Nagovor župana Glasilo RUŠKE NOVICE po sklepu o programski zasnovi objavlja članke in obvešča o delu organov Občine in njenih delovnih teles, krajevnih odborov, javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu ter poroča o aktualnih gospodarskih, izobraževalnih, socialnih, kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini, ter spremlja pisma, odzive in pobude bralcev kot tudi oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Občine Ruše. Uredništvo si pridržuje pravico do uredniškega urejanja posredovanih člankov, ki naj ne presegajo dolžine 300 besed, slikovno gradivo naj bo poslano ločeno od besedila, s pripisom avtorja besedila in slike, na naslov ruske. novice@ruse.si, najkasneje do 7. avgusta 2013.
Kazalo
Dan zemlje 3 Intervju z županom 4 Otvoritev Doma kulture Bistrica ob Dravi 5 Krajevni odbor Ruše se predstavlja 6 Obisk poslancev PS v Rušah 7 Senin menjalni krog 7 Čiščenje reke Drave 8 Budimpešta - CEZAM potovanja 8 Preizkus hoje na 2 kilometra 9 Aktivnosti Gasilske zveze Ruše 9 Bajgot in slap Šumik 10 Preventivna ceplenje živali 11 Eko dan v šoli 12 50 let zborovskega petja 13 Galerija B ustvarjanje in ostale drobnarije 14 Mladi za kulutro 14 Veliki uspehi strelcev 16 Športni vikend 16 Deseti pohod ruških veteranov 17 Turnir v kegljanju RUŠE OPEN 2013 18 24 urna dobrodelnost 19 Ekološki zelenjavni vrt 20 Vzpostavljamo Ruške vrtičke 21 Razvojni projekti v Občini Ruše 21 Dobrodelna peka palačink 22 Diploma za računalniško znanje 22 Napovednik dogodkov 23
Sončni dnevi naznanjajo prihod poletja, ki se ga po dolgi zimi že vsi iskreno veselimo. Mnogi že razmišljate o dopustniški destinaciji, drugi iščete počitniške kotičke in neokrnjeno naravo v bližnji okolici. In prav na to možnost me je opozoril znanec, ki ga je odkrivanje zelenih draguljev naše domovine zapeljalo v Ruše. Navdušeno mi je pripovedoval o svojem iskanju ciproša po pohorskih fratah, ki ga tako lepo opeva naš pesnik Janko Glazer. V najhujši junijski vročini je z družino užival prijeten hlad doline Lobnice, ogledali so si Pogačnikovo kovačijo, se sprehodili po naši gozdni učni poti do Uršankovega in se okrepčali v Malecovem hramu. Tudi Haričeva venecijanka in Maroltova žaga sta jih očarali, saj izpričujeta več stoletno tradicijo lesarstva v naših krajih. Slap in pragozd Šumik pa sta bila za njih naravnost pravljična. Skoraj presenečeno sem ga poslušal, s kakšnim navdušenjem je pripovedoval o lepotah našega kraja. Mi, domačini, se mogoče niti ne zavedamo, v kako lepem kraju živimo. Večinoma smo vajeni razmišljanj o Rušah kot o industrijskem centru. Manj ga vidimo kot privlačno turistično destinacijo in resno možnost za nastajanje novih delovnih mest. Pa vendar nam že pogled v sosednjo Avstrijo pokaže, da je potreben le pogum, ideja ter zaupanje v lastne vire in že lahko, še včeraj neznan del avstrijske Štajerske, postane »Vulkanland«. Ali bomo sposobni v tem tudi mi prepoznati in izkoristiti razvojno priložnost, je torej odvisno od nas samih. Uroš Štanc
Pozdrav iz uredništva Ob dnevu zemlje so tudi v našem kraju potekale številne aktivnosti, da očistimo naš kraj. Velikokrat pa lahko ugotovimo, da bi čistilne akcije lahko potekale kar vsak mesec. Urejeni pločniki, ulice, sprehajalne poti, parki, igrišča za otroke in športni objekti, gozdne poti ter druga očem bolj skrita območja, so odraz vseh, ki živijo v kraju. K temu pripomore ozaveščenost ljudi, ter urejenost smetnjakov kamor lahko smeti odvržemo. Otroke in mladostnike učimo pravilnega ravnanja z odpadki, a kaj ko se tako ravna le peščica odraslih. Ob številnih aktivnostih, ki se odvijajo v našem kraju, pa lahko z veseljem ugotovim, kako zelo prizadevni so posamezniki ali skupine na področju kulture, izobraževanja, športa in rekreacije ter dobrodelnosti. Vključujejo se ljudje vseh generacij, vendar bi sodelovanja in podpore lahko bilo še več. Najbolj prizadevnim so, ob občinskem prazniku na slavnostni seji občinskega sveta podelili številne plakete in priznanja. Prihajajo pa nove ideje in novi projekti. Eden izmed takšnih je ekološki zelenjavni vrt, kjer boste lahko gojili lastno zelenjavo. Seveda pa so inovativne ideje, ki pridejo do uresničitve ter za kraj pomenijo pozitivno pridobitev, vedno dobrodošle. Barbara Jert, glavna in odgovorna urednica
Naklada: 3.000 izvodov Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, Ruše. ruske.novice@ruse.si Odgovorna urednica: Barbara Jert, Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan Vihar, Lektoriranje: Mira Sevšek, Naslovna fotografija: Mojca Savicki Grafično oblikovanje in prelom: kex.si, Tisk: Tiskarna Babič, Stojan Babič s.p.
2
Eksluzivno
Dan zemlje Občina Ruše, Zdravo mesto, je v sodelovanju z OŠ Janka Glazerja Ruše organizirala že deveto prireditev ob Svetovnem dnevu Zemlje, s katero je želela opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost našega planeta. Besedilo: Nina Koper, Foto: Tone Cenčič
Sodobno življenje: avtomobili, elektrarne, tovarne in novodobna proizvodnja hrane vplivajo na spreminjanje podnebja, saj ob tem nastajajo velikanske količine toplogrednih plinov. Ti pa ustvarjajo motnje podnebnega sistema - viharje, poplave, suše in vročinske valove -, s katerimi se tudi sami vedno pogosteje soočamo. S prireditvijo ob Dnevu Zemlje sta občina in osnovna šola želeli opozoriti občane na nujnost ohranjanja in varovanja narave, uporabe obnovljivih virov ter naravnih pristopov pri pridelavi ekološke hrane. Več kot 30 sodelujočih na prireditvi je v parku pred Občino Ruše predstavilo svoje izdelke in pridelke, ki so okolju prijazni. Obiskovalci so tako imeli priložnost nakupiti ekološko pridelano hrano, od kruha, testenin in domačega sadja do čebelarskih izdelkov. Dobro obiskane so bile tudi stojnice vrtnarij, ki so poleg sadik in cvetje prodajale še najrazličnejše dišavnice. Domači obrtniki so prikazovali umetnosti vezenja, pletenja slamnatih izdelkov in predelovanja lanu ter obiskovalce spomnili na nekdanje tesnejše sožitje človeka z naravo in neškodljivo uporabo njenih dobrin. Med drugim so obiskovalci imeli možnost spoznati društva in organizacije, ki v občini in zunaj nje dvigujejo kakovost življenja in skrbijo za aktivnost tako mlajših kot starejših občanov. Med sprehodom po parku so se lahko informirali o načinih opuščanja kajenja, si zmerili krvni pritisk
Kulturni maraton v parku pred občino
in srčni utrip ali pa nakupili unikatne izdelke številnih društev. Nekatera društva in organizacije so svoje aktivnosti tudi podrobneje predstavila. Eno takih je bilo Društvo invalidov Ruše, ki je v zameno za sadike zbiralo dobrodelne prispevke za deklico Tejo. Teja je zbolela za rakom in se trenutno zdravi v ljubljanski bolnišnici. Z zbranim denarjem bodo staršem olajšali stroške bivanja v Ljubljani v času Tejinega zdravljenja. Pri tej dobrodelni gesti sta se društvu pridružili tudi Vrtnarija Mrak in Hermes and Andreja Gačnik. Predstavil se je tudi Dnevni center Ruše, kamor se po pomoč ali druženje lahko zatečejo starejši občani in mladostniki. Uporabnik centra gospod Ciril iz Lovrenca na Pohorju, je priznal, da mu tovrstno druženje veliko pomeni. Pristen človeški stik, ustvarjalne delavnice in druženje z mladostniki so mu povrnili voljo do življenja. Za kakovost življenja pa se trudijo tudi v društvu Sena iz Bistrice ob Dravi. Aktivni so tako na 3
področju izdelovanja unikatnih izdelkov iz filca kot na področju zdrave prehrane - organizirali so namreč izmenjavo doma pridelanih rastlin in semen. Zlatko Jesenik, učitelj in laborant Lesarske šole Maribor, pa je predstavil aktivnosti svojih dijakov in študentov. Ti so že restavrirali vrata glasbene šole, trenutno pa restavrirajo še vrata na občinski stavbi. Osnovnošolce in bodoče dijake, ki so se prav tako udeležili prireditve, je povabil k vpisu na Lesarsko šolo. Poklici, za katere izobražujejo svoje dijake, so še vedno zelo iskani in po statistikah več kot 90 % njihovih diplomantov dobi zaposlitev takoj po končanem študiju, kar pa je za današnji čas že prava redkost. Osrednji dogodek prireditve je bil Kulturni maraton, ki so ga pripravili malčki Vrtca Ruše in osnovnošolci Janka Glazerja Ruše. S plesom, glasbo in recitiranjem pesmi so pripeljali prireditev h koncu in pokazali, da je tudi njim mar za okolje in planet, na katerem živimo.
Občinska uprava
Intervju z županom
Župan občine Ruše, Uroš Štanc
letja. V aktivnosti so vključene številne športne in kulturne prireditve, na katerih sodeluje veliko občank in občanov vseh starosti.Športna in kulturna društva, šole in vrtci, občinski praznik izkoristijo za predstavitev svojih dosežkov in ker je aktivnosti veliko, se dogajanje odvija v obdobju enega meseca.Prvi poletni dan, 21. junij, pa so kot občinski praznik določili občinski svetniki leta 1998.
Občinski praznik Občine Ruše na prvi poletni dan je nastal konec 90 let 20. stol. Danes ga zaznamujejo številne športne in kulturne prireditve, namenjene občanom in občankam vseh starosti. Praznik na občini simbolno zaključijo s svečano sejo občinskega sveta, na kateri - med drugim - podelijo tudi županova priznanja. Nekoč pa so praznik zaznamovale vrednote NOB. Ruše takrat še niso bile mesto, prav tako ne samostojna občina. O tem, kako se spominja občinskih praznikov nekoč in danes, ter tudi o tem, kako pomembno se mu zdi, da se občani in občanke na praznik medgeneracijsko povezujejo, smo se pogovarjali z županom Občine Ruše Urošem Štancem.
Če se ne motim, se je občinski praznik simbolično zaključil s svečano sejo občinskega sveta Občine Ruše, kjer ste podelili tudi županova priznanja. Kakšno (simbolno) vrednost imajo ta priznanja? Kako ste izbirali dobitnike? Na svečani seji občinskega sveta občinske plakete prejmejo zaslužni občani in občanke, ki jih predlagajo posamezna društva, politične stranke oz. posamezniki. Njihove predloge pregleda in oceni komisija za podelitev priznanj. Županova priznanja pa na predlog komisije oz. društev, političnih strank in posameznikov, podeli župan. Podeli tudi naziv častnega občana, ki ga opredeljuje odlok, po katerem lahko župan naziv podeli samo enkrat v mandatu. V času mojega mandata, leta 2011, je ta naziv prejela – žal že pokojna - Milena Gašparič. Plakete imajo za posameznike prav gotovo velik pomen, saj izražajo priznanje in zahvalo za opravljeno delo, hkrati pa spodbudo za nadaljnje delo.
Besedilo: Špela Žerjal, foto: Olga Malec
Kot Rušan se najbrž spominjate občinskih praznikov iz preteklosti... Kako se spominjate občinskega praznika, ko ste bili denimo še najstnik ali srednješolec? Kakšna je razlika med praznovanjem občinskega praznika nekoč in danes? V mojih osnovnošolskih časih je občinske praznike (v takratni KS Ruše do usta-
Kaj za občino in občane pomeni občinski praznik? Zakaj ga obeležujemo, čemu je posvečen? Kdaj točno je občinski praznik oz. zakaj traja tako rekoč en mesec? Naš občinski praznik sooblikuje množica dogodkov, ki zaznamujejo začetek po-
4
novitve občine Maribor-Ruše) zaznamovalo praznovanje dogodka iz zgodovine NOB. To je bil 8. januar 1943, ko je na Pohorju padel Pohorski bataljon. V času nastanka nove občine v Rušah (leta 1982), pa so na občini za občinski praznik izbrali dogodek iz NOB, 17. septembra 1941, ko je Pohorska četa prvič pregnala Nemce iz postojanke na Klopnem vrhu. V preteklosti so torej občinski praznik zaznamovali predvsem dogodki iz zgodovine NOB, danes pa ga zaznamujejo druženja občank in občanov na številnih športnih in kulturnih prireditvah, ki so povezana s praznovanjem poletja. Zanima me še ena primerjava... Kakšna je razlika doživeti občinski praznik kot župan ali kot občan? Oboje ste že oz. še doživljate. Kakšna je razlika v vaših mislih, občutkih, obveznostih in kaj vam je bolj pri srcu? Razlika je v odgovornosti, saj kot župan sodelujem pri načrtovanju in uspešni izvedbi vseh aktivnosti, ki so povezane z občinskim praznovanjem. Veselijo me množične aktivnosti mladih in starejših v medgeneracijskem druženju. Z udeležbo oz. obiskom prireditev vsi občani dokazujemo pripadnost svoji občini. Želim si, da se to druženje nadaljuje tudi v naslednjih letih. Bi želeli še sami kaj dodati, ali na to temo posebej izpostaviti? Čeprav splošne razmere niso naklonjene praznovanju in je treba samo izvedbo praznovanja nujno prilagoditi zmožnostim, ne smemo pozabiti na druženje, s katerim občani krepimo pripadnost okolju, v katerem bivamo. Seveda pa so taka srečanja tudi priložnost za pogovor o izzivih oz. zadevah, ki jih je v občini še treba postoriti.
Občinska uprava
Otvoritev Doma kulture Bistrica ob Dravi V začetku junija so krajani Bistrice ob Dravi slavili. Na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 7. junija 2013, so ob zvokih fanfar Godbe Ruše predali namenu obnovljeni dom kulture. Trak so prerezali župan Uroš Štanc, minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, predsednica Krajevnega odbora Bistrica ob Dravi Sabina Gaube in predsednica KUD Svoboda Bistrica ob Dravi Anita Polak. Obnovljen Dom kulture Bistrica ob Dravi Besedilo in foto: Olga Malec
Projekt obnove je vodila Barbara Ferlic, podsekretarka za okolje in prostor, ki je poudarila, da so v občinski upravi s skupnimi močmi pripravili prijavo na razpis, projektno in investicijsko dokumentacijo. Javni razpis je namreč sovpadel s pobudo članov KUD -a za obnovo zaves in odra. Pobudo je potrdil tudi takratni Krajevni odbor Bistrica ob Dravi. Dela, ki jih je izvajalo podjetje Ce-invest, d.o.o., so se pričela izvajati v januarju in zaključila v maju 2013. Celotna vrednost investicije znaša nekaj manj kot 300.000 € (z vključenim DDV). Nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nepovratna sredstva RS znašajo skupaj cca 75 % vrednosti, ostalo je krila Občina Ruše iz občinskega proračuna. Dom kulture, osrednje prizorišče kulturnega in družabnega dogajanja v kraju, ima danes novo preobleko (fasado), okna, vrata, izolirano podstrešje, obnovljena sta oder in balkon. Pomembna pridobitev je tudi povečana priključna moč na električno omrežje. Ta omogoča, da je dom opremljen s sodobno scensko razsvetljavo in avdio ter video opremo. S posodobitvijo doma so tako bistveno izboljšani pogoji za izvajanje dejavnosti društev in organizacij v kraju. Razen del, ki so bila izvedena po
projektu, je bilo na objektu zamenjanih še nekaj oken, urejena je bila tudi okolica glavnega vhoda. Nekatera dodatna dela je izvedel tudi Režijski obrat Občine Ruše. »Da danes stojim tu pred vami in vi pred menoj, je dokaz, da živite na podeželju. Če ne bi živeli na podeželju, vam iz kmetijskega ministrstva te obnove namreč ne bi mogli in ne bi smeli sofinancirati«. S temi besedami je zbrane nagovoril minister Dejan Židan. Slavnostni govorniki so bili še župan Uroš Štanc, predsednica KO Bistrica ob Dravi Sabina Gaube, predsednica KUD Svoboda Bistrica ob Dravi Anita Polak in predsednik Nadzornega sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Franci Pivec, ki je dejal, da je investicija za kulturo naložba, ki se izplača. Je zelo pomembna in upravičena. Otvoritev pa ne bi bila otvoritev v pravem pomenu besede, če ne bi igrala Godba Ruše in če ne bi nastopilo domače kulturno umetniško društvo. V obsežnem kulturnem programu so se v dobri uri in pol predstavile vse sekcije društva: FS KUD Svoboda, FS Korenine, otroška
5
FS Koreninice, ŽePZ KUD Svoboda, Bistriške frajle, vokalna skupina Veter, Bistriški tamburaši, Ruški frajtonarji, Janja Ajd s klarinetom in recitatorji Vera Jerebic, Sašo Komes in Milena Urnaut ter sekcija ročnih del Škarjice.Program sta povezovala Erika Germič in Stanko Krajner. Projekt, katerega idejni vodja je bila Damjana Arlati, so poimenovali Tam, kjer sem doma. V Domu kulture Bistrica ob Dravi so »doma« ne samo kulturniki in športniki, ampak vsi tisti, ki z veliko zagnanostjo skrbijo za kulturno in družabno življenje v kraju. »Verjamem, da boste v njem z veseljem in zagnanostjo ustvarjali dogodke, s katerimi boste še naprej bogatili naša življenja«, je nagovoril uporabnike doma župan. Naj se uresniči želja predsednice KUD-a Anite Polak, da bi ta dom kulture ostal središče in zbirališče vseh krajanov, posebno še mladih, da bi tu našli prostor za svoje kulturno in športno udejstvovanje. Naj se nam vtisnejo v spomin in naj živijo v vseh nas njene besede: »Čuvajmo ta dom in se ga veselimo!«
Občinska uprava
Krajevni odbor Ruše se predstavlja
Čistilna akcija v Rušah
Krajevni odbor Ruše šteje devet članov, in sicer: Ivan Fras – predsednik, Martin Lesjak – podpredsednik ter člani Damijan Žnidarič, Jolanda Happe, Marijana Kosi, Ivan Repolusk, Srečko Štiberc, Alojz Šarman in Uroš Majcenovič. Veliko se pogovarjamo o viziji naše občine ter kako le z drobtinico pomagati ljudem in jih vsaj za trenutek osrečiti. V lanskem letu smo v soudeležbi vseh štirih krajevnih odborov pripravili humanitarno akcijo „Naj bo božič, božič za vse“. Gonilna sila pri tej akciji sta bila Danilo Lešnik in Liljana Jug. Na žalost pa ni prišlo do sodelovanja med svetniki in člani KO. Svetniki bi lahko s svojo razpoznavnostjo v kraju doprinesli žar tej prireditvi. Prav tako se je malo svetnikov udeležilo letošnje čistilne akcije. Koordinirali smo čiščenje na ožjem delu Ruš, kjer se je nabralo odpadkov za več kot trideset vreč. Pod našim okriljem se je akcije udeležilo 28 članov različnih društev. V občini opažamo, kaj vse je potrebno urediti. Zaživela bi lahko tržnica, ki smo jo nekoč že imeli. Vedno več je vandalizma v nočnih urah in kljub intervenciji policije, se to še vedno nadaljuje. Zato si prizadevamo za primerno ureditev igrišč za otroke. Predlagamo, da se ob sanaciji vrtca uredi višja ograja in se pro-
stori vrtca zaklepajo, saj so namenjeni otrokom v vrtcu. Radi bi obiskali tudi druge občine. V dogovoru je sodelovanje s KS Voličina, ker bi z obiskom videli način komuniciranja z občino ter turističnim društvom, ki je v tem kraju dobro razvito. Žal ga v naši občini pogrešamo. Potekajo tudi dogovori o sodelovanju med vinskimi potmi različnih krajev, da bi z različnimi športnimi aktivnostmi ter dejavnostmi na področju kulture popestrili druženje.
6
Mislim, da bi morali krajevni odbori dobiti večja pooblastila za delo, v njih pa izvoliti ljudi, ki niso politično opredeljeni. V odborih potrebujemo ljudi, ki so pripravljeni delati za svoj kraj! Vsi, ki imate kakšne predloge za ureditev našega mesta, jih posredujte našim članom KO! Besedilo in foto: Ivo Fras
Dogodki
Obisk poslancev PS v Rušah V aprilu je Ruše obiskala skupina poslancev Pozitivne Slovenije s svojimi strokovnimi službami. V prostorih CEZAM-a so se srečali z župani in predstavniki različnih zavodov ter zainteresirane javnosti. Vse zbrane je nagovoril organizator srečanje Slavko Šterman in podpredsednica Državnega zbora Renata Brunskole. Podpredsednici Državnega zbora ter poslancema Saši Kos in Matjažu Zanoškarju se je predstavila problematika obnove ceste Mariborska – Falska ter dala pobudo za vključitev nove ceste t.i. Ruške obvoznice v državni prostorski načrt oz. predlagala državno sofinanciranje. Župan Uroš Štanc je s sodelavci predstavil tudi pobudo za sofinanciranje izvedbe kolesarske poti Ruše – Maribor na varovanem koridorju železnic. Poslance so opozorili tudi na problem neodzivnosti državnih inšpekcijskih organov (posegi v naravo, industrijska cona) ter na težave, ki jih imajo kmetje in podjetniki s sedežem v naselju Ruše, saj se zaradi statusa mesta ne morejo prijaviti na razpise ministrstva za dopolnilne dejavnosti. Podobno težavo zaradi statusa mesta ima tudi občina, ker obnove svojih objektov znotraj mestnega naselja ne more prijavljati na razpise ministrstva za razvoj podeželja. Župan je poudaril, da pričakuje podporo države pri občinskih prizadevanjih za izgradnjo doma starostnikov, saj je Upravna enota Ruše edino območje v Sloveniji, na katerem ni omogočena domska oskrba starejših oseb. Poslancem Draganu Bosniću, Petru Vilfanu in Aljoši Jeriču so direktorica CEZAM Vesna Glavendekić in ravnatelj GSKŠ Marjan Kukovič predstavili problematiko na področju izobraževanja, kulture in posameznih predpisov, ki otežujejo delo tako zavodom kot društvom. Poslanci so izrazili pripravljenost za sodelovanje in pomoč pri predstavljanju ruških predlogov in stališč na ministrski oz. vladni ravni. Besedilo: Karin Jurše
Senin menjalni krog
Prinesi - zamenjaj - odnesi
Senin krog je sistem organizirane aktivne lokalne menjalne mreže storitev, uslug, dobrin, znanj, spretnosti in sposobnosti. Osnovno menjalno sredstvo je čas - ura za uro, menjava pa se vrši po vzorcu: »jaz tebi, ti nekomu drugemu, nekdo tretji meni«. Besedilo: Nina Klančnik, Foto: Arhiv društva SENA
Društvo za kakovost življenja SENA je že pred nekaj leti začelo izvajati projekt Senin menjalni krog, prenos dobre prakse LETS sistemov (Local Exchange Trading System). Gre za obliko organiziranosti lokalne družbe, ki najpogosteje izhaja iz potreb po socialni varnosti in enakopravne dostopnosti do raznoraznih storitev in dobrin z izmenjavo. Osnovno menjalno sredstvo je čas – ura za uro, denarja v tej menjavi ni. Osnovno izhodišče je, da smo po količini časa vsi enakopravni, vsi ga imamo isto. In vsi imamo razne veščine, znanja, spretnosti, ki jih lahko ponudimo v zameno za tisto, kar potrebujemo (od preprostih spretnosti, npr. košnja trave, likanje perila, čiščenje oken,… do strokovnih znanj, npr. prevajanje tekstov, inštrukcije šolskih predmetov, šivanje,…). Ob spremljanju takšnih izmenjav pa občasno pripravljamo tudi kakšna srečanja, izobraževanja, sejme. V sklopu tega projekta smo letos že tretje leto zapored organizirali me-
7
njalni sejem semen in rastlin, ki se je tokrat izvedel 4. maja pri Gasilskem domu Smolnik. Dogodek smo opremili s sloganom: »PRINESI – ZAMENJAJ – ODNESI«. Zainteresirane vzpodbujamo, da vsa semena in sadike, ki so jih vzgojili več kot jih potrebujejo, prinesejo in zamenjajo za tiste, ki jih še nimajo. V poštev pride vse, okrasno cvetje, zelišča, zelenjava. Krog zainteresiranih se počasi širi, s tem pa tudi nabor tega, kar se prinese za izmenjat. Marsikdo pride prvič iz radovednosti samo pogledat, se navduši in obljubi, da bo prihodnjič tudi sam kaj prispeval. A ste ob prebiranju tega pomislili na grožnje evropskih zakonodaj in slabo prakso iz Amerike – namreč, na vsak način bi nam radi tovrstne izmenjave in pridelavo lastnih semen in rastlin prepovedali in nas za to kaznovali? Enakopravni, neodvisni in aktivni člani društva SENA se še kako zavedamo, da tega nikakor ne smemo dopustiti in da se moramo kot civilna družba povezovati in sodelovati pri doseganju tega, kar je v naše skupno najvišje dobro, ter to zahtevati tako od lokalnih kot državnih in mednarodnih oblasti. Zaradi tega in zaradi pobud udeležencev že načrtujemo, da bomo letos prvič organizirali tovrstni sejem tudi v jesenskih mesecih. In zato vas že zdaj nagovarjamo in vabimo, da se nam pridružite. Prinesite vse, kar boste vzgojili in pridelali več, kot potrebujete, od semen do pridelkov zelenjave in sadja. Več nas bo, bolj pestra bo izbira za izmenjavo.
Dogodki
Čiščenje reke Drave
Budimpešta CEZAM potovanja
Prostovoljci potapljači
Meseca marca so se potapljači sekcije apneja Potapljaškega društva Maribor s Primožem Šauperlom na čelu že drugič lotili čiščenja Drave. Primož Šauperl, ki se aktivno ukvarja s potapljanjem na dah in podvodnim ribolovom že okoli 30 let, se je v okviru mariborske ekološke akcije Drava 2013 – Ni nam vseeno s prostovoljci lotil čiščenja Drave na območju Občine Ruše. Lansko leto so čistili prvič, in sicer pod Ruškim mostom, takrat so iz vode potegnili večje kose odpadkov - kolesa, vozičke, gume in drugo. »Letos smo šli bolj ob vodi, le en del smo šli v vodo, zato ker je bila zelo slaba vidljivost,« je povedal pobudnik akcije Primož Šauperl. Čistili so vse od Ribiške družine do bunkerja na Bezeni, izpustili pa niso niti predela v Bistrici ob Dravi. Besedilo: Nina Kolar, foto: Primož Šauperl
Tovrstne čistilne akcije navadno potekajo v dveh delih, v januarju oz. februarju potapljači označijo predmete v reki in
jih kasneje, še preden se začne topiti sneg, poberejo, saj je takrat vidljivost še dobra. » Ko je najboljša vidljivost, se vidi tudi 4, 5 metrov. To je takrat, ko je suha zima, hladna pa ni padavin,« je še povedal Šauperl. Letos so zbrali veliko odpadkov, saj je bilo zaradi lanske povodni precej naplavin. Bili so prvi, ki so se lotili čiščenja tovrstnih odpadkov. Vsega skupaj so jih nabrali za 18 vreč. V Dravi se pojavljajo tudi odpadki, ki jih reka prinese s seboj iz zgornjega toka ali sosednje Avstrije, pa tudi veliki lokalni odpadki. »So določene stvari v Dravi, stara kolesa, pa stari avto, ki je že preperel …, ampak to je že v bistvu del ekosistema. Tisto pustimo na miru. Gume pa …, kar najdemo, gre ven,« je povedal vodja čistilne akcije. Po besedah Primoža Šauperla potapljače v prihodnje čaka še veliko dela zlasti v okolici Ruškega mostu, kjer je največ kosovnih odpadkov. Na naslednjo čistilno akcijo se bodo pričeli pripravljati že letos. Podrobno nameravajo označiti odpadke v reki in jih nato, še preden se bo začel topiti sneg, potegniti iz Drave. S tem bodo prispevali k večji ekološki osveščenosti občanov in očistili del Drave, ki so ga ob tovrstnih čistilnih akcijah do sedaj zmeraj spregledali.
8
Ko je CEZAM pred nekaj časa razširil svoj delokrog, je v ta sklop uvrstil tudi turizem. In prvi rezultati so tu. Odločili smo se za izlet v Budimpešto, prelepo mesto ob Donavi, ki ima s svojo bogato zgodovino, prelepimi zgradbami predvsem iz obdobja secesije resnično veliko pokazati turistom. Program, ki smo ga skrbno pripravili smo začeli v Budimu z ogledom Madžarskega Parlamenta imenitne zgradbe v neogotskem stilu, ki nekoliko spominja na angleškega, nadaljevali smo skozi park Sazbadag, kje je spomenik voditelja Madžarske Revolucije proti Sovjetom Imre Nagy –ja in nadaljevali proti baziliki Svetega Štefana, eni od najbolj impozantnih cerkva v Budimpešti. Po odmoru za kavo smo se vrnili do glavne mestne tržnice , kjer smo pustili naša vozila in se odpeljali preko Donave in »Zelenega« v Pešto na Citadelo, najvišji hrib nad mestom, kjer je najlepši razgled na Budimpešto. Tu smo si ogledali kip neznanega vojaka, ki so ga postavili Sovjeti in je še edini tak , ki še stoji v Evropi. Od tam nas je vodila pot do mestne trdnjave, kjer je Kraljeva palača, Ribiška trdnjava in znamenita cerkev Svetega Matije, kjer so bili kronani Madžarski kralji. Pozno popoldne, ko smo se vračali proti domu, smo se ustavili še ob Blatnem jezeru v malem turističnem mestecu Balatonlele, kjer smo zaključili naše enodnevno potovanje po Madžarski. Izlet je po mnenju udeležencev odlično uspel, celo vreme nam je šlo na roko bolj kot smo upali, saj se je deževno jutro spremenilo v lep sončen dan. Tako že pripravljamo razstavo slik in film, ki smo ga na izletu posneli in razmišljamo o jesenskem izletu , na katerega bomo spet vabili preko spleta, plakatov in upajmo tudi z ustno propagando, ker »Dober glas seže v deveto vas« Besedilo: Lucijan Vihar
Dogodki
Preizkus hoje na 2 kilometra
Aktivnosti Gasilske zveze Ruše
V maju je Občina Ruše, v okviru projekta Zdravo mesto in Starosti prijazno mesto, organizirala že tradicionalni spomladanski preizkus hoje. Brezplačnega preizkusa se je udeležilo 21 udeležencev, starih od 27 do 84 let Besedilo: Nina Koper
Blagoslov gasilskih vozil
V času, ko večino opravil opravimo sede, hoja postaja vedno bolj pomembna, saj krepi telo in ohranja naše zdravje. Test hoje je enostaven, natančen in varen način, s katerim je mogoče izmeriti telesno zmogljivost. Primeren je za vse ljudi, ki so telesno nedejavni ali zmerno telesno dejavni. Svojo telesno zmogljivost so želeli preizkusili tudi udeleženci spomladanskega testa hoje. V poznem popoldnevu so se zbrali pri sodu na začetku Vinske poti in se podali po Bezenski poti. Hodili so tako hitro, kot so zmogli, ne da bi pri tem ogrožali svoje zdravje. Po prehojenih dveh kilometrih jim je Zvezdana Vražič, koordinatorica Oddelka za promocijo zdravja Zdravstvenega doma Adolfa Drolca, na podlagi srčnega utripa in časa, ki so ga potrebovali za prehojeno pot, izmerila telesno zmogljivost. Pri tem je upoštevala tudi spol, starost, telesno težo in višino. Na podlagi dobljenih rezultatov je Vražičeva udeležencem svetovala o ustrezni telesni dejavnosti ter zdravju prijazni športni vadbi. Rezultati testa so pokazali dokaj dobro telesno pripravljenost udeležencev, a dolga zima je vsekakor vplivala na pripravljenost nekaterih posameznikov. Tem je Vražičeva svetovala še več gibanja in skrb za zdravo prehrano. Naslednji test hoje je predviden jeseni, v mesecu septembru. Takrat bodo udeleženci lahko ponovno preverili, ali so s poletnim gibanjem izboljšali svojo telesno zmogljivost.
Gasilka zveza Ruše je imela 30. Redno skupščino 13. aprila v PGD Slemen. Po obširnih poročilih, organizacijskem in operativnem je sledila razprava. Leto 2013 je volilno leto , zato smo izvolili nov upravni odbor in poveljstvo. Gasilska zveza Ruše letos praznuje 30. Obletnico humanega dela, po 30. letih smo izvolili prvo predsednico GZ Ruše za obdobje 20132018 Anito Mally iz PGD Smolnik. Novo izvoljeni poveljnik GZ Ruše je postal Damijan Šteger iz PGD Selnice ob Dravi. Novo izvoljen UO GZ Ruše je dne 24.4.2013 imel že prvo zasedanje. Želimo jim mnogo uspehov pri vodenju GZ Ruše in vseh šestih PGD iz treh občin: Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnice ob Dravi Besedilo in foto: Jože Urleb
Praznik Sv. Florjana v Rušah so gasilci treh PGD : Bistrica ob Dravi,Ruše Smolnik in Središče ob Dravi obeležili v nedeljo 28. aprila 2013 ob 10 uri, ko je sv. mašo daroval ruški župnik g. Robert Senčar, ki je v nagovoru pohvalil delo gasilcev v lanskoletnih poplavah v naši občini. Po 9
sv. Maši je sledil blagoslov gasilskih vozil in opreme s katero rokujejo gasilci na intervencijah. Sledilo je druženje in pogostitev gasilcev. Organizatorji letošnjega srečanja Ob sv. Florijanu so bili člani PGD Bistrica ob Dravi. Med gasilci je bila tudi predsednica Gasilske zveze Ruše Anita Mally, ki je bila z udeležbo gasilcev pri sv. maši zelo zadovoljna. Gasilska zveza Ruše in PGD Selnica ob Dravi sta v soboto 18. maja obeležila dvojni jubilej. GZ Ruše je obeležila 30. Obletnico dela in povezovanja PGD v zvezi .PGD Selnica ob Dravi pa 110. obletnico humanega dela v zaščiti in reševanju. Čar prireditve je bila velika gasilska parada,ki jo je vodil poveljnik GZ Ruše Damijan Šteger, VGČ. Na slavnostni tribuni je poleg gostov, županov, funkcionarjev mimohod pozdravil podpredsednik GZ Slovenije tov. Janez Merc, ki je tudi odobril pričetek obeh jubilejev. Slavje se je nato nadaljevalo v šotoru ob Osnovni šoli. Osrednja govornika sta bila predsednica GZ Ruše Anita Mally in predsednik PGD Selnica ob Dravi Igor Štruc. Bogat kulturni program so pripravili učenci iz osnovne šole. Oba jubileja so pozdravili tudi gostje iz Srbije mesta Kovačica. Podeljena so bila odlikovanja GZ Slovenje. Med dobitniki odlikovanj je bil tudi župan ruške občine g. Uroš Štanc. Čestitamo!
Kolumna
Bajgot in slap Šumik Ruše ima , kar se tiče turizma nekaj adutov, ki bi jih bilo po mojem mnenju treba bolj vzdrževati, ceniti in spoštovati. Park Šumik zagotovo sodi v ta sklop. Besedilo: Lucijan Vihar, foto: Jernej Borovinšek
Ko sem lani poleti peljal prijatelje, ki so bili iz različnih krajev Slovenije, na ogled slapa Šumik, so bili nad lepotami tega dela Pohorja navdušeni , saj so slap praviloma poznali le iz prospektov. A že ko smo se ustavili na parkirišču pri Bajgotu, kakor imenujemo sotočje treh pohorskih potokov, sam nisem mogle skriti zadrege . Kraj je bil od nekdaj prostor za poletne piknike, kar seveda ni nič narobe. Narobe je, ker je ob cesti in parkirišču ležalo polno odpadkov in ostankov od piknikov. Še hujša je bila zadrega, ko smo se po gozdni planinski poti lepo označenimi z markacijami odpravili proti slapu Šumik. Na samem začetku poti smo naleteli na divje šotorišče. Fantje in dekleta, ki so tu postavili tri šotore so namreč upoštevali prvo logistično pravilo, da je treba razdalje čim bolj skrajšati. To v praksi pomeni, da postaviš šotor čim bliže potoka, ker tako mnogo lažje pereš posodo in si umivaš zobe. Planinska pot jih tudi ni motila, pravzaprav nasprotno, pokazala se je zelo primerna za postavitev šotorov. Pa tudi sicer, kje pa piše da morajo planinci hoditi ravno po poti ?! . Tako sem svojo skupinico peljal po gozdu , da smo zaobšli šotore in si potem ogledali slap. Ko smo se vrnili na parkirišče, sem zaman iskal tablo, ki bi vsaj opozarjala , da je kampiranje tu prepovedano. Pa bi se lahko vzgledovali po nekaterih dobrih praksah doma in v tujini. Spomnim se kakšen rompompom so zagnali
Slap Šumik
obiskovalci, ko je turistično društvo v Logarski , na začetku doline postavilo »mitnico« in začelo pobirati parkirnino. Celo na nacionalni TV je bil o tem prispevek. Pa se je prah polegel, tako zbran denar pa je pomagal turističnemu društvu, da je začel urejati dolino. Zato podpiram pobudo, ki jo je dal CEZAM, da se z občinskim aktom uredi prostor pri Bajgotu in slapu Šumik. Gre preprosto za to da se postavi tabla na kateri bodo napisana pravila o tem, kaj se sme in kaj ne, postavljeni koši za smeti in »čuvaj parka » ( kakorkoli se bo imenoval ), ki bo pobiral parkirnino in skrbel za to da bo prostor vzdeževan , brez smeti in brez kurjenja ognjev , kjer
10
se to ne sme Parkirnina, ki jo bo pobiral v poletnih mesecih čer vikende, bo sicer komaj dovolj za plačilo čuvaja, a bo zagotovilo, da pobuda občine finčno ne bo stala nič ali vsaj ne veliko. Bomo pa s tem na tem kraju vzpostavili red, ki je za to nujno potreben. Največjo uslugo pa bomo s tem naredili zaščiti kraja, ki ga s takim ponosom postavljamo na vse turistične prospekte naše občine. Ne-nazadnje leži Bajgot in Šumik v zaščitenem parku , ki ga določa tudi aktom o zaščiti narave pri nas in v Evropi - »Natura 2000« in bila bi nerodna reč, ko bi na nacionalni televiziji gledali prispevek o tem, kako malomarno skrbimo za najlepše dele naše občine.
Nasveti
Preventivna ceplenje živali V Bistrici ob Dravi že nekaj mesecev posluje nova, sodobno opremljena veterinarska ambulanta MIR-VET, kjer si prizadevamo ohraniti zdravje in dobro počutje naših kosmatih prijateljev, vse od obdobja igrivih mladičkov pa tja do njihovih zlatih let. MIR-VET tim & Mirko Župan, dr.vet.med.
načinov naravnega zdravljenja in terapij z naravnimi olji in pripravki. Skupaj z Občino Ruše si bomo v prihodnje aktivno prizadevali tudi pri iskanju načinov, s katerimi sokrajanom omogočimo stroškovno ugodno možnost kastracij in sterilizacij in jih spodbudimo v aktivni skrbi za omejevanje števila potepuških mačk in s tem nepotrebnega trpljenja živali in širjenja nalezljivih bolezni v našem okolju.
Izvajamo in ponujamo obvezna in druga cepljenja, preventivno in medicinsko oskrbo in preglede, ultrazvočne preiskave, laboratorijske preiskave, sterilizacije/kastracije in druge operativne posege, nego zob in dlesni, nujno veterinarsko pomoč v vsakem času, dietno svetovanje in dobavo dietne hrane, oskrbo z zdravili in pripomočki. Posebej si prizadevamo tudi pri iskanju
PREVENTIVNA CEPLJENJA IN NJIHOV POMEN Pri ohranjanju zdravja živali imajo redna preventivna cepljenja zelo pomembno vlogo. Z njimi svoje domače ljubljence zaščitimo pred okužbami z nevarnimi in pogosto usodnimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo tako na živali kot pogosto tudi na ljudi (steklina, pasja / mačja kuga, paraviroza, leptospiroza,
11
nalezljivi rinotraheitis,…). Edino obvezno in z zakonom predpisano cepljenje v Sloveniji je vsakoletno cepljenje psov proti steklini in se lahko opravi tako na terenu kot v ambulanti. Priporočamo cepljenje v ambulanti, saj je to za psa veliko prijetnejše od tistega na terenu, kjer so psi pogosto nemirni zaradi prisotnosti velikega števila drugih psov. Cene cepljenja so enake, ne glede na veterinarja in kraj, ki ga lastnik živali izbere, in že vključujejo tudi klinični pregled, ki pa ga veterinar zagotovo lažje in bolje opravi v ambulanti.
Vzgoja in izobraževanje
Eko dan v šoli Osnovna šola Janka Glazerja Ruše je že vrsto let vključena v mednarodno uveljavljeni program celostne okoljske vzgoje, to je Ekošola. Skozi vse šolsko leto uresničujemo cilje programa Ekošola pri pouku in vseh dejavnostih, katerih najpomembnejši cilj je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje postane del življenja. Čeprav je okoljska vzgoja sestavni del ciljev v učnem načrtu v vseh razredih, je Eko dan, ki ga vsako leto načrtujemo na šoli, priložnost, da učenci znanje in informacije, ki jih pridobivajo pri pouku, nato uporabijo tudi praktično. Letos je bila sobota, 20. 4. 2013 namenjena temu dnevu, saj datum sovpada s svetovnim dnevom zemlje. Osrednja tema dneva je bila ločeno zbiranje odpadkov in izdelava izdelka iz odpadne embalaže. V ta namen smo že nekaj časa po razredih zbirali vse vrste plastičnih zamaškov. Besdilo: Andreja Kljajič, foto: Tone Cenčič
Sobotni dan smo pričeli po razredih z razgovorom o pomenu in načinu ločenega zbiranja odpadkov, s poudarkom na ločenem zbiranju embalaže, ki jo odlagamo v rumene vreče oziroma zabojnike. Učenci naše šole imajo ločeno zbiranje odpadkov že osveščeno, saj imamo v vsakem razredu tri koše, tako da ločujemo papir, embalažo in ostale odpadke. Seveda pa se vsi zavedamo, da je mladim potrebno nenehno dvigovati zavest o pravilnem varovanju okolja in jih izobraževati za okoljsko odgovornost.
Razstava izdelkov iz odpadnih zamaškov
Učenci cele šole so tako po razredih iz odpadnih plastičnih zamaškov ustvarjali poljuben motiv. Skupinske izdelke, ki so nastali, smo razstavili na veznem hodniku in bilo je kaj videti. Nekateri učenci so si prej težko predstavljali, da je lahko izdelek iz zamaškov lahko likovno, tehnično in vsebinsko zelo zanimiv in estetski. Ta sobota je bila v šoli resnično zelo delovna, saj smo se takoj po malici odpravili na čistilno akcijo. Vsakemu razredu je bila določena ulica, v kateri bodo skupaj z razrednikom in sorazrednikom čistili okolico. Veliko rok in rokic je tako v eni uri pobralo velike količine papirčkov in raznih drugih smeti, ki so jih našli ob cesti in zelenih površinah v Rušah. Verjamemo, da bo po taki akciji veliko mladih pomislilo, preden bodo odvrgli papirček na tla. To pa je seveda naš cilj, ozavestiti mlade o pomenu varovanja in čistoče narave. 12
S čistilno akcijo pa se sobotni dan še ni zaključil. V sodelovanju z občino Ruše smo v okviru prireditev, ki so se za dan zemlje odvijale v parku pred občino, pripravili Kulturni maraton, ki je bila tudi osrednja prireditev tega dneva. Učenci osnovne šole Janka Glazerja Ruše so skupaj z vrtcem pripravili pravo glasbeno in literarno doživetje. Na odru se je zvrstilo veliko mladih, ki so brali ali recitirali zgodbe in pesmi, ki so jih napisali sami ali drugi priznani avtorji. Starši, učenci šole in ostali obiskovalci niso skrivali navdušenja nad programom in vsako točko so nagradili z velikim aplavzom. Tako smo v prijetnem kulturnem vzdušju zaključili sobotni delovni dan in verjamemo, da smo z eko aktivnostmi ponovno pripomogli k temu, da bodo otroci vsak dan razmišljali o tem, da smo ljudje povezani z naravo in da je naša dolžnost, da zanjo tudi skrbimo.
Kultura
50 let zborovskega petja Zborovsko petje ima v Rušah bogato zgodovino. Že po drugi svetovni vojni so se v samostojnih sekcijah zbirali pevci v moškem, ženskem in mladinskem zboru. Sledila so kratka obdobja rasti, pa spet mrtvil. Z letom 1963 pa beležimo začetek neprekinjenega obstoja današnjega Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Ruše. Besedilo: Truda Pepelnik, foto: Marija Flis
V jeseni leta 1963 je uspelo takratnemu ravnatelju Osnovne šole Ruše, Mirku Vovšku, zbrati ljubitelje zborovskega petja in ustanoviti pevski zbor, katerega so sestavljali v večji meri učitelji in učiteljice osnovne šole. Mešani pevski zbor Ruše je od ustanovitve zbora v letu 1963/64 deloval pod okriljem DPD Svoboda Ruše. Leto 1990 je bilo za zbor najtežje. Zbor ni imel finančnih sredstev in ostal je brez zborovodje. Razmišljalo se je o prenehanju delovanja, vendar je priskočila na pomoč občina in težave so se pričele reševati. Oktobra 1990 je bilo na izrednem občnem zboru izvoljeno novo vodstvo, zbor se je osamosvojil. Od 6. 2. 1991 se je Mešani pevski zbor organiziral kot samostojno kulturno društvo, sekcija ZKO Ruše. V vsem tem obdobju je bilo opravljenih nešteto ur vaj, nastopov, koncertov, odrekanj, premaganih je bilo mnogo težav. Odpetih je bilo nešteto pesmi. Čeprav pojejo v pevskem zboru amaterski pevci, se je v pevski program vključevalo poleg ljudske zborovske pesmi tudi zahtevnejše avtorske skladbe, nabožne in črnske duhovne. Skozi leta je zbor dosegel kvaliteto in prejel številna priznanja, s katerim se upravičeno ponaša. Posnel je tudi nekaj TV oddaj, za Radio Maribor in CD. Zbor uspešno širi slo-
MePZ Ruše
vensko pesem tudi izven naših meja. S koncerti in srečanji tako spodbuja in krepi prijateljstva ter izmenjuje izkušnje z zbori iz Evropske unije, kot so zbor Skala iz italijanske Gropade ter zbori iz Madžarske, Avstrije, Francije, Španije in Estonije. V 50-letnem obdobju delovanja so zbor vodili zborovodje: Jože Petrun 1963-1970, Gustav Rakuša 1970-1974, Anton Gorjanc 1975, 1977-1988, Lučka Fortek Hojnik 1988-1989, Metka Safran 1976, 1989-1994, Mira Harnik 19942003, Marijana Ferk 2003-. Sedanji pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Ruše: Sopran: Darinka Obrovnik, Irena Pušenjak, Erika Gorišek, Darja Špes Alt: Elica Matuš, Marjana Zalar, Zinka Brglez, Vera Režonja, Maruša Vršnik, Hedvika Zupanič, Zinka Piberčnik Tenor: Marjana Zemljič Šibila, Ferdo Rataj, Božo Mlakar Bas: Peter Obrovnik, Slavko Šterman, Vinko Dobaj, Polde Šporin, Darko Juhart, Vili Hleb Mag. Ivan Vrbanič je ob-30 letnici Mešanega pevskega zbora zapisal: 13
»Žal pa danes zborovskemu petju ne cvetijo rože. Tolikokrat izrečena misel »trije Slovenci – pevski zbor« danes ne drži več. Mislim, da je toliko opevano slovensko zborovsko petje danes v hudi krizi, na prelomnici. Ne samo, da mu spodjeda korenine pomanjkanje materialnih sredstev, tudi v ljudeh se je marsikaj spremenilo. Ni več tiste prepotrebne motivacije, ki je bila včasih gonilna sila brezštevilnih pevskih akcij, ni več tiste želje po doživljanju nečesa lepega, ki jo lahko izpolni lepo zapeta pesem, prijateljevanje ob pesmi, v vsakdanjem strahu za golo preživetje marsikdo večnima časa ali ne čuti potrebe za svojim notranjim duhovnim bogatenjem.« Čeprav so od tega zapisa preteka leta, ugotovitve veljajo še danes in prav nič se ni spremenilo na bolje. Žal lahko le ugotovimo, da so za ljubiteljsko kulturo vedno težki časi, in da bi ta zvrst kulture že zdavnaj izumrla, če ne bi bilo toliko zagnanih ljubiteljev, ki jo z vso ljubeznijo, spoštovanjem in predanostjo negujejo in izročajo naslednjim rodovom. Le upamo lahko, da bo nekoč nekdo od odgovornih morda pa le naklonil tej zvrsti kulture več pozornosti, da bo lahko zaživela in zažarela v vsej svoji lepoti.
Kultura
Galerija B ustvarjanje in ostale drobnarije
Mladi za kulutro Likovnica in mlajši literati na kulturnem večeru. Besedilo: Biserka Apšner
Razstava Kaje Lukač
Galerija B v Kulturnem domu Bistrica ob Dravi je tudi v letošnjem letu polna življenja. Od januarja do aprila je vsak torek gostila delavničarje projekta USTVARJALNA RADO-VEDNOST. V medgeneracijskem sodelovanju je nastalo toliko izdelkov, da smo jih lahko prikazali v samostojni razstavi konec aprila. Besedilo: Marta Rep, foto: arhiv društva SENA
V maju pa so se ponovno odvijale butične delavnice, v katerih je nastalo veliko uporabnih in okrasnih predmetov. V juniju bomo ustvarjali tudi na prostem, saj so se „delavničarji“ odločili priključiti amaterskim umetnikom na likovni koloniji, kjer bodo izdelovali papir. Marčevska tradicionalna razstava je izjemno uspela, saj se je k sodelovanju odzvalo ogromno posameznikov in društev. Izdelkov je bilo toliko, da vseh niti nismo uspeli predstaviti, ker nam je zmanjkalo razstavnega prostora. Ogled je nudil veliko zanimivosti in presenečenj, ki so se razkrile šele pri večkratnem obhodu in ogledu. V veliko veselje nam je bilo spoznanje, da domači ustvarjalci nič ne zaostajajo za tistimi iz Bovca, Celja, Prekmurja... Obiskovalci so nam zagotovili, da je razstava, pripravljena na tak način, zelo dobrodošla, saj omogoča učenje in pridobivanje novih idej za nadaljnje delo. Posamezniki in društva si zaradi omejenih sredstev le težko
privoščijo izobraževanja in obiske razstav izven lokalnega okolja, kar pa je potrebno, če si hočejo zagotoviti kvaliteto in razvoj. V času prenove Doma kulture smo v galeriji gostili aktivno skupino starejših občanov, da so lahko nemoteno izvajali svoj program in se srečevali. Trenutno je v Galeriji B na ogled razstava mlade umetnice Kaje Lukač z naslovom LETO DNI. Razstavlja svoja dela, ki so nastajala v obdobju enega leta. Razstava je pestra in zanimiva, saj prikazuje različne tehnike in motiviko. Lahko si jo ogledate ob svečani otvoritvi prenovljenega Doma kulture, kjer bo skozi galerijo vhod v dvorano. Čeprav smo skozi svojo aktivnost permanentno prisotni v Domu kulture, so v času prenove doma potekali zakulisni pogovori o uporabi galerije B izključno za vhod v dvorano. Kot pogodbene uporabnike prostorov nas niso niti enkrat povabili k sodelovanju. Na našo pobudo smo se sestali s podžupanom za družbene dejavnosti in direktorico občinske uprave, katerima smo predstavili svoj program in dejavnost, ki vključuje tudi galerijo B. Strinjamo se, da je prav, da se za prireditve uporablja glavni vhod, ki poteka skozi galerijo. Menimo pa tudi, da se uporabnost prostora še bolj osmisli, če se ga uporablja še za razstave, delavnice in druge programe. Je pač treba z dogovorom vse časovno uskladiti. Za redne, dnevne aktivnosti, kot so vaje, sestanki in športni treningi pa se seveda lahko uporabljajo tudi stranski vhodi.
14
V prostorih Doma krajanov Smolnik se je 17. maja 2013 odvil prav poseben literarni večer. Mladi literati KUD-a Franjo Sornik Smolnik so zbrani publiki predstavili svoja dela iz pravkar natisnjenega biltena Bogastvo besed, ki je nadaljevanje lani nastalih del v biltenu z naslovom Obudimo besede. Večer so popestrili še s kratko dramatizacijo pravljice Zgodbe o čudoviti Vrtnici in tako pozdravili bližajočo se pomlad. Literarni vsebini smo tokrat dodali še likovno. S svojo prvo samostojno razstavo nas je prijetno presenetila mlada likovnica Aneja Založnik Jaušnik. Kratko likovno kritiko njenih del je predstavila njena razredničarka, profesorica likovne vzgoje, gospa Suzana Špindler, ki je poudarila Anejino ustvarjalnost in zlate roke, ki smo jim bili priča tudi sami. Patrik Vicman je čudovitemu večeru dodal še glasbo na klavirju. Ponosni smo na mlade v našem društvu, ki nas vsakič razveselijo z novimi in bogatejšimi vsebinami.
Aneja Založnik Jaušnik
15
Šport in rekreacija
Veliki uspehi strelcev
Športni vikend Tradicionalni športni vikend v Rušah, ki je potekal med 15. in 16. junija, je privabil veliko športnikov in športnih navdušencev. V toplem in sončnem vremenu se je na desetih različnih lokacijah odvilo kar dvajset športnih panog. Besedilo: Barbara Jert, Špela Žerjal
Dobitniki medalj od leve: Milan Vernik, Patrik Jakopiček, Matija Krt, Urška Hrašovec, Nikita Lenarčič in Stanko Podlesnik - trener
Velik uspeh strelk in strelcev SD I. Pohorski bataljon Ruše na 22. Državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem. Besedilo: Simon Potrč, foto: Milan Vernik
Strelke in strelci SD I. Pohorski bataljon Ruše so se med 19. in 21. aprilom 2013 udeležili 22. Državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo v Cerknici. Letošnje državno prvenstvo je bilo v marsičem rekordno, tako po številu vseh nastopajočih tekmovalcev, ki jih je bilo 800, kot tudi po odličjih, ki so jih dosegli strelke in strelci I. Pohorskega bataljona Ruše. Ruški strelci so se prvenstva udeležili z 18 strelkami in strelci z zračno puško in pištolo v kategorijah cicibanke, cicibani, mlajše pionirke, mlajši pionirji, pionirke, pionirji, kadetinje, kadeti in
člani. Odkrito smo lahko ponosni na mlade upe strelskega društva, ki so v štirih različnih disciplinah dosegli dva naslova državnega prvaka, eno drugo in eno tretje mesto. Državna prvakinja v kategoriji »mlajše pionirke« je postala Nikita Lenarčič, državni prvak v kategoriji »mlajši pionirji« pa Patrik Jakopiček. Uspeh sta dopolnila z 2. mestom v kategoriji »pionirke« Urška Hrašovec in s 3. mestom v kategoriji »cicibani« Matija Krt. Sreča pa na letošnjem prvenstvu ni bila naklonjena našim strelcem v kategoriji »člani«, kjer so ekipno z rezultatom 1746 krogov zasedli 4. mesto in s tem za 5 krogov zaostali za 1. mestom, naslovom državnih prvakov, prav tako pa je imel v finalni seriji nekaj smole tudi Benjamin Jodl, ki je na koncu zasedel 4. mesto. Ob vsem tem pa je seveda potrebno omeniti tudi tiste, ki so največkrat skriti v ozadju, a najzaslužnejši za uspehe naših mladih upov, to sta trenerja Stanko Podlesnik in Ivan Svenšek.
juliju
16
Tudi letos je bilo veliko takih, v katerih so se lahko pomerili udeleženci. Od športov na prostem, kolesarjenja, pohodništva, odbojke na mivki, športnega ribolova, tenisa, vožnje z ranco po reki Dravi, do dvoranskega plezanja in številnih drugih športov, vse do priljubljenega nogometa. Veliko športa in rekreacije željnih se je dvodnevnega dogodka udeležilo z namenom aktivnega in športnega preživljanja prostega časa čez vikend. Spet drugi so si želeli najboljših rezultatov. Glavni namen prireditve pa je, da bi se čim več občank in občanov vključevalo v različne športne panoge. Po mnenju organizatorjev, Športne zveze Ruše, bi si želeli čim več novih udeležencev, ki bi s tem bolj zdravo in aktivno preživeli svoj prosti čas. Ljubo Germič, predsednik ŠZ Ruše: »Želeli bi si čim več aktivnosti tistih, ki niso aktivni športniki. Zato, da postorijo nekaj za svoje zdravje. Da aktivno preživljajo svoj prosti čas, da se seznanijo z deli društev, ki so v Rušah, na področju športa. Želeli bi si tudi, da je šport, ker športniki so običajno vedri, sproščeni ljudje, da se Rušanke in Rušani več družimo. Najdemo trenutek sprostitve, druženja, prijateljstva in na ta način združimo eno z drugim.« Hkrati se lahko na Športnem vikendu družijo tudi različne generacije, ki izmenjujejo ter delijo svoje športne izkušnje in ambicije. Ob številnih odličnih rezultatih, ki jih v različnih športih dosegajo športniki našega kraja, pa si v Zvezi prizadevajo tudi, da bi športne dosežke ohranjale generacije, ki prihajajo.
Šport in rekreacija
Deseti pohod ruških veteranov V soboto, 1. junija 2013, je OZVVS Ruše znova organiziralo svoj tradicionalni pohod. Letos je bil deseti po vrsti in organizatorji so za to jubilejno prireditev izbrali smer pohoda iz Bistrice ob Dravi na Meranovo in nazaj, podobno tisti izpred desetih let. Na pohod so poleg svojih članov povabili tudi predstavnike prijateljskih vete- Pohod na Meranovo ranskih in drugih društev. vsi veselih obrazov, dosegli cilj pohoda na Besedilo: Dragica Jurše, foto: Karel Seifrid
Pohodniki so se zbirali pred Domom kulture na Bistrici, kjer smo jih ob spodbudnih zvokih koračnic pričakale članice z jutranjimi okrepčili. Bilo je videti mnogo prijaznih pozdravov, stiskov rok, objemov in spodbudnih besed med množico, ki se je zbirala na ploščadi pred šotorom. Tik pred odhodom so se oglasili zvoki godcev skupine Vujeci, pohodnikov iz prijateljskega veteranskega združenja Lenart, sledil je kratek pozdrav domačinov in predstavitev smeri, načrta in zahtevnosti pohoda. Vodja pohoda je pozval praporščake na čelo kolone in pohod se je lahko začel. Dobrih sto pohodnikov se je podalo na pot v tistem svežem prvojunijskem jutru, ki je na veselje organizatorjev kazalo vremensko prijazen obraz. Kolona je kmalu zavila na najprej nekoliko strmo gozdno pot, ki pa je po dobrih dvajsetih minutah postala zložnejša in prav kmalu tudi razgledna. Prvi načrtovani postanek za kratek oddih je bil nad vinogradom, kjer so pohodnike poleg pijače pričakali še prijazni domačini in zvoki harmonike. Podobna slika se je ponovila še na drugi točki počitka, pri domačiji Kozar. Po slabih dveh urah prijetne hoje in druženja so pohodniki nekoliko zadihani, morda nekateri tudi malo utrujeni, a prav
Meranovem. To je znamenito posestvo, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja postavil vnuk Marije Terezije, nadvojvoda Janez. Lepo obnovljeni vinska klet in ostali objekti stojijo sredi slikovitih vinogradov, od koder so čudoviti razgledi na Maribor z bližnjo in daljno okolico. Medtem, ko se je kolona pohodnikov vila od doline proti Meranovemu, je skupina ruških veterank pripravila zanje krepko malico, ki je bila v veliki meri delo skrbnih in darežljivih gospodinj. Ni manjkal sodček s pipico, saj se ve, da sredi vinogradov žeje res ni treba trpeti. Druženje ob pogrnjenih mizah pokritega dvorišča in odličnem vinu iz kleti na Meranovem je bilo prijetno ter veselo in spet sta se našla veterana s Koroške, ki sta raztegnila harmoniki in dvorišče pred kletjo se kaj hitro spremenilo v plesišče. Ko sta bili lakota in žeja potešeni in je bilo izrečenih že nešteto besed, je bila za tiste, ki so to želeli, organizirana še degustacija v vinski kleti. Mladi strokovnjak je predstavil posestvo, ki je danes v lasti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, njegovo zgodovino in aktualnosti, nato pa zainteresirane popeljal v klet, iz katere so se vrnili navdušeni na odličnostjo okušanih vin. Po prav prijetno preživeti uri in pol na Meranovem, so se pohodniki zbrali za nepogrešljivo skupinsko fotografiranje, nato pa se, ponovno urejeni v kolono, začeli spuščati proti 17
dolini. Ubrali so pot, ki jih je vodila do Cehnerja, kjer so bili prav tako lepo sprejeti. Na izhodiščno točko, kjer so jih že pri cesti čakali Ruški Frajtonerji so se vrnili veseli in zadovoljni z prehojeno potjo. Posedli so k mizam pod šotorom in ko so si nekoliko oddahnili, jih je čakal kulturni program, v katerem so sodelovali člani literarne sekcije KUD Franjo Sornik Smolnik ter folkloristi in humorist iz KUD Bistrica ob Dravi. Pohodnike sta pozdravila in nagovorila tudi predsednik OZ VVS Ruše Tone Sračnik in župan občine Ruše Uroš Štanc, pokrovitelj pohoda, ki je tudi letos ena od junijskih prireditev v okviru občinskega praznika občine Ruše. Sledila je topla malica, ki so jo organizatorji skuhali sami v kotlih poljske kuhinje in jo postregli vsem zbranim, pa tudi raznovrstnih sladic naših gospodinj ob kavi ni manjkalo. Poleg predvajane glasbe so nekaj melodij, prijetnih za uho in kot vabilo na plesišče, odigrali še Ruški frajtonerji. Veseli, ponosni in hvaležni smo, da nam je naš jubilejni pohod lepo uspel, da smo znali in zmogli v pripravah in izvedbi povezati mnogo posameznikov, pa tudi društev in organizacij. Iskreno veseli smo vseh udeležencev pohoda iz naše in prijateljskih veteranskih organizacij Kočevja, Maribora, Dravograda, Radelj in Lenarta ter pohodnikov predstavnikov ostalih društev našega kraja.
Šport in rekreacija
4. Mednarodni turnir v kegljanju RUŠE
Besedilo: Ivo Fras, Barbara Jert, foto: BKTV
stopih najboljših. Še posebej to velja za finalne nastope, saj so prostori za gledalce bili premajhni za vse, ki so si želeli v živo ogledati nastope najboljših kegljačic in kegljačev. Turnir je potekal po sistemu predtekmovanja in finalnega nastopa, kamor se je uvrstilo 12 najbolje uvrščenih posameznikov iz predtekmovanja in 4 po izboru organizatorja. Finalni nastopi so potekali v nedeljo, 16. 06. 2013 na kegljišču Športnega parka Ruše, ki je bil tudi soorganizator tega turnirja.
Na dobro organiziranem turnirju smo lahko spremljali odlične nastope tekmovalcev in tekmovalk iz samega svetovnega kegljaškega vrha, kot tudi odlične nastope slovenskih kegljačic in kegljačev (Stoklas, Kirbiš, Benedik, Mahkovic, Manev, Bortek, Grubar, Sajko, Verbole, Živkovič, Drevenšek). Prav tako so organizatorji v Ruše uspeli privabiti številne ljubitelje tega športa, ki so uživali v predstavah in na-
V ženski konkurenci je slavila Eva Sajko KK Lanteks pred drugo uvrščeno Majdo Verbole KK Korotan in tretje uvrščeno Noemi Živkovič KK Proteus. Med moškimi je prvo mesto zasedel Uroš Stoklas KK Gorica, pred Francem Kirbišem KK Konstruktor in Borisom Benediktom KK Zerbst. Med prvih šestnajst pa so se uvrstili tudi kegljači iz Ruš. Pri ženskah je dvanajsto mesto zasedla Jožica Ve-
V okviru 60. obletnice Kegljaškega kluba Ruše se je na 4. mednarodnem turnirju Ruše OPEN 2013, ki je potekal od 01. 06. do 16. 06. 2013 v Športnem parku Ruše, zvrstilo več kot 250 nastopov kegljačic in kegljačev iz več kot 40 klubov in društev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Makedonije.
18
OPEN 2013
Pokal za zmagovalce
zovnik KK Ruše, med moškimi je Ernest Šloser KK Ruše zasedel deveto mesto, na desetem in enajstem pa sta mu sledila člana KK Ruše Srečko Fišer in Robert Knuplež.
Šport in rekreacija
24 urna dobrodelnost
Pohodniki
Osnovan šola Janka Glazerja Ruše in Društvo za razvoj LIRA sta že drugič organizirala dobrodelno športno rekreativno prireditev, 24 urni vzpon na Martnico. Besedilo: Ladislav Pepelnik, foto: Dubrovko Martinjak
Martnica je priljubljena izletniška točka nad Rušami na nadmorski višini 682 m. Start prireditve je bil v petek, 7. junija, pred hotelom Veter, zaključek pa v soboto, 8. 6. na Martnici. Cilj udeležencev je bil, da se v 24 urah, peš ali s kolesom, čim večkrat povzpnejo na Martnico. Kljub temu da prireditev nima tekmovalnega značaja, je kar nekaj udeležencev vztrajalo na progi vseh 24 ur. Kolesarji so premagovali 6 km dolgo pot z višinsko razliko 370m, pohodniki pa so imeli 3 km dolgo pot. Prireditev je potekala v izjemno prijetnem vzdušju, cilj pa je bil
zbrati čim več denarja za otroke iz socialno ogroženih družin osnovne šole in vrtca Ruše. Vsak udeleženec je prispeval 8 € za startnino. Za to so prejeli spominsko majico, dve malici, okrepčilo na startu in cilju ter priznanje, najbolj vztrajni pa še pokale in praktične nagrade. Rekorder med kolesarji je bil Tine Kukolj, ki se je v 24 urah povzpel 31 krat na cilj. S tem je premagal 11470 metrov nadmorske višine in prevozil 372 km. Drugi je bil Simon Potrč, ki se je povzpel na cilj 23 krat. Tretje mesto pa je dosegel Samo Rostohar z 21 vzponi. V konkurenci kolesark je bila najbolj vztrajna Ljiljana Žnidarič z 11 vzponi, Danica Štabuc je bila 10 krat na cilju, Romana Čuček pa 5 krat. Najuspešnejši pohodnik je bil Avgust Manfreda, ki se je peš povzpel na Martnico 19 krat, Franci Švajger je cilj dosegel 11 krat, Danijel Očko pa 10 krat. Med najbolj zavzetimi pohodnicami je bila Ljuba Štrukelj, ki je pot premagala 18 krat. Prehodila je 108 km in premaga19
la 6732 metrov nadmorske višine. Zinka Balant je cilj dosegla 13 krat, Jožica Komerički pa 10 krat. Posebnost prireditve sta bila dva udeleženca iz Banja Luke, ki sta s kolesom krenila na pot v petek ob polnoči in prišla v 24 urah na cilj, na Martnico. Prevozila sta 345 km in neprenehoma vrtela pedala kar 15 ur. Ker je na šoli Ruše kar nekaj otrok iz Bosne, sta na ta način simbolično podprla to akcijo in s tem stkala novo prijateljstvo med prebivalci Slovenije in Bosne. Kljub temu da je v petek popoldne prireditev pokvaril dež, se je v 24 urah povzpelo na cilj rekordnih 445 udeležencev, ki so skupaj opravili 1055 vzponov. Najmlajši je premagal pot na ramenih svojega očeta, najstarejši pa je bil že drugo leto zapored Hinko Rutnik s 84 leti. Udeleženci so skupaj s pomočjo sponzorjev zbrali 2220€. Zbrana sredstva bodo veliko prispevala k blažitvi socialnih stisk otrok.
Novice v Novičkah
Ekološki zelenjavni vrt Danes se že veliko mladih družin zaveda pomena sveže, doma brez kemije pridelane zelenjave. Kar nekaj let, žal tudi desetletij je veljalo, da se zelenjavni vrt ne splača, da je zelenjava v trgovinah poceni. Danes pa se že mnogo Slovencev sprašuje, če je to, kar kupimo, tudi tako zdravo, kot je poceni.
nj časa zadržuje voda talečega snega. Velikost vrta je odvisna od tega, kaj od njega pričakujemo. Samo za sprotno svežo zelenjavo potrebujemo okoli 10 m2 vrta na družinskega člana. Torej je 25 - 30 m2 dovolj za mlado, tričlansko družino. Za polno ozimnico s krompirjem in korenovkami v kleti, kozarci polnimi vložene zelenjave na policah pa potrebujemo od 80 – 100 m2 na družinskega člana.
Besedilo: Miša Pušenjak
Spoznajmo značilnosti prsti Če se zemlja v pesti zlepi in sprime, se sveti in svaljek, ki ga naredimo iz zemlje, zvija in ne poka, potem imamo opravka z težko zemljo, ki bo potrebovala veliko naše dobre volje, organske snovi, da bo postala prijetnejša za delo in zračnejša za korenine rastlin. Taka zemlja pomeni veliko nevarnost zastajanja vode, s tem pa gnitja korenin. V kolobar nujno vnesemo neprezimne rastline za zeleni podor, ki bodo zemljo rahljale že s svojimi koreninami, kasneje pa tudi z rastlinsko maso, ki jo vkopljemo v tla. Za prva spomladanska sajenja prekopavamo v jeseni, za spomladi pustimo samo tiste gredice, ki jih bomo zasadili šele v maju. Taka tla se spomladi počasi ogrevajo, zato nikakor ne hitimo s spomladanskimi sajenjem. Ravno obratno pa je, če se zemlja v pesti ne sprijema, ne svaljka. Opravka imamo z lahkimi tlemi. Ta se spomladi hitro ogrejejo in lahko pričnemo delati že zelo zgodaj. Nujno pa je razmisliti o namakanju že pred pričetkom sezone, saj se taka tla posušijo v nekaj dnevih. Traka tla slabo zadržujejo tudi hranila, zato je potrebno rastline z daljšo rastno dobo dognojevati. V tla je potrebno zadelati veliko organske mase, komposta, hlevskega gnoja, predvsem pa vsako leto zasejati prezimne rastline za zeleni podor. Tako bomo preprečili izpiranje hranil v globino čez zimo. Seveda je večina tal nekje vmes. Drugi del poznavanja zemlje, s katero bomo delali dolgo časa, pa je
Verjetno so vas številne afere v prehranski verigi EU že prepričale, da ni vedno vse tako lepo in varno, kot zagotavljajo številni trgovci. Tudi v vaši občini so se odločili, da bodo čim več družinam omogočili pridelavo zelenjave na lastnem vrtičku. Ponujam vam nekaj nasvetov kako začeti s svojim vrtom. Načrtovanje vrta Najprej moramo vedeti, koliko časa bomo lahko namenili delu na zelenjavnem vrtu. Najbolje se je načrtovanja lotiti pozimi, ko imamo čas prebrati strokovno knjigo ali revijo. Za zelenjavni vrt naj se odloči cela družina, saj je potem lahko to ena izmed skupnih točk druženja vseh družinskih članov, tudi otrok. Ti naj povedo svoje želje, ki jih tudi uresničimo po najboljši moči. Naredite si seznam vrtnin, ki bi jih želeli pridelati in se morda prvo leto ne odločite za preveč širok izbor, da boste delo bolje obvladali. Potem si s pomočjo literature ali bolj izkušenih staršev, prijaznih sosedov naredite plan setve, sajenja. Lega in velikost vrta Izberemo najbolj sončno lego, kjer je po možnosti sonce cel dan. Mnogi si iščejo najbolj ravni del parcele, vendar to sploh ni nujno pravilno. Bolj pomembno je, da tam ne zastaja voda. Posebej pozorni bodite
20
Ekološki vrt
analiza tal. Ta nam pove, kako so tla založena z osnovnimi gnojili in kakšen je njihov pH. Svetujem, da vsaj prvič naredite analizo na rastlinam dostopna hranila. Pregnojena tla namreč ne omogočajo višjega pridelka, kot mnogi menijo, lahko pa so vzrok velikih težav vrtnin. Analize delajo na vseh kmetijskih zavodih po Sloveniji. Letošnje vreme Letošnje vreme je za rastline precej naporno. Pri temperaturah nad 30 oC imajo večjo moč škodljivci. Ko pa se temperature znižajo, so rastline, prizadete zaradi vročine, in nimajo veliko moči za obrambo pred glivicami. Takrat je nevarnost velika. Zato takoj, ko je možno, uporabite krepčilne pripravke, kot so izvlečki aminokislin in alg, ki jih dobite v trgovinah, ali pa domači pripravki – čaj iz cvetov regrata ali ognjiča. Še bolj prizadevno pa boste uporabili rmanov, kamilični, bezgov, timijanov ali čebulni čaj. Vsekakor je potrebno plodovkam dodati kalcij. Tisti, ki ste jih že do sedaj varovali z namočenimi koprivami ali razredčenim mlekom, nimate dodatnega dela. Ostali pa morate obvezno kupiti listna gnojila s kalcijem in z njimi redno, vsaj enkrat tedensko poškropiti vse plodovke, tako na prostem predvsem pa v zaščitenih prostorih, koristilo pa bi tudi solatnicam.
Novice v Novičkah
Vzpostavljamo Ruške vrtičke Vse bolj se zavedamo pomena oskrbe z lastno pridelano zdravo hrano. In ker nimamo vsi možnosti obdelovanja lastnih zemljišč, bo Občina Ruše v jeseni pričela z aktivnostmi za vzpostavitev »Ruških vrtičkov« na območju ob Jamnikovi ulici. Besedilo: Andrej Gašparič
Zemljišče (cca 1 ha) bo razdeljeno na vrtičke različnih velikosti, ki bodo za pogodbeno določen čas dodeljeni v uporabo zainteresiranim občanom. Pri ureditvi »Ruških vrtičkov« bomo upoštevali tako dobre prakse iz tujine kot iz neposredne okolice, npr. uspešno izveden projekt Urbanih brazd v Mariboru. V sodelovanju s kmetijskimi svetovalci bomo poskrbeli tudi za izobraževanja vrtičkarjev in ustrezno ureditev vrtov, saj želimo ustvariti privlačno okolje za pridelavo zdrave – eko hrane in druženje občanov. Vljudno vabimo vse zainteresirane občane, da svoj interes za najem in sodelovanje v projektu »Ruški vrtički« izrazijo pisno na naslov Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, s pripisom »Ruški vrtički« ali po e-pošti: andrej.gasparic@ruse.si. Istočasno obveščamo vse dosedanje uporabnike zemljišč ob Jamnikovi ulici, ki so v občinski lasti oz. lasti sklada kmetijskih zemljišč, da prav tako javijo svoj interes za nadaljnjo uporabo, saj se bodo zemeljska in ureditvena del na omenjenem območju pričela v jeseni po spravilu pridelkov.
Razvojni projekti v Občini Ruše Pod takšnim naslovom so Novice objavile članek Uroša Razpeta. Žal se mu je napletlo toliko »nerodnosti«, da je javnost potrebno obvestiti tudi o dejanskem stanju. Prvi razvojni(?) projekt je naslovil Kvalitetni pregled bazena v Rušah. Pregled so naročili pri ljubljanski družbi ZRMK, ki je menda ugotovila (?) 112 napak, pa da je bila končna cena višja od pogodbene in da ni dobila na vpogled vse dokumentacije. Podžupan je javno vprašal, zakaj je bil objekt (bazen) predan v uporabo in izvajalec poplačan. Študija, pravi, bo omogočila unovčitev garancij. Besedilo: Vili Rezman
Na javna vprašanja javno odgovarjamo: Bazen je bil razvojni projekt pred leti, ko smo ga pričeli izvajati in zanj pridobili nepovratna sredstva. Omogočil je nove zaposlitve, boljšo kvaliteto življenja, obisk okoli 50000 plavalcev, kegljačev in drugih obiskovalcev letno ter redno ali občasno sodelovanje z desetinami šol, društev in drugih skupin. Da bi sedaj, po skoraj šestih letih delovanja postalo vzdrževanje, popravljanje napak zopet »razvojni« program? Za takšno trditev je res potrebna dobršna mera »inovativnosti«, za njo pa se skriva nesposobnost, začeti kak resnično nov razvojni projekt. U. Razpet pravi je pozabil povedati, da so odgovorne za projekt »pozabili« povabiti k sodelovanju pri pregledu ter da so evidenco napak (kataster) ves čas vodili odgovorni uslužbenci občine, ki so na tej osnovi tudi unov21
čili del garancije (ca 55000 eur) in da izbrani revizor ni bil najugodnejši. So mu pa plačali ca 15000 eur. Sprašuje, zakaj je bil objekt prevzet in dan v uporabo ter plačan? Zato, ker je bil objekt tehnično pregledan in je dobil uporabno dovoljenje ter ga je bilo v roku potrebno predati v uporabo. Napake in pomanjkljivosti so bile popisane, postavljeni roki za odpravo, deloma se je popravljalo v reklamacijskih rokih, deloma s poplačilom iz garancij. Ta običajni postopek pozna skoraj vsak. Garancije so odgovorne osebe iz občinske uprave na osnovi zapisnika o pregledu pomanjkljivosti (iz prejšnjega mandata) unovčevale, le v zadnjem letu in pol jim to ne uspeva več. V članku je bilo omenjeno tudi, da niso našli vse potrebne dokumentacije za dodatna dela in opremo (plato pred bazenom, povečanje parkirišč, opremo za lokale, upravne prostore, teraso…) Zanimivo: ko so revizijo opravili Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport, gradiva še niso pogrešali. Niti tedaj ne, ko sta pregledovala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in Javni sklad za regionalni razvoj (večkrat!). Sedaj pa kar naenkrat »mnogo« dokumentacije manjka, odgovornih za investicijo pa še kar nihče nič ne vpraša. Najbrž mislijo: »Saj je vseeno, kaj je res, pomembno je, da smo nekoga očrnili. Javnost itak vse prenese (verjame)!« Mar res? Če je javnosti res vseeno, potem bo pač v Rušah še naprej šlo navzdol. V novo zadolževanje brez (novih) razvojnih projektov.
Novice v Novičkah
Dobrodelna peka palačink
Poletni delovni čas knjižnice V času od 24.6. do 1.9.2013 si boste lahko nemoteno izposojali literaturo v času poletnega urnika: Knjižnica Janka Glazerja Ruše: torek 12.00-18.00 ure, četrtek 9.00-15.00 ure Knjižnica Bistrica ob Dravi: ponedeljek 13.00-19.00 ure
Diploma za računalniško znanje
Dobrodelna peka palačink na GSKŠ Ruše
V torek, 11. 6. 2013, smo dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše organizirali peko palačink, zbran denar pa smo namenili v šolski sklad za socialno ogrožene dijake. Besedilo: Anastasija Pongračič in Tine Šteger Foto: Urška Vidovič
Peka, ki je potekala med glavnim odmorom, je privabila veliko število dijakov, najbolj so bili navdušeni nad izbiro različnih nadevov, vse od čokoladnega pa do jagodnega. Pri peki nam je pomaga-
la profesorica Petra Marinič, saj nam je pomoč prišla še kako prav, prav tako pa je skrbela, da je vse potekalo tako kot mora. S skupnimi močmi smo zbrali lepo vsoto denarja, ki bo zagotovo porabljen v dobre namene. V naslednjem tednu bomo pripravili podobno akcijo, saj bomo pripravljali smoothie in jih prodajali po simbolični ceni ter promovirali zdrav način življenja. Zbran denar bo prav tako porabljen za socialno ogrožene dijake, sofinancirali jim bomo učbeniški sklad, toplo malico, ekskurzije, pomagamo pa tudi ob naravnih nesrečah, ki, na žalost, iz leta v leto prizadenejo več dijakov.
Obnovitvena dela Bazena Ruše Bazen bo od 15. julija zaprt zaradi obnovitvenih del. Prosimo za razumevanje. Športni park Ruše 22
V začetku meseca junija se je z uradno podelitvijo diplom v Javnem zavodu Cezam zaključil več mesecev trajajoči računalniški tečaj, ki ga je v okviru projekta Starosti prijazno mesto organizirala Občina Ruše. Tečaja se udeležilo 154 kandidatov, začetnikov, starejših, ki si zaradi nizkih pokojnin ne morejo privoščiti računalnika. Naučili so se osnov računalništva, saj je bil cilj, da omogočijo vsem udeležencem pridobljeno znanje uporabiti doma. Poslali smo vloge na različne naslove podjetij, organizacij in zavodov in jih prosili, da nam odstopijo odpisano, a še vedno uporabno računalniško opremo. Odziv nas je prijetno presenetil, saj so se odzvali: Banka Koper, UniCredit Banka, Nova Kreditna banka Maribor, Ministrstvo za zunanje zadeve, Zavod RS za zaposlovanje, Zavarovalnica Maribor in Messer. Dobljena oprema se je podarila tečajnikom, ki si je zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti. Za vse ostale tečajnike se je poiskalo najugodnejšega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Velik odziv in zadovoljstvo občanov je pokazalo, kako uspešen in potreben je bil projekt.
Razno
Iz uredništva Nagrajenci nagradne križanke iz 3. številke Ruških novic so: Sonja Belec, Ruše Jani Cerar, Ruše Marjan Majal, Bistrica ob Dravi.
REŠITEV KRIŽANKE JURČEK NA DELU Vodoravno: NELI ŠTRUC, ALIGACIJA, SEPOJ, ŽEP, OKORN, IDI, TS, BAN, OROP, PI, DOMOTOŽJE, JOAN, HEMIEP, GOSTUŠKI, OIL, ZE, ALPERT, KORNATI, STARČEK, IS, DIKA, PEČ, EVA, KANKAN, ENE, KALE, EDI, ČK, KAPNIK, PIVA, RK, ORJOL, ONETOR, ALB, IEP, TATOVI, BORID, AJ, IMENIK, NERED, AŽ, IRIDA, REZILNI VALJ, JIR, DRAGULJARNA, AJD.
Napovednik dogodkov 5. 7. 2013, Cyber caffe, CEZAM CEZAM Ruše: BONUS - Madžarsko obarvan - in razstava fotografij Budimpešte 9. 7. 2013, Cyber caffe, CEZAM CEZAM Ruše: Predstavitev izleta v Budimpešto z ogledom CEZAM-ovih filmčkov julij 2013, RD Maribor RD Ruše: Tekmovanje ekip ZRD Maribor julij 2013, Galerija B, Bistrica ob Dravi Društvo SENA: Razstava fotografij Mojce Jančar - MED NEBOM IN MORJEM avgust 2013, Smolnik KUD Franjo Sornik: Literarna kolonija avgust 2013, Ruše RD Ruše: Zaključno tekmovanje za vse mlade ribiče RD 1. 8. in 2. 8. 2013 11:00 DPM: Poletne počitnice 15. 8. 2013, Galerija B, Bistrica ob Dravi CEZAM Ruše in Društvo SENA: Razstava fotografij Festival Letni oder Ruše skozi leta 23. 8. 2013 do 1. 9. 2013, Ruše CEZAM Ruše: Festival Letni oder Ruše 2013 25. 8. 2013, Grad FALA Društvo SENA: Plesna predstava GRAJSKE DAME 31. 8. 2013, Bistrica ob Dravi KUD Svoboda Bistrica: Dvodnevna razstava ročnih del in likovna razstava orodij in kmečke igre vsak petek in soboto, Cyber caffe, CEZAM CEZAM Ruše: DJ zabave
Več o tem v naslednji številki
23
Pravilni odgovor nagradne križanke pošljite najkasneje do 10. avgusta 2013, na naslov uredništva: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, s pripisom „Za nagradno križanko.“ Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado.