako pomembna je skrb za naravo. Prvošolcem in njihovim staršem smo že na prvi šolski dan pripravili kratko predavanje policista, ki je posebej opozarjal na varnost otrok v prometu. Ponovno jih je obiskal v prvem tednu pouka in se z njimi pogovarjal o tem, kako se pravilno ravna na cesti, kje in kako cesto prečkamo, čemu morajo biti osebe v avtu privezane z varnostnim pasom in še o mnogih drugih poučnih stvareh. V tednu mobilnosti smo izvedli tudi praktično vajo, tako da je vsak oddelek prvega razreda odšel v spremstvu policista in učiteljic na sprehod po Ru20

šah. Učenci so najprej poslušali razlago in opazovali, kako se pravilno prečka cesto na prehodu, nato so individualno v okolici šole to tudi preizkusili. V razredu so si učenci ogledali tudi kratek film o prečkanju ceste, ki jih je še dodatno spodbudil k vsakodnevnemu razmišljanju o varni hoji. V skladu s cilji eko šole in zdrave šole, kar naša šola je, se delavci šole skozi vse šolsko leto trudimo, da uresničujemo cilje preventivne vzgoje in varnosti v prometu, osveščanja učencev o zdravem preživljanju prostega časa v naravi, in jih k temu z različnimi interesnimi dejavnostmi tudi spodbujamo.

Vzgoja in izobraževanje

Obisk učencev iz Celovca v Rušah

Skupinski izlet na Pohorje.

Osnovna šola Janka Glazerja Ruše že sedemnajsto leto sodeluje v mednarodnem projektu »Gradimo mostove« z dvojezično Mohorjevo šolo iz Celovca. Najpomembnejši del sodelovanja je druženje učencev, spoznavanje drugačnih življenjskih navad, kulturno- zgodovinskih znamenitosti druge države, poglabljanje znanja tujega jezika in izmenjava izkušenj tako učencev kot strokovnih delavcev.

Besedilo: Andreja Kljajič

Sodelovanje smo pred dvema letoma nekoliko prilagodili željam učencev in njihovih staršev na obeh šolah, tako da sedaj učenci ne spijo več pri družinah, ampak skupaj s svojimi učitelji v Mladinskem hotelu Vetrnica.

Učenci se imajo možnost v mednarodni projekt vključiti že v drugem razredu, ko staršem predstavimo koncept triletnega sodelovanja.

Zaželjeno je, da učenci in starši, ki se za to

odločijo, sodelujejo v projektu vsa tri leta, to je v drugem, tretjem in četrtem razredu.

V drugem razredu se učenci iz Celovca in naši učenci dva dni družijo na Arehu, kjer se spoznajo in si izmenjajo naslove. V tretjem razredu gredo naši učenci za štiri dni v Celovec, v četrtem pa jim Celovčani vrnejo obisk in se družijo v Rušah. Organiziramo tudi skupni športni teden in se jim pridružimo na Varnostni olimpijadi v Celovcu. Prvi teden v oktobru je potekalo načrtovano druženje četrtošolcev pri nas v Rušah. Obiskalo nas je 19 učencev iz Celovca in dva spremljevalca. Aktivnosti, ki so trajale od ponedeljka do četrtka, smo načrtovali strokovno zelo premišljeno, saj želimo, da se imajo učenci lepo, da doživijo veliko zanimivega, poučnega in za njih novega. Skupina sedemnajstih učencev iz naše šole, ki sodelujejo v projektu, in učenci iz Celovca, so skupaj s tremi spremljevalci preživljali zanimive dneve.

Program, ki smo jim ga pripravili, je vseboval ogled Ruš in cerkve, obisk Maribora, Ljudskega vrta, mestnega parka, Akvarija in terarija, pešačenje po Vinski poti, Srčni poti in naprej proti Martnici, risanje razgleda s kredami, ustvarjalno delavnico, kjer so si izdelali

spominsko knjigo iz naravnih materialov. Pri vsej organizaciji so nam starši zelo pomagali, saj so popoldneve otroci preživeli pri družinah. Vsak dan so jih zvečer pripeljali v Mladinski hotel Vetrnica, kjer so nam učiteljem navdušeno pripovedovali, kaj vse so doživeli popoldan. In ravno ti popoldnevi so bili priložnost, da so se otroci zbližali, da so se med njimi stkale prijateljske vezi, ki jih bodo nekateri prav gotovo ohranili še dolgo, ko ne bodo več v mednarodnem projektu. Vtisi učencev in učiteljev po štirih dneh druženja so bili zares pozitivni in spodbudni. Učitelja iz Celovca sta bila navdušena nad našo organizacijo projekta. Program, ki smo jim ga pripravili, je pripomogel k širšemu poznavanju naše ožje domovine, poskrbeli smo tudi za gibanje na svežem zraku, zabavo in sprostitev. Navdušeni so bili učenci, pa tudi učitelji. Ker prijateljske vezi predstavljajo pomemben element našega življenja, se bomo na naši šoli še naprej z vso odgovornostjo trudili, da bomo v projekt »Gradimo mostove« vsako leto vključili čim več učencev in njihovih staršev.

Vzgoja in izobraževanje

Invalidom prijazna šola

Waldorfski vrtec kmalu v Rušah

V našem okolju se velikokrat srečujemo s številnimi ovirami, z njimi pa se še bolj soočajo invalidne osebe oziroma osebe s posebnimi potrebami. Da bi gibalno oviranim omogočili lažji dostop in gibanje, so se v OŠ Janka Glazerja Ruše odločili, da bodo zbrana sredstva namenili za ureditev dostopa pri glavnem vhodu v šolo.

Besedilo: Barbara Jert, Ladislav Pepelnik

Več kot osemdeset let stara stavba, kjer osnovnošolci pridobivajo znanje, ne zagotavlja ustreznih možnosti za gibanje oseb s posebnimi potrebami. Novo šolsko leto tako prinaša tudi nove aktivnosti šolskega sklada. Do sedaj so ves zbrani denar namenjali za blažitev stisk socialno ogroženih otrok. V letošnjem šolskem letu pa se je upravni odbor šolskega sklada odločil, da bo vsa zbrana sredstva namenil za ureditev dostopa za invalide pri glavnem vhodu v šolo. Z različnimi akcijami bodo denar zbirali skozi vse šolsko leto. Ena od akcij bo potekala v okviru dobrodelnega božično-novoletnega koncerta, ki bo potekal 17. 12. 2013 ob 17.00 v telovadnici šole. Pripravljajo poseben program, poln presenečenj. Po besedah ravnatelja Ladislava Pepelnika bi s tem šolo naredili bolj prijazno in dostopno tudi za invalide ter dodaja: „Ob uspešno izvedenem projektu si prizadevamo dograditi še dvigalo, ki bi omogočalo lažje gibanje znotraj šole.

Hvala vsem, ki boste pomagali pri realizaciji tega projekta “.

Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko sredstva nakažete tudi direktno na račun šole, in sicer: TRR 01308-6030678303 sklic 2911000, ki je posebej namenjen za potrebe takšnih projektov.

Waldorfski vrtec

Prihodnjo jesen v Rušah odpira svoja vrata Waldorfski vrtec. Zanimanje zanj že kažejo nekateri starši. V ta namen so organizirali brezplačne igralne urice, na katerih se spoznavajo otroci, vzgojitelji in starši, predstavljen je način dela, okolje in vzdušje, ki naj bi bilo čim bolj podobno vzdušju v družini.

Besedilo: Barbara Jert

„Ruše in njena okolica so obdane s čudovito naravo, ki omogoča otrokom, da so nenehno povezani z njo. Tukaj so biološke kmetije, ki bi poskrbele za zdravo prehrano otrok.“ so le ene izmed prednosti, na katere je opozorila Vesna Cafuta, vzgojiteljica Waldorfsega vrtca.

Način dela otroku omogočamo doživljanje sveta. Delajo po načelu vzor in posnemanje ter ritem in ponavljanje. Igrače so narejene iz naravnih materialov, kot so les, bombaž, svila, volna pa tudi takšni, ki jih najdemo v naravi, kot so 22

storži, divji kostanj, kosi lesa. Obdajajo jih nežne barve in organske oblike. Dejavnosti v vrtcu otroku dajejo občutek varnosti. Ritem dela je povezan z letnimi časi, veliko pa tudi ustvarjajo, rišejo, izdelujejo, pripravljajo zdrave obroke, hodijo na sprehode, počivajo in poslušajo pravljice. Vse to zaokroža prijazno in mirno okolje, ki otroku omogoča pridobivanja novega znanja in pušča dovolj možnosti lastnemu izražanju. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja država financira 85% plačilo staršev, ki imajo otroka v waldorfskem vrtcu. Starši plačujejo razliko glede na uvrstitev v dohodkovni razred, v katerega spadajo, prav tako pa morajo izpolniti vlogo za znižanje plačila kot v javnih vrtcih. Cena je primerljiva z javnim vrtcem. Vpis že poteka VSAKO SREDO OB 17. URI v prostorih hiše na Falski cesti 40 v Rušah. Več informacij lahko dobite na 031 581 511 ali 041 914 764. Brezplačne igralne urice, ki potekajo tedensko, so namenjene otrokom od 1. leta starosti do vstopa v šolo, so pa dobrodošli tudi starši z dojenčki.

Nasveti

Potepuške mačke Ljudje zmotno mislijo, da bodo težave s prosto živečimi mačkami rešili tako, da jih ne bodo hranili, da se bodo zaradi pomanjkanja hrane manj množile. Drugi spet, da jih je treba odloviti in odstraniti iz okolja. Edina prava, preverjena metoda nadzora nad širjenjem oz. večanjem mačjih kolonij je metoda »trap-neuter-return« ali po slovensko: ujemi - steriliziraj izpusti.

Besedilo: Veterinarksa bolnica Maribor

Prostoživeče mačke ne prihajajo iz divjine, gre za potomce domačih mačk.

Vsem je znano, da se mačke hitro množijo. Ena mačka lahko v enem letu skoti več kot 15 mladičev, ki spolno dozorijo že pri šestih mesecih. Preden se pristojno zavetišče ali veterinarska ambulanta loti ulova, je treba zagotoviti nekaj pogojev. Najditelj naj preveri, približno koliko je mačk na mestu ulova, kdaj je najprimernejši čas za ulov (ponavadi je to takrat, ko jih hrani) in kje je najprimernejše mesto za postavitev kletk, s katerimi se bo lovilo mačke. Potem je treba obvestiti pristojne, ki bodo nastavili kletke za ulov. Če ne veste, kdo je pristojen, pokličite na občino, kjer vam bodo posredovali telefonske številke ali pa bodo vzeli vaše podatke in v vašem imenu poklicali pristojno službo. Nastavijo se posebne kletke (živolovke), kamor se brez poškodb ujame mačka, ko se dovolj približa nastavljeni hrani. Kletka se avtomatsko zapre in ulovljena mačka se odpelje v veterinarsko ambulanto. Zaželjeno je tudi, da je pri ulovu prisoten tisti, ki hrani mačke, saj mu najbolj zaupajo. Ulovljeno mačko se v veterinarski ambulanti primerno oskrbi. Potrebno jo

je sterilizirati oz. kastrirati, če je maček, in primerno označiti. Nekatere občine zahtevajo, da se jih mikročipira, vsem pa se v narkozi odreže majhen del uhlja, da se potem, ko je izpuščena nazaj v okolje, že na daleč vidi ali je sterilizirana oz. kastrirana. Poleg tega moramo pri prostoživečih mačkah biti pozorni tudi na naslednje bolezni: - mikrosporija je nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša tudi na ljudi. Opazimo gola mesta, delno z luskavico, predvsem na uhljih in glavi. Bolezen je odvisna od splošne odpornosti živali. Če je bolezen potrjena, je treba ločiti bolne od zdravih, bolne zdraviti in zagotoviti primerne higienske razmere. Zdravljenje traja vsaj 4 tedne in če prej omenjenih pogojev ne moremo zagotoviti, svetujemo evtanazijo obolelih živali. Mačja levkoza (FeLV) je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki se prenaša predvsem z direktnim kontaktom. Inkubacijska doba je lahko tudi več let. Obolela mačka je apatična, slabokrvna, pogosto zaradi slabe odpornosti obolijo za vrsto drugih bolezni. Obstaja cepivo, vendar je treba mačke pred cepljenjem testirati ali je bila v stiku z virusom. Mačji aids (FIV) je neozdravljiva virusna bolezen, ki jo prenaša virus, podoben človeškemu virusu AIDS-a. Virus se nahaja v krvi in slini, s katero se tudi najpogosteje prenaša, predvsem pri ugrizih ob pretepih. Notranji in zunanji zajedavci. Notranji zajedavci kot so gliste in trakulje predvsem zmanjšujejo odpornost. Pri močnejši invadiranosti so mačke v slabi kondiciji, imajo povečan trebuh, pogosto tudi nesvetleč kožuh in

23

drisko. Zunanji zajedavci lahko povzročajo vrsto težav. Garje prizadanejo sluhovode, klopi so prenašalci več bolezni, kot npr. borelioze, anaplazme, babezioze, bolhe pa širijo trakulje. Pri ulovljenih prostoživečih mačkah se odločamo za diagnostiko teh bolezni na podlagi kliničnih znakov in temu prilagodimo tako diagnostiko kot zdravljenje. Vsekakor pa moramo skrbeti za preprečevanje širjenja teh bolezni v mačji koloniji. Po veterinarski oskrbi je mačka pripravljena za vrnitev v svoje okolje. Običajno je to naslednji dan, ko ni več pod vplivom narkotikov. Vrača se v isti kletki, v kateri je bila ulovljena in na isto mesto. Ta vrnitev poteka namerno tako hitro, saj te mačke niso navajene socialnih stikov z ljudmi in jih je potrebno čim prej vrniti v njihovo naravno okolje. Če bi odlovili celotno kolonijo mačk in jim poskušali poiskati nove domove, ne bi bilo to v dobrobit živali, poleg tega bi se na mestu ulova kar hitro naselile nove živali.

Občani, ki bi radi v svojem okolju uredili problem prostoživečih mačk, naj: - pokličejo 112 ali na Občino, kjer bodo dobili podatke o tem, komu naj prijavijo kolonijo prostoživečih mačk - javljajo spremembe v mačji koloniji Za vas smo dosegljivi na telefonskih številkah: 02 228 37 00 - Ambulanta v Mariboru 02 630 05 70 - Ambulanta v Rušah 02 333 82 80 - Ambulanta v Hočah 051 656 320 - nočno dežurstvo za male živali 051 638 781 - nočno dežurstvo za velike živali

Nasveti

Nasveti za varčevanje Gospodinjstvo je prava mala učilnica. Tu lahko spoznate vse posledice nepotrebnega zapravljanja in obremenjevanja okolja in prav tu lahko najbolj občutite vse pozitivne učinke zmernega ravnanja. Najboljši primer je energija, dobrina, s katero je mogoče varčevati na sto in en način! Le malo energije morate vložiti.

• Kos papirja razpade po enem mese- cu, volnena nogavica po enem letu, pločevinka pa po 200 letih.

• Drevo, iz katerega naredijo 700 papir- natih vrečk, kolikor jih v večji trgovini porabijo v manj kot eni uri, raste 15 let.

• Največja domača porabnika elektrike 5. Čim bolje izkoristimo dnevno svetlobo. sta hladilnik in zamrzovalnik.

Na voljo imamo več možnosti: prostori, v katerih se podnevi najbolj zadržujemo Vir: http//www.mop.gov.si - kuhinja, dnevna soba, naj imajo okna proti jugu oziroma zahodu. Delovne površine - pisalna miza, kuhinjski pult, Varčevanje se začne doma naj bodo v bližini oken. Velike in visoke 1. Pri nakupu gospodinjskega ali kate- omare razporejamo čim dlje od okna, da rega drugega aparata bodite pozorni, nam ne bodo po nepotrebnem odžirale da aparat ustreza čim večjim varčeval- svetlobe. Zavese na oknih naj bodo tannim standardom. Energijska nalepka za ke in prosojne. Odvečne svetlobe se raje označevanje gospodinjskih aparatov znebimo z dodatnimi senčili. je v državah Evropske unije obvezna, od leta 2002 tudi v Sloveniji. Uporabo predpisuje evropska direktiva in velja za skoraj vse gospodinjske aparate.

7. Pri zamenjavi oken bodite pozorni pri izbiri novih. Nova okna naj bodo čim bolj energetsko učinkovita, da bodo zadrževala toploto v vašem domu pozimi in preprečila vdor vročine poleti.

• Povprečno gospodinjstvo zmeče na leto v smeti vsaj 100 kg časopisov, povprečen pisarniški delavec porabi 70 kg papirja na mesec.

• Na 1200 km dolgi poti z avtom se sprosti v zrak toliko emisij CO2, kot če bi vlak obšel ves svet.

• Če bi bila vsaka hiša, ki jo ogrevamo s plinom, ustrezno zatesnjena in toplotno izolirana, bi s prihranjenim naravnim plinom vsako leto ogreli štiri milijone hiš.

• 60% gospodinjstev dobiva dovolj sončne svetlobe, ki bi jo lahko spremenili v določeno obliko ogrevanja.

• S škropljenjem vinogradov in sadov njakov zastrupimo tudi muhe, čebele, ose,…

• Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 litrov vode.

6. Pri ogrevanju doma bodite pozorni na vsakoletno servisiranje ogrevalnega sistema, s čimer boste poskrbeli za varno, zanesljivo in energetsko učinkovito bivanje.

2. Pri novogradnji upoštevajte merila energetske učinkovitosti glede postavitve hiše, izbire ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, izolacije fasade, oken, strehe, itd.

3. V svojem domu uvedite nekaj enostavnih ukrepov varčevanja z energijo: prilagodite temperaturo v prostoru glede na zunanje vremenske razmere, ne zastirajte ogrevalnih teles, zatesnite okna, zračite prostor, itd.

4. Namesto navadnih žarnic uporabljajmo energetsko varčne žarnice. Te na dolgi rok pomenijo prihranek, ker trajajo dlje in porabijo manj električne energije. Vedno ugasnimo luči, ko zapuščamo prostor.

24

8. Olajšajmo si varčevanje s spremembo naših dnevnih navad: a) Električnih naprav (npr. TV, radio, videorekorder, DVD prevajalnik …) ne puščajmo v stanju pripravljenosti (standby). b) Izključimo naprave za zabavo in rekreacijo, ki jih ne uporabljamo. c) Po uporabi izključimo računalnike, monitorje in telefone iz električnega omrežja.

Pripravila: Klavdija Polutnik

Šport in rekreacija

Plesno gibalne terapije Varstveno delovni center POLŽ Maribor enota Ruše je pričel v mesecu novembru 2012 izvajati aktivnosti gibalno plesne terapije za uporabnike z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na invalidskem vozičku. Povezali smo se s plesnim učiteljem iz plesne šole Plesna dimenzija g. Matjažem Brinovcem. V letu 2013 je projekt plesno gibalne terapije finančno podprl Cezam Ruše.

Besedilo: Erika Gornik, Sašo Martinjak, Nataša Hiter

Tako so nam uresničili željo in nam omogočili, da skozi ples spoznavamo svoje telo in doživimo izkušnjo plesa. Gibalno plesna terapija je kreativna oblika terapije, ki uporablja gibanje in ples v povezavi z glasom, glasbo in ostalimi mediji kot terapevtsko sredstvo. Ples je umetnost za vsakogar, saj je usmerjen k razvijanju celovite posameznikove osebnosti in izraža posameznikovo ustvarjalnost ter omogoča raziskovanje notranjosti. Ples združuje veliko pozitivnih lastnosti, je šport, sprostitev za dušo, telo in pozitivno vpliva na zdravje ljudi. Pri plesu se moraš prepustiti ritmom glasbe, gibom in soplesalcu. Če združiš nekaj, kaj rad počneš, in to počneš z ljudmi, ki jim zaupaš, postane ples ena velika pozitivna izkušnja. Uporabniki plesalci in soplesalci zaposleni, ki so se vključili v aktivnosti so z velikim navdušenjem in zanesenostjo, sproščeno vključeni v projekt.

Spoznavali smo gibanje, hitrost in sposobnosti orientacije ter očesni kontakt, ki je temelj vsake komunikacije. Vzdrževali smo slušno in vizualno pozornost ter sledili ritmom gibanja v kombinaciji s sposobnostmi vrtenja. Nato smo krepili

skupino, prilagodljivost in občutljivost za sodelovanje pri oblikovanju koreografije. Na koncu smo spodbujali gibanje plesalcev, ki izzove gib drugega ter tako nastane unikaten ples. Z hvaležnostjo in skromnostjo v plesnem ritmu naprej k novim izzivom naproti. »Zaslišiš dobro glasbo, si zapoješ, zaplešeš in niti slučajno ne pomisliš, da je to nekaj, kar ti je dano. Dano ti je pa le takrat, če so tvoje noge in telo gibljive,« pripoveduje Martinjak katerega želja ja bila vsaj enkrat zaplesati. Sašo je sicer že od rojstva na vozičku. Večkrat si je želel plesati, od takrat, ko je videl kako njegova mamca in ati plešeta, pa je postala to njegova skrita želja. Čisto po tiho si je rekel: »O Bog, da bi lahko jaz vsaj enkrat zaplesal.« Želja se mu je uresničila, hkrati pa si udeleženci krepijo gibalne sposobnosti. Sašo pove, da so določene tehnike, kot so sledenje, obrati in podobno zanj nekaj čisto novega in se je potrebno tega naučiti, čeprav je svoj voziček že dokaj dobro vodil. To je bilo na začetku zanj tudi precej zahtevna naloga. Plesni učitelj Matjaž je strokovnjak na tem področju. Izbral in dodelal je koreografijo dostopno vsem udeležencem plesa, čeprav so njihove gibalne sposobnosti različne. K sproščenosti in prisrčnemu vzdušju, pa so v veliki meri pripomogli zaposleni CEZAM-a z njihovo iskreno gostoljubnostjo. Sašova soplesalka je vodja enote VDC Polž Ruše, Nataša Hiter. Sašo pove, da je to oseba z velikim srcem, odgovorna in razumevajoča.

Mislil je, da Nataško, tako jo kliče, kadar je posebno dobre volje, pozna že zelo dobro. »Sedaj sem sebe in njo spoznal na drugačen način«. Tega Sašo ne zna opisati z običajnimi besedami. Ko Sašo položi roko na komando vozička, glas-

25

Plesno gibalne vaje.

ba zaigra, Nataša pa ga nežno vodi skozi posamezne slike koreografije. Takrat je Saškov občutek nepopisen. Izgine občutek nenehnega sedenja, zazdi se mu, kot da se noge premikajo kar same in ga lahkotno ponesejo po plesišču. To je občutek, katerega bi rad zadržal in nikoli izpustil. Pa žal, plesna ura mine, občutek sreče pa ostane. Sedaj se vsi udeleženci plesno gibalne terapije pripravljajo za nastop ob 20. obletnici VDC Polž-a. To je njihov prvi nastop pred tako velikim občinstvom. To je za njih velika naloga in hkrati veselje, da to znajo in zmorejo.

Po pripovedovanju Saša Martinjak zapisala Erika Gornik

Novice v Novičkah

Naravno in uporabno darilo Če vam bo v hladnih zimskih večerih čas dopuščal, vam priporočamo, da se lotite zelo prijetne ustvarjalne dejavnosti, POLSTENJA S SLOVENSKO VOLNO. Prihajajoči prazniki bodo še lepši, če boste svojim najbližjim podarili izdelek, ki ste ga naredili sami, po vrhu pa bo naraven in uporaben.

V Selnici ob Dravi, natančneje v podjetju Soven, vas v teh hladnih dneh vabijo na začetne delavnice, kjer se boste naučili osnove suhega in mokrega polstenja.

Pridobljeno znanje in vaša iznajdljivost pa vas lahko vodi tudi do izdelave bolj zahtevnih volnenih copatov, torbe, kape, klobuka itd. Polstenje budi kreativnost, iniciativnost, motivacijo, meditacijo, krepi vztrajnost, oblikovanje z rokami, čut za tip. Je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se v sodobni obleki uveljavlja tudi v modernem oblikovanju. Pri polstenju – filcanju iz nepredene volne oblikujemo, ustvarjamo vlaknino oziroma kompaktno in trpežno blago, ki ga ni mogoče parati. Volnena oblačila uporablja človek že tisočletja, danes so unikatno izdelana, modnih dizajnov, predvsem pa so topla in naravna. Med kupci so najbolj zaželene nogavice. Ker volna uravnava temperaturo in pospešuje krvni obtok, so zelo primerne za tiste, ki se prekomerno potijo, ki jih konstantno zebe v noge, ki jih noge bolijo, pečejo ali srbijo. Najčešče oblečemo pod volnene nogavice še bombažne, priporočljivo pa je, da jih oblečemo na golo kožo. Volnena oblačila niso le za starejšo populacijo, vse več mladih se zaveda naravnega načina življenja, ki je povezan z naravnimi materiali in zdravo prehrano. Mladi cenijo naravne materiale in radi oblečejo volnen pončo ali volnene nogavice. Unikatna oblačila, kot so rokavice, kape, dokolenke, nad-

kolenke, so lahko tudi odlična ideja za božično ali novoletno, osebno ali poslovno darilo. Poudarjajo skromnost, tradicionalnost, naravno naravnanost, predvsem pa izvirnost in posebnost darovalca.

Delavnice polstenja so namenjene ustvarjalcem vseh starosti. V otroškem obdobju se s pomočjo polstenja krepi vztrajnost, potrpežljivost, načrtovanje, kreativnost, razvijajo se ročne sposobnosti in posebej pomembno za manjše otroke, čut za tip. V mladostniškem obdobju se dodatno vzpodbuja izražanje skozi ustvarjanje, samozavest ob izdelavi lastnega izdelka. Kasneje je v ospredju ustvarjanje. Polstenje ima zdravilne, terapevtske učinke, zato se priporoča kot terapevtska podpora.

Kot odlično darilo vam predlagamo polsteno volneno milo! Kako ga pripravimo:

Postopek izdelave je enostaven in ga boste z lahkoto zmogli: • vzemite okroglo milo • ovijte ga z mikano ovčjo volno – močno zategnite • če želite dodati relief , dodajte kakšno barvno volno • ovijte vse skupaj v mrežico - močno stisnite • namočite v raztopljeno lanolinsko milo • začnite polstiti s krožnimi rahlimi gibi, polstite cca 15 minut • odstranite mrežico, še malo polstite, rahlo sperite z mlačno vodo, osušite v brisači • dajte sušit vsaj 24 ur.

Tovrstno milo je odlično za piling, za mehčanje kože, predvsem pa masira in ne dela madežev v kopalnici.

POLSTENJE S SLOVENSKO OVČJO VOLNO - PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK _________________________________ NASLOV _________________________________ TEL. ŠT. in E-MAIL _________________________________ VRSTA DELAVNICE: *-ZAČETNA (15 eur, 3PU) (Osnovnega suhega in mokrega polstenja, gladko blago, etui, kroglica, vrvica) *-NADALJEVALNA (45 eur, 3PU) (Copati, torbica, klobuk, šal) Ves material dobite pri nas. Izdelek po končani delavnici odnesete s seboj.

Izpolnjeno pošljite na: SOVEN D.O.O., Mariborska c..48, 2352 Selnica ob Dravi Ali oddajte v: SOVEN NATURA Ljubljana, Ciril-Metodov trg 5, 1000 Ljubljana e-mail:soven1@siol.net

26

Novice v Novičkah

Utrinki s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Ruše Predstavniki SPVCP v Rušah so tudi v letošnjem letu načrtovali in izvedli precej aktivnosti. Ena izmed zelo pomembnih nalog je vsakoletna skrb za varnost otrok v bližini šole v začetku šolskega leta in tudi po jesenskih ter zimskih počitnicah.

Besedilo: Andreja Kljajič

Najbolj zaslužnim sta župan Uroš Štanc in predsednik SPVCP Drago Pečnik 25. 9.

2013 podelila priznanja. Pred podelitvijo je potekalo še kratko predavanje o novostih v zakonodaji o pravilih cestnega prometa. Prav tako je bila izvedena pomembna prireditev v mesecu maju, ko sta SPVCP in TOTI MOTO KLUB organizirala prikaz varne vožnje motoristov in mopedistov. Za popestritev prireditve so poskrbeli policist motorist inštruktor, motorist reševalec nujne medicinske pomoči, Policijska postaja Ruše

ter Prostovoljno gasilsko društvo Bistrica ob Dravi. SPVCP pa sodeluje tudi pri ureditvi ceste skozi Ruše. Že leta 2004, v začetku projektiranja rekonstrukcije ceste, je bila predvidena sprememba prometne ureditve, ki se je končno zgodila, in sicer v križišču Kolodvorske ulice s Falsko cesto, torej regionalno cesto, ki poteka skozi Ruše. Opaziti je, da se je omenjeno križišče spremenilo v smislu prometne ureditve, saj v bodoče ne bo imelo ločenega pasu za levo zavijanje, torej v smeri vzhoda, spremenjen je potek hodnika za pešce ter sam prehod čez vozišče. Na to spremembo se je postavilo že kar nekaj vprašanj in je bilo slišanih veliko različnih mnenj. Projektant ceste, gospod Milivoj Ročenovič iz podjetja BPI d.o.o., je križišče zasnoval v skladu s pravili stroke in varnostnimi zahtevami, pri čemer je imel v mislih predvsem varno prečkanje vozišča, kar je posebej za šolarje ključnega pomena. Glede na spremembe prometnega režima v Rušah, tako z izgradnjo krožnega križišča pri Šparu in poteku regionalne ceste

Vesel božič in srečno noVo leto 2014!

skozi Ruše po Industrijski in Tovarniški ulici, ni nobene potrebe po tako velikem križišču v centru Ruš. Hkrati pa že do sedaj in tako bo tudi v bodoče, po Kolodvorski ulici ni dovoljen tovorni promet, razen za stanovalce in dostavo. Dejstvo je, da je bilo omenjeno križišče ob izgradnji namenjeno drugačnim prometnim tokovom. Danes pa je potrebno imeti v mislih tudi druge udeležence v prometu, ne samo kamione in avtobuse. Z zožitvijo križišča bo tudi okolica le-tega dobila spremenjeno podobo, izvedene bodo zasaditve, delno pa bo onemogočeno nepravilno parkiranje. Po pobudah občanov Ruš je Komisija za reševanje problematike v cestnem prometu v občini Ruše opravila kar nekaj terenskih ogledov za namestitev cestnih ovir in različne prometne signalizacije. Člana komisije, projektant Milivoj Ročenovič in inšpektor za ceste, Branko Ašič, sta podala strokovno mnenje, da se naj ovire nameščajo samo v okolici javnih ustanov, kjer se pojavlja večja frekvenca pešcev.

Obvestilo Geberit Občina Ruše in podjetje GEBERIT – SANITARNA TEHNIKA d.o.o. vabita vse zainteresirane obrtnike in podjetnike v Občini Ruše, da si pridobijo informacije o predvidenih delih in izvajalcih pri gradnji novih proizvodnih prostorov v poslovni coni Bezena. Za vse potrebne informacije se lahko obrnete na spodnji naslov: Božidar Marot, vodja projekta novogradnje Geberit – Sanitarna tehnika d.o.o.

Smolnik 17, SI-2342 Ruse T: +386 2 66 90 203 F: +386 2 66 90 236 M: +386 41 653 892 bozidar.marot@geberit.com

Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron.

27

Novice v Novičkah

Akcija Drobtinice

Jubilejni Unicefov koncert Ruše − otrokom prijazno Unicefovo mesto letos praznuje 10. obletnico. Da počastimo ta pomemben jubilej, vas vabimo, da se udeležite Unicefovega koncerta, ki bo 12. decembra ob 17. uri v Veliki dvorani Cezama. Nastopili bodo: Adi Smolar, zmagovalka oddaje Slovenija ima talent Alja Krušič, nastopajoči v oddaji X faktor Matej Podlesnik, dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, učenci OŠ Janka Glazerja in Konservatorija za glasbo in balet iz Ruš, najmlajši iz CICI ustvarjalnih delavnic DPM Ruše in Vrtca Ruše, uporabniki VDC POLŽ ter Mažoretni in twirling klub Ruše.

Besedilo: Občina Ruše

Prostovoljci pred hotelom Veter.

V oktobru je potekala vseslovenska dobrodelna akcija Drobtinica. Rdeči križ je s prodajo kruha zbiral denar za prehrano socialno ogroženih osnovnošolcev.

Akciji se je pridružila tudi Krajevna organizacija Rdečega križa Ruše. Ob pomoči okoliških pekarn je ruška krajevna organizacija zbrala 138 štruc kruha in jih po ceni 2€ nato prodajala na stojnicah pri Caffe Picanto, bivši pekarni, in pred hotelom Veter. Poleg aktivistov Krajevne organizacije Rdečega križa Ruše so pri prodaji pomagali tudi učenci Osnovne šole Janka Glazerja Ruše. Zbrali so 605,70 €, od tega 236 € s prodajo 118 štruc kruha in 369,70 € s prostovoljnimi prispevki občanov. Zbrani denar so 16. oktobra, na svetovni dan hrane, predali učencem OŠ Janka Glazerja. S tem zneskom bodo plačali celoletno malico trem otrokom ali kosilo enemu socialno

ogroženemu osnovnošolcu. Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ruše, Hedvika Potočar, je vesela pozitivnega odziva šole pri izpeljavi akcije Drobtinica in njenega prispevka pri širjenju dobrodelnosti med mladimi. Posebno zahvalo namenja vsem pekarnam, ki so se odzvale povabilu in prijazno odstopile kruh: Miklavške pekarne, Kruh pecivo − Žito, Pekarna Strnad Viljem s. p., Pekarna Kavčič, Spar hipermarket Ruše, Špar in Pekarna Center Ruše. Zahvala gre tudi Občini Ruše, Slaščičarstvu Škumbin Amiti in Rajku Hojsu – hotel Veter − za pomoč pri izvedbi akcije. Neprodane štruce kruha je Rdeči križ daroval ljudski kuhinji, ki skrbi za prehrano brezdomcev.

Nina Koper

28

Vsi, ki želite pomagati otrokom, boste lahko na dobrodelni prireditvi posvojili punčko iz cunj. S tem boste zagotovili cepljenje enemu otroku proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Čeprav je posvojitev punčke simbolična, rešuje življenja, saj zagotavlja zaščito nebogljenega otroka pred pogosto smrtonosnimi boleznimi. S posvojitvijo punčke iz cunj boste tako nekomu rešili življenje.

Vljudno vabljeni

Novice v Novičkah

Projekt podari malico Na osnovni šoli Janka Glazerja v Rušah poteka od oktobra dobrodelni projekt PODARI MALICO. Projekt skupaj s šolo organizira Danu filantropija in eŠola d.o.o. Namenjen je učencem in dijakom, ki živijo v težkih materialnih razmerah.

Minimalno nakazilo je 2,42 €. Zbrana sredstva vodi šola na računu šolskega sklada na posebnem kontu. Sredstva, ki jih donirate, so namenjena izključno otrokom za malice oz. kosila. Prednost projekta je, da točno veste, na kateri šoli boste pomagali otrokom. Zbrana denarna sredstva se nakažejo neposredno na šolske sklade. To ni zgolj projekt, je stalna aktivnost za pomoč otrokom.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili tudi vi, in pomagali lajšati socialne stiske otrok.

Vsa podrobnejša navodila za vključitev v projekt najdete na spletni strani www.podarimalico.si Iskrena hvala!

Besedilo: Ladislav Pepelnik

Projekt Simbioza

Projekt Simbioza v OŠ Janka Glazerja.

Če je bila nekoč merilo za razvitost družbe in kakovost življenja njenih članov stopnja pismenosti, je danes to gotovo tudi stopnja t. i. e-pismenosti, so prepričani organizatorji največjega vseslovenskega projekta Simbioze. V projektu prostovoljno sodelujejo mladi, ki učijo starejše uporabe računalnika.

Na ta način želijo organizatorji projekta povečati rabo interneta in izboljšali znanje uporabe računalnika, ki pri starejših od 55 let v vseh pogledih zaostaja za evropskim povprečjem.

V projekt Simbioza se je Občina Ruše vključila že lani, letos pa je tradicijo nadaljevala. Na delavnicah Simbioze, med 21. in 25. oktobrom, so ob pomoči 7 prostovoljcev udeleženci spoznavali delovanje in zgradbo računalnika, se srečali z uporabo interneta, spoznali namembnost elektronske pošte ter se naučili rokovati z mobilnim telefonom.

Približno 20 udeležencev se je dnevno srečevalo v računalniških učilnicah v Občini in OŠ Janka Glazerja. Večina med njimi je že obiskovala računalniške 29

tečaje, a je ob pozitivnem vzdušju z zanimanjem nadgrajevala svoje znanje.

Udeleženci so z veseljem ponovno zasedli šolske klopi in se prepustili mladim učiteljem. Zelo so bili hvaležni priložnosti, da se lahko učijo in si zanje nekdo vzame čas. Zavedajo se, da so pri osvajanju novega znanja nekoliko počasnejši in potrebujejo več vaje. Vendar so toliko bolj hvaležni za potrpežljivost prostovoljcev in njihovo dobrovoljnost.

Pohvalno je, da si starejši kljub hitrim spremembam na področju tehnologije želijo ostati v stiku z novostmi na tem področju. Prostovoljci – učitelji – cenijo pogum in voljo udeležencev, da se tako zavzeto učijo. Veselje do dela s starejšimi in zadovoljstvo, ki ga le-to prinaša, sta ključna dejavnika, ki sta spodbudila prostovoljce k sodelovanju pri projektu.

A prava simbioza se je začela po koncu računalniških delavnic, ko so prostovoljci lahko prisluhnili zgodbam in modrostim starejših.

Nina Koper

Novice v Novičkah

»RINGLŠPIL« Otroci smo pred dvema, tremi desetletji, vrtiljak običajno videli le enkrat letno – za ruško nedeljo. Mnogi smo že v petek hodili na vas opazovat, kako ga sestavljajo, in se veselili tiste ene ali dveh voženj, saj za kaj več ni bilo denarja. Ne spomnim se nobenega prerivanja ali nasilja, vse je potekalo mirno, tako kot je prav.

Kakšna pa je slika danes?

Besedilo: Nataša Copello

Oh, dragi moji sokrajani, bore žalostna je. Preden sem peljala svoja otroka na vrtiljak, sem ju zasula z romantičnimi spomini. Z velikim pričakovanjem in čudovitim leskom v očeh, ki ga imajo lahko le otroci, sta v rokah držala bleščeč žeton, ki je obljubljal nebesa. Nismo pa vedeli, da žeton še ne pomeni nujno tudi vožnje. Med blagajno in vrtiljakom je namreč prostor, kjer ne velja noben drug zakon, le zakon močnejšega. Ko se je vožnja približevala koncu, se je čakajoča čreda zapodila med sedeže, ki se še niso niti ustavili. Otroci, ki so končali vožnjo, se niso mogli varno umakniti množici, ki je napadala sedeže, podobno kot divja zver napada svoj plen. Po

pol ure čakanja brez prerivanja in z željo ohraniti dostojanstvo in ostati vzor otrokoma, je mož končno dobil prost sedež za hčerko, ki ji je lesk v očeh medtem že začenjal pojenjavati. Ko pa je dvignil kovinsko prečko sedeža, da bi hčerka sedla, je izza njegovega hrbta pritekla ženska zrelih let, in se zmagoslavno vrgla na sedež in zaprla prečko. Ni ji bilo mar petletne deklice, ki jo je s solznimi očmi razočaranja vprašujoče gledala.

Mož je bil tako presenečen, da je samo zmajal z glavo in odšel. Meni pa srce ni dalo miru, zato sem stopila do gospe in jo vprašala, ali je ni sram. Začudeno me je pogledala, ker sem si drznila zmotiti njeno zmagoslavje, zato sem ji ponovno rekla, da bi jo moralo biti sram. Ni bilo videti, da bi jo moje besede dosegle, saj mi je neprijazno odgovorila, da je bil ta sedež nečakov. Tako sem izvedela, da se sedeži na ruškem vrtiljaku podajajo med člani družine ali se podedujejo. Če prideš brez sorodnikov, ni veselja. Dogodek me je prizadel. Ko razmišljam o današnjih časih in današnjih ljudeh, se sprašujem, kakšen vzor smo svojim otrokom? Ruše so kraj, ki mu dajemo dušo Rušani. Spoštujmo drug drugega! Naši starši so bili pošteni, skromni delavski ljudje, ki se nikoli ne bi prodali za en bleščeč žeton, zakaj bi se mi?

Dejavnosti društva Bistra Novembra 2012 smo v Bistrici ob Dravi ustanovili društvo za pomoč invalidom in starejšim občanom. Naše društvo ima 60 članov, ki imajo po statusu ugodnosti, kot npr.: taxi prevozi, pomoč pri urejanju okolice, spremljanje, druženje in drugo. Med temi aktivnostmi smo v mesecu juniju prvič v Rušah organizirali bolšji sejem, to je sejem rabljenih predmetov. Sejem je bil pred občino vsako nedeljo v dopoldanskem času.

Ker pa postaja vreme vse hladnejše in ni več primerna prodaja na prostem, smo se v času od novembra naprej odločili za tako imenovano „garažno prodajo“. Ponujamo tekstilne izdelke, obutev, gospodinjske aparate, tehnične in akustične aparate, stanovanjsko opremo in drugo. Večina predmetov ima simbolično ceno 1,00 € oz. 2,00 €. Z izkupičkom pomagamo našim članom društva. Vabimo vas na ogled in nakup na sedež društva na Sončno ul. 33 v Bistrici ob Dravi. Prosimo, da predhodno preverite, ali smo na sedežu društva.

Tel: 02/665-31-01, 040/75-95-95, 040/7595-96. Veselimo se vašega obiska.

Besedilo: Miroslav Simonič

Krajevni odbor Smolnik napoveduje • 19. 12. ob 16:00 uri delavnice za otroke, izdelovanje novoletnih okraskov v Domu krajanov Smolnik, vodila jih bo Sandra Zavec. Delavnice organizira ŠD Glažuta s KO Smolnik • 20. 12. ob 17:00 uri prihod dedka Mraza v Kamnolom. Poleg daril pripravljamo še presenečenje za otroke. V primeru dežja bomo prireditev prestavili v krajevni dom na Smolniku • 22. 12. 2013 osrednja proslava ob krajevnem prazniku v Gasilskem domu Smolnik 30

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE RUŠE, ŽELIMO GASILCI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN VARNO NOVO LETO

2014!

Razno

Iz uredništva Nagrajenci nagradne križanke iz 4. številke Ruških novic so: Matjaž Kraner, Ruše Helena Frešer, Ruše Matko Knuplež, Ruše Nagrajencem čestitamo! O nagradi in prevzemu vas bomo obvestili po pošti.

REŠITEV KRIŽANKE JURČEK NA DELU Vodoravno: OSTJAKI, KIRASIR, ODISEJA, LD, ONE, IHAN, VM, RACAK, OČI, STOJA, PESAR, ATAL, REDAR, APA, TORINO, BRATSTVO, AARE, KR, IRKA, EKRAN, OSLAD, JA, GALATEJA, TJ, AFGANI, ETAŽA, ITO, ORNAT, RI, URAGAN, ULM, SIAM, GRIL, DA, ŠKOT, SVILA, OZREN, VAL, ALEMAN, UJ, JANKO GLAZER, ŽITO, OBISTI, NATO, ENOK, KOKAIN, KAN, PAŠA.

Čarovnice v kamnolomu.

Napovednik dogodkov 12. 12. 2013, 19:00 - 21:00, Hotel Veter, Ruše Dobrodelna dražba umetniških slik 12. 12. 2013, 20:00, Dom kulture Ruše Klub KURS: Koncert ADI SMOLAR, PETER ANDREJ & MARKO GROBLER 13. 12. 2013, 19:30, Dom kulture Ruše Klub KURS: Dvojina, predvajanje filma 13. 12. 2013, 20:30, CEZAM Ruše CEZAM in gosti: Odprti oder, Jamsession 14. 12. 2013, 8:00 - 20:00, Športni park Ruše Športni park Ruše: Decembrsko razvajanje ob polni luni 14. 12. 2013, 17:00, Dom kulture Bistrica ob Dravi Folklorne sekcije, Bistriške Frajle: Že praznujemo naših 60 14. 12. 2013, 20:00, Dom kulture Ruše Klub KURS: Poker turnir 14. 12. 2013, 20:30, CEZAM Ruše CEZAM: DJ Party, decembrsko druženje ob glasbi 15. 12. 2013, 18:00, Dom krajanov Bezena KUD Bezena: Prihod Dedka Mraza 15. 12. 2013, 19:30, Dom kulture Ruše Klub KURS: The Hunt, predvajanje filma 16. 12. 2013, 18:00, CEZAM Ruše Prihod Božička 20. 12. 2013, 17:00, Kamnolom (v slabem vremenu: Dom krajanov Smolnik) KO Smolnik, ŠD Glažuta: Prihod Dedka Mraza in obdaritev otrok 20. 12. 2013, 20:00, CEZAM Ruše CEZAM: Glasbeno-plesna predstava za otroke, Rastem do tebe 21. 12. 2013, 9:00, Gasilski dom Smolnik KO Smolnik, KUD Franjo Sornik Smolnik: Pohod po poteh Ruške čete 22. 12. 2013, 18:00 - 22:00, Športna dvorana Ruše Klub borilnih veščin SANDE TEAM: Božično – novoletni pokal v boksu Ruše 2013 22. 12. 2013, 18:00, Gasilski dom Smolnik KO Smolnik, KUD Franjo Sornik Smolnik: Osrednja proslava ob krajevnem prazniku 22. 12. 2013, 19:30, Dom kulture Ruše Klub KURS: Marley, predvajanje filma 24. 12. 2013, 21:00, Pri kapelici Športno društvo Bezena: Pohod z baklami na Krečevo 26. 12. 2013, 17:00, Športna dvorana Ruše Godba Ruše: 26. tradicionalni koncert Godbe Ruše, Pozdravljena Slovenija 26. 12. 2013 - 05. 01. 2014, 9:00 - 23:00, Športni park Ruše Kegljaški klub Ruše: 4. mednarodni kegljaški turnir “Pohorski bataljon 2014 31. 12. 2013, 22:00, Park pred Občino Ruše CEZAM, Občina Ruše: Silvestrovanje na prostem (s skupino Swingtones) 14., 21., 23., 24., 27., 28. 12. 2013, 9:00 - 12:00, Park pred Občino Ruše Bistra - društvo za pomoč starejšim in invalidom: Bolšji sejem

31

Pravilni odgovor nagradne križanke pošljite najkasneje do 31. januarja 2014, na naslov uredništva: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, s pripisom „Za nagradno križanko.“ Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado.