Ruške novice - marec 2013 by DHH.si d.o.o., VAT ID:SI38077736

Nagovor župana

Glasilo RUŠKE NOVICE po sklepu o programski zasnovi objavlja članke in obvešča o delu organov Občine in njenih delovnih teles, krajevnih odborov, javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu ter poroča o aktualnih gospodarskih, izobraževalnih, socialnih, kulturnih, športnih in ostalih dogajanjih v občini, ter spremlja pisma, odzive in pobude bralcev kot tudi oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Občine Ruše. Uredništvo si pridržuje pravico do uredniškega urejanja posredovanih člankov, ki naj ne presegajo dolžine 300 besed, slikovno gradivo naj bo poslano ločeno od besedila, s pripisom avtorja besedila in slike, na naslov ruske. novice@ruse.si, najkasneje do 8. aprila 2013.

Kazalo

Prenavljamo falsko cesto 3 Razvojni projekti v občini Ruše 4 Šarh in Pohorski bataljon 5 Tretji »Glazerjevi dnevi«! 6 Projekti Društva invalidov Ruše 7 Varčevanje z energijo v gospodinjstvu 8 Velika prizadevanja društva SENA 9 Živimo zdravo - zdravje na podeželju 10 »Pogačnikova elektrarna« 10 Tradicija v ruškem turizmu ali 0,11% 11 Gradnja pohorskih bajt iz snega 12 Računalniško opismenjevanje 13 Inovativno učenje tujih jezikov na GSKŠ 13 Open office CEZAM 14 Presbyopia 14 Pustovanje na OŠ Ruše 16 Pustovanje v CEZAM-u 16 »Na odru moramo imeti slonja jajca!« 17 Uspešno strelsko tekmovanje v Rušah 18 Zimski špornti vikend 2013 19 11. veleslalom skupnosti občin Slovenije 20 Tekmovanje s sanmi in pležuhi 20 S Kneippom v pomlad 21 Sprememba prometnega režima 22 Snežak orjak 22 Napovednik dogodkov 23

V letošnje leto smo zakorakali smelo. Omenil bi le tri, po moji oceni, najpomembnejše projekte. Najprej sem ponosen, da nam je z državo uspelo uresničiti naš dogovor, in kljub krčenju investicij v državnem proračunu doseči pričetek del na Falski oz. Mariborski cesti. Skupaj z občani bomo oblikovali odbor za spremljanje izvajanja del. Delna zapora ceste je bila sicer odobrena že v novembru, vendar je dela zaustavil obvoz skozi našo občino zaradi zaprtja državne cesto do Dravograda po poplavah. Zame najpomembnejši uspeh je zagotovo ohranitev delovnih mest v družbi Geberit, ki je zaradi usklajenega delovanja in prizadevanj podžupanov in uprave, sprejela odločitev, da večmilijonsko investicijo v nove proizvodne hale izvede v naši občini. Z investicijo, ki se bo pričela letos, nam je uspelo v občini ohraniti preko 200 kakovostnih delovnih mest. Omenil bi tudi razgovore z vodstvom Doma Danice Vogrinec za izgradnjo našega doma starostnikov. Občina je v preteklosti želela zgraditi dom starostnikov skupaj s podjetjem Dom Livada d. o. o., žal neuspešno, saj je podjetje propadlo. Od stečajnega upravitelja nam je v decembru 2012 uspelo z odkupom vrniti naša zemljišča. Prvi dogovori za gradnjo doma že potekajo. Naj konec tega uvodnika izkoristim še za vabilo vsem, ki bi se želeli vključiti v brezplačne tečaje računalništva za starejše, ki bodo potekali v občini. Za vse informacije nas, prosim, pokličite, saj, če hudomušno citiram Goethe-ja: »Ljudje vedno mislijo, da bodo s starostjo postali pametni, a pravzaprav se morajo v poznih letih truditi, da bi ostali pametni, vsaj kolikor so bili.« Uroš Štanc

Pozdrav iz uredništva Letošnja zima je bila zelo radodarna in nam prinesla veliko snega. Slednjega niso mogle odgnati niti pustne šeme, ki smo jih lahko občudovali v povorki po Rušah. Sicer pa so zadnje obdobje zaznamovali številni kulturni, športni, humanitarni in drugi dogodki. S tem društva in druge organizacije dokazujejo, da se v Rušah lahko izvajajo številni projekti, od mednarodnega strelskega tekmovanja, zimskega športnega vikenda, do tekmovanja s sanmi in pležuhi ter do mnogih kulturnih prireditev. Ob 70. obletnici padca Pohorskega bataljona smo se zavedeli njegovega pomena in vrednot, ki jih spoštujemo še danes. Življenjske modrosti in iskrenost pa nam s prepoznavno pokrajinsko tematiko nenehno ponuja Glazerjeva lirika, ki je te dni še posebej v ospredju. Spominja nas, da četudi lahko hitro skrenemo iz prave poti v nestrpnost, pa so vendar preproste stvari okoli nas tiste, ki so resnično pomembne. Narava je zagotovo ena izmed njih. Med tem ko ljudje doživljamo vzpone in padce, se narava giblje po svojem utečenem ciklu. S prebujanjem pomladi naj se prebudijo tudi naše dobre misli, ideje in skupni cilji. Tako lahko kot družba dosegamo premike na bolje. Barbara Jert, glavna in odgovorna urednica

Naklada: 3.000 izvodov Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, Ruše. ruske.novice@ruse.si Odgovorna urednica: Barbara Jert, Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan Vihar, Lektoriranje: Mira Sevšek Grafično oblikovanje in prelom: kex.si, Tisk: Tiskarna Babič, Stojan Babič s.p.

Eksluzivno

Prenavljamo falsko cesto Veliko naselij v Sloveniji je v zadnjih letih izgubilo svojo identiteto. Nove ceste, nakupovalna središča in različne novogradnje so prerasli stara vaška jedra in parkirišča so zasedla trge in druge skupne urbane prostore. Besedilo: Maruša Zorec, foto: Barbara Jert

Ruše pa so vse do danes ohranile svojo prvotno zasnovo, ki se vije vzdolž Falske ceste. Ta stara hrbtenica naselja je poleg reke Drave in Pohorja osrednji element, ki v kraju predstavlja to, kar je posebno in edinstveno. Čeprav je podoba Falske ceste danes nekoliko zapuščena in zanemarjena, pa je še vedno dokaj enotna in strnjena. Prav zato je zaščitena kot kulturna dediščina in predstavlja velik potencial, da z novimi vsebinami in občutljivo prenovo postane spet to, kar je nekoč bila. Nekdanja osrednja skupna javna površina z javnimi vsebinami, gostilnami in razširjenimi trgi, je danes potrebna prenove, degradirana pa je tudi zaradi intenzivnega tranzitnega in mirujočega prometa. Prenova Falske ceste je delovni naslov projekta, saj območje vključuje tudi del Mariborske ceste. Ob prenovi vozišča, vse od krožišča pri vstopu v naselje, do pokopališča na zahodni strani, si želimo, da bi Falska ne bila le nova prometnica, ampak da bi se postopoma preobrazila v osrednji skupni javni prostor naselja. Zaradi statusa državne ceste to ne bo povsem mogoče vse do izgradnje obvoznice vzdolž železniške proge, vendar se lahko s sodobnimi vidiki urejanja prometa temu tudi približamo. Tako imenovani »shared space« je model, ki daje prednost pešcu in kolesarju in to si v kraju tudi želimo. Ob prenovi ceste se bodo postopoma urejali javni prostori, ki se nizajo ob njej: park pred kaplanijo, Trg vsta-

je, prostor pred Lamprehtovo domačijo, trg pred nekdanjo pekarno, trgca pred Glasbeno šolo in Domom kulture ter vsi zunanji prostori šole. Želimo si, da bi v nekatere prazne stavbe ob Falski cesti naselili vsebine, zanimive za vse občane, uredili njihove fasade, ograje in ozelenitev. Kot je bilo mogoče razbrati s starih fotografij na razstavi Ruše – pozabljene podobe kraja (lahko si jo ogledate še v izložbah Lamprehtove hiše na Trgu vstaje), so bile hiše značilnega trškega videza, obdane z urejenimi ograjami in gostim zelenjem, ki je zapolnilo vse prazne prostore med stavbami. Ob njih so stala mogočna stara drevesa, značilna za stara vaška jedra, to so lipe in kostanji z velikimi krošnjami, ali sadno drevje. Ruše so v zadnjih letih izgubile večino skupnih javnih prostorov in trgov, kjer se ljudje srečujejo in komunicirajo. To pa je temelj neke skupnosti. Zato je prenova Falske ceste projekt, ki bo poleg ostalih načrtovanih projektov poskrbel za višjo raven kvalitete bivanja v kraju.

Vsi stanovalci ob trasi, ki se bo prenavljala, so bili o posegu že obveščeni. Z namenom pridobitve dodatnih predlogov in spodbud je bila zanje organizirana tudi delavnica, kjer so lahko podali vse svoje pobude in kritike. Posamično bodo vsi povabljeni še k natančnejši seznanitvi s projektom. Pričela se je že postopna prenova vrat v posamezne stavbe, ki predstavljajo izjemno dediščino v kraju in poteka v sodelovanju z Lesarsko šolo v Mariboru. Začetek prenove ceste je bil načrtovan že za december, a se je zaradi poplav in zimske sezone prestavil in se načrtuje v drugi polovici februarja. Prenova se bo pričela na vzhodni strani, na odseku od krožišča do Trga vstaje in se postopoma nadaljevala proti zahodu. Najprej se bo obnovila celotna infrastruktura pod voziščem, zatem cestišče in nazadnje pločniki, vsa ostala urbana oprema in ozelenitev. Z vsemi vprašanji in pobudami v zvezi s prenovo se lahko obrnete na Boštjana Jermana na Občini Ruše.

Občinska uprava

Razvojni projekti v Občini Ruše V Občini Ruše so v teku številni projekti, nekateri se bodo v letu 2013 šele pričeli. Prioriteta je trajnostna raba energije, v sklopu katere se bo izvedla prenova javne razsvetljave. Še posebej pomembni pa so investicijski projekti, kot je izgradnja vodovoda na Vinski cesti, prenova Jugove ceste, Drevoredne ulice ter Doma kulture Bistrica ob Dravi. Saša Ajd, Karin Jurše, Barbara Jert, foto: Barbara Jert

Obvarujmo kulturno dediščino Občina Ruše je v sodelovanju z Lesarsko šolo Maribor in Zavodom za varstvo kulturne dediščine pričela s projektom obnove starih vhodnih vrat na zgradbah ob Mariborski oz. Falski cesti. Popolno inventarizacijo vrat je naredil zavod skupaj z občinsko arhitektko Marušo Zorec. Dijaki in študentje so pod mentorskim vodstvom najprej pregledali vrata zgradb, ki so v lasti občine. Prva vrata, ki jih obdelujejo (čiščenje, restavriranje, premazi), so vrata Glasbene šole. V nadaljevanju bodo obdelali še vrata drugih zgradb v lasti občine (bivši CEZAM, občinska zgradba …) in glede na dogovore še stara vrata hiš, ki so v zasebni lasti. Želimo si, da bi nam uspelo obnoviti tudi fasade na starih hišah, s čimer bi Mariborski oz. Falski cesti, ob novi asfaltni preobleki, vrnili sijaj nekoč glavne razvojne osi skozi kraj.

Prenova Jugove ceste V letošnjem letu je predviden pričetek rekonstrukcije Jugove ceste, in sicer s predlogom proračunske postavke v višini 80.000,00 €. Tehnična dokumentacija za izvedbo je že izdelana, po sprejemu proračuna pa bomo takoj pričeli s postopkom izbire izvajalca gradbenih del. Predvidena

je preplastitev vozišča, v najbolj dotrajanih delih s sanacijo spodnjega ustroja, hkrati pa bo potekala tudi obnova in dograditev ostalih komunalnih vodov. V preteklosti predvideno prečkanje vodotoka pod cesto se verjetno ne bo izvajalo, saj je predviden novi potek trase ureditve pohorskih potokov, z dokončanjem investicije pa bo zagotovljena ustrezna prometna varnost ter nemoten dostop do obstoječih in predvidenih novih stanovanjskih ter poslovnih objektov.

Ureditev odcepa Drevoredne ulice Za izvedbo investicije je v predlogu proračuna za leto 2013 namenjenih 10.000,00 € na postavki »Kanalizacija Drevoredna ulica« ter dodatnih 5.000,00 € na postavki »Obnova vodovoda Drevoredna ulica«, preostanek sredstev za dokončanje investicije pa bo zagotovljen v proračunu leta 2014. Za izvedbo investicije je pripravljena projektna dokumentacija, v sklopu investicije pa bo izgrajeno kanalizacijsko omrežje, obnovljen vodovod, poskrbeli bomo za ureditev javne razsvetljave, prav tako pa pričakujemo sodelovanje in hkratno izgradnjo oz. obnovo ostalih komunalnih vodov. V letu 2013 je predviden postopek izbire izvajalca gradbenih del ter pričetek pripravljalnih del. Po končanih zemeljskih in montažnih delih, načrtovanih za leto 2014, pa bomo obnovili tudi asfaltno prevleko. 4

S samo izvedbo in dokončanjem celotne investicije pa bo zagotovljena ustrezna, kvalitetna komunalna infrastruktura in bistveno izboljšana prometna varnost. Izvedba investicije je nujna in smiselna predvsem zaradi potrebe po zaščiti obstoječega vodnega vira (vodnjak Ruše 1).

Kanalizacija na Gozdarski in Trpinovi ulici V letu 2013 je predviden začetek izgradnje kanalizacijskega omrežja, hkrati z obnovo ostale komunalne infrastrukture v omenjenih ulicah, pri čemer je najprej potrebno urediti lastniška stanja. Že v letu 2012 smo pričeli s pridobivanjem izjav o prenosu ceste v javno dobro, katerih vsi lastniki še niso podali oz. vrnili. Izdelana pa je že tudi projektna dokumentacija. Razvojni projekti pa se seveda tukaj še ne zaključijo. Leto se je šele pričelo, z njim pa le nekateri projekti. Tukaj so še investicija v komunalno ureditev območja poslovne cone Geberit, projekt WETMAN, ki je še v teku in katerega cilj je ohranitev in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji. Raznolikost projektov in z njimi povezane investicije pa nakazuje, da se bodo v občini uresničevali cilji, kljub ekonomsko-političnim krizi, ki trenutno vlada v Sloveniji.

Dogodki

Šarh in Pohorski bataljon Ob 70. obletnici poslednje bitke Pohorskega bataljona je v Domu kulture Ruše 8. januarja letos potekala slavnostna akademija, na kateri je bil častni govornik pisatelj Tone Partljič, ki je poudaril, da je bil Pohorski bataljon za Slovence zelo pomemben, saj so bile njegove borbe velika moralna spodbuda v bojih z okupatorjem. Največji vpliv pa je imel seveda za Štajersko regijo, predvsem za Ruše. Besedilo: Lucijan Vihar, foto: BKTV

Ob 70. obletnici poslednje bitke Pohorskega bataljona je v Domu kulture Ruše 8. januarja letos potekala slavnostna akademija, na kateri je bil častni govornik pisatelj Tone Partljič, ki je poudaril, da je bil Pohorski bataljon za Slovence zelo pomemben, saj so bile njegove borbe velika moralna spodbuda v bojih z okupatorjem. Največji vpliv pa je imel seveda za Štajersko regijo, predvsem za Ruše. Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah iz Savinjske in Šaleške čete Prvega štajerskega bataljona in borcev Kranjčevega bataljona, ki so poleti 1942 prišli z Dolenjske. Komandant bataljona je bil 31-letni Rudolf Mede-Groga, politični komisar pa 21-letni Jože Menih-Rajko. Bataljon, ki je sprva štel 90 borcev, je v treh mesecih na Pohorju, v Mislinjski in Šaleški dolini izvedel 105 napadov, 6 večjih akcij sabotaž na železnici in požgal 9 objektov. V drugi polovici decembra si je bataljon uredil tabor s 26 zemljankami na Dekmanskem vrhu pri Osankarici. V začetku januarja 1943 je nemškemu okupatorju uspelo izslediti partizanski tabor in ga 8. januarja z več

kot 2000 možmi obkoliti. V dveurnem boju je padlo 69 bork in borcev bataljona, eden pa je bil ranjen in ujet. Na nemški strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih pripadnikov varnostnih sil. To so le skopa dejstva o partizanski enoti, sestavljeni iz fantov in deklet, ki so bili v povprečju stari 22 let in ki so po nekaj več kot štirih mesecih delovanja prišli v legendo. Kot Rušani seveda ne moremo mimo sovaščana in najstarejšega borca Pohorskega bataljona in njegovih treh sinov, Alfonza Šarha, ki je bil star 51 let, ko je sodeloval v poslednji bitki. Šarh se je rodil v Slovenski Bistrici avgusta 1893 v kmečki družini in se do 21. leta ukvarjal z gozdarstvom. Leta 1914 so ga, starega 21 let, poklicali v vojsko in poslali na Soško fronto. Uspelo mu je pobegniti in se skriti na Pohorju. Leta 1918 se je s skupino Rušanov priključil Maistrovim borcem pri obrambi severne meje. Po prvi svetovni vojni je bil zastavonoša sokolske organizacije in zaveden Slovenec. Ob napadu nemških enot na Kraljevino Jugoslavijo je bil vpoklican v vojsko, a je bil že kmalu skupaj s celotno enoto zajet in kot vojni ujetnik prepeljan v meljsko vojašnico v Mariboru. Ko so nacisti Štajersko priključili Tretjemu Rajhu, so ga izpustili, a so prišli ponj že nekaj dni kasneje. Še pravočasno jim je pobegnil in se skoraj celo leto skrival na Pohorju ter občasno sodeloval s partizani. Bil je doma pri družini, ko so 3. avgusta 1942 na njegovo domačijo vdrli nacisti,

a ga skritega v bunkerju niso našli. So pa zato odpelji njegovo družino, ženo in devet otrok. Šarhovo mater so odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla, otroke pa v mladinsko taborišče blizu Celovca. Že po 15 dnevih sta od tam pobegnila 16-letni Lojzek in 14-letni Pepček, mesec dni kasneje pa še 12-letni Vanček . Otroci so prehodili več kot 100 km dolgo pot in prišli na Pohorje ter se skrivali pri nekem kmetu, dokler Šarh ni izvedel za njih, in jih poiskal. Pridružili so se Ruški četi in postali borci Pohorskega bataljona do 8. januarja 1943, ko so skupaj padli v poslednji bitki tega legendarnega partizanskega bataljona. Tudi danes, ko živimo v drugih časih, razumemo sporočilo Pohorskega bataljona, namreč da smo se za slovensko zemljo pripravljeni boriti do smrti. Razumeti in vživeti pa se velja ob takih priložnostih tudi v bolečino očeta, kateremu pred očmi ubijejo tri sinove in tragedijo matere, ki jo odtrgajo od otok in pošljejo v taborišče smrti. Težko se je vživeti v usode fantov in deklet, starih povprečno 22 let, ki so imeli pred seboj še vse življenje, a so ga žrtvovali za domovino . Najmanj, kar lahko v danes storimo za njih, je, da spoštujemo in ohranimo spomin na njihovo odločnost, pogum in voljo, da ostanejo Slovenci. In ko vsakodnevno slišimo in govorimo o tem, v kako težkih časih živimo danes, se velja spomniti, v kakšnih časih so živeli oni. Pa niso nikoli izgubili upanja.

Dogodki

Tretji »Glazerjevi dnevi«! Po predlanskem začetku so sedaj pred nami tretji »Glazerjevi dnevi«, ki preraščajo v tradicionalne. Peter Andrej, producent Glazerjevih dnevov

Kot je bilo že večkrat poudarjeno, so dnevi namenjeni temu, da ozavestimo in praznujemo dosežke, tako Janka Glazerja, kakor tistih Rušanov, ki sedaj s svojo avtorsko prepričljivostjo v širšem (slovenskem in mednarodnem) prostoru ustvarjajo »ruško blagovno znamko«, Rušani pa jih premalo poznamo. Namen tega je, da dvignemo samozavest Rušanov! Nastali so kot pobuda civilne iniciative, ki skupaj z lokalno skupnostjo nadaljuje vrsto aktivnosti za spodbujanje zavesti o pomenu tradicije in vloge ruških umetnikov v njihovem okolju in širše, kot pobuda za ohranjanje naše kulturne dediščine. Sem sodi programska revitalizacija Glazerjeve domačije, kjer že drugo leto tečeta glasbeni in literari festival Spogledi in pripovedovalski festival Pohorska pravljica…) O vlogi in pomenu Janka Glazerja kot aktualno moralni vrednostni instanci v kulturi, ki jo žarči njegova pesniška in bibliotekarska dediščina, je bilo že veliko povedanega, sami pa ob tem ugotavljamo, da imamo Rušani ob njem tudi druge ustvarjalce in umetnike, ki so se uveljavili v širšem kulturnem okolju in tja ponesli naše ime. Združimo tradicijo in sedanjost, spomnimo se jih zdaj - in jim prisluhnimo v naslednjih dneh!

Dogodki

Projekti Društva invalidov Ruše V začetku meseca februarja smo na rednem letnem občnem zboru Društva invalidov Ruše pogledali, kako uspešni smo bili v minulem letu in si v prijetnem vzdušju številčne udeležbe zadali nove cilje za letošnje leto. Besdilo: Anka Poglajen, foto: arhiv društva

Predsednikovo poročilo je nizalo številne dejavnosti, s katerimi se intenzivno ukvarjamo ob vedno nižjem prilivu denarnih sredstev iz Zveze društev Invalid. V društvu namreč izvajamo več uspešnih projektov, izvajamo pa tudi posebne socialne programe: šport prirejen invalidom, usposabljanje invalidov za aktivno življenje, ustvarjalne delavnice, plavanje, razgibavanje ortopedskih bolnikov, psihosocialna pomoč članom, program invalid invalidu. S pomočjo ZVEZE INVLID gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenje, v katero je naše društvo včlanjeno, se naši člani udeležujejo ohranjanja zdravja v slovenskih zdraviliščih. V letu 2013 se bomo trudili izvajati vse te programe ter Šolo zdravega življenja v Ankaranu. Kot vsako leto bomo izvedli tudi srečanje invalidov ter tekmovanje v pikadu. Naši čla-

ni se uspešno udeležujejo različnih tekmovanj, kot so metanje pikada, streljanje z zračno puško, rusko kegljanje ter razna kulturna srečanja, na katerih predstavljamo društvo. Prizadevamo si za praznik invalidov in bolnikov v občini Ruše. Letos bo 10. obletnica ustanovitve društva, zato upamo, da bomo izpeljali vse načrte, ki jih imamo, v okviru finančnih zmožnosti. Denarja je namreč vedno premalo. Na občnem zboru je bil prisoten tudi župan,

gospod Uroš Štanc. Pohvalil je naše delo ter njegov pomen in odmevnost v občini ter govoril o prednostnih in dolgoročnih razvojnih nalogah. Delovnemu predsedstvu, predsedniku, županu in vsem članom se zahvaljujemo za res uspešen občni zbor, še posebej pa Dušanu Svenšku za večletno delo ter Jožetu Bačunu in Borisu Cerarju, ki sta celoten potek poslikala, zato naš foto arhiv postaja vedno bogatejši.

Dogodki

Varčevanje z energijo v gospodinjstvu Varčevati z energijo v gospodinjstvu? Je to sploh mogoče, saj moramo imeti toplo hišo, toplo vodo za umivanje, kopanje in pomivanje posode, hladilnika in zamrzovalnika ni mogoče izklapljati, razsvetljava je nujna, televizija tudi, kosila in večerje je vendar treba skuhati? Res je. Toda marsikatera kilovatna ura energije in z njo tudi naš denar, pobegne skozi slabo zatesnjena okna, vrata, se izgubi skozi pomanjkljivo izolirane stene in okna, skupaj z vročo vodo steče po odtokih, izhlapi iz loncev in gre v nič … Čeprav se zdi, da lahko v posameznem gospodinjstvu privarčujemo bolj malo energije, pa to ni tako. Pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko že z zelo enostavnimi prijemi zmanjšamo porabo energije kar za eno tretjino. To ni varčevanje v smislu stiskanja pasu, temveč delovanje in razmišljanje sodobnega in ozaveščenega človeka, ki se zaveda pomena energije in njenega vpliva na okolje.

V KUHINJI • z izbiro optimalnega energijskega vira; • z uporabo sodobnejših energijsko varčnih naprav; • s spremembo nekaterih kuharskih razvad; • kuhajmo v pokritih posodah; • hladilnika in zamrzovalne skrinje ne odpirajte po nepotrebnem; • v hladilnik in zamrzovalnik sodi le ohlajena hrana.

V KOPALNICI • s smotrno uporabo hladne in tople vode; • z vzdrževanjem naprav. PRI RAZSVETLJAVI • s primerno razporeditvijo luči; • z uporabo varčnih žarnic; • z izkoriščanjem dnevne svetlobe; • s primerno ureditvijo prostorov; • z ugašanjem luči; • električnih naprav ne puščajte v stanju pripravljenosti.

PRI PRANJU • z nakupom energijsko varčnih strojev; • z izbiro perilu primernih in varčnih pro gramov pranja; • z uporabo kvalitetnih pralnih praškov; • z vzdrževanjem naprav; • namesto v sušilnem stroju sušite perilo na prostem; • z likalniki na paro hitreje in bolje likate. PRI OGREVANJU • z dobro toplotno izolacijo stavb; • z natančnejšo regulacijo temperature v prostorih; • s primerno razporeditvijo grelnih teles; • s kvalitetnimi okni in vrati; • z dodatno zatesnitvijo oken; • z uvajanjem obnovljivih virov energije; • poskušajte zmanjšati temperaturo v prostoru za 1° C. MOBILNOST • Preden se odpravite na pot, razmisli- te, če bi se mogoče lahko peljali s kolesom, z javnim prevozom ali šli peš, namesto da se peljete z avtomo bilom. Največ emisij CO2 povzročajo prav avtomobili in tovorna vozila. • Skrbite za svoje telo in ga ohranjajte zdravega: samo 30 minut hitre hoje ali kolesarjenja na dan bo izboljšalo vaše zdravje. • Če je možno, si avto delite še z drugo osebo, vsaj enkrat na teden. • Znebite se nepotrebne teže, strešnih nosilcev in tovorov na strehi. • Avto redno vzdržujte in preverjajte tlak v gumah. • Pred nakupom avtomobila premislite o primernih lastnostih avtomobila. • Pri 2500 vrtljajih prestavite v višjo prestavo. • Vozilo naj ne stoji prižgano na mestu. • Izogibajte se hitri vožnji, hitremu pospeševanju in zaviranju.

Dogodki

Velika prizadevanja društva SENA Šest delovnih, uspešnih, kreativnih let je za nami. Vstopamo v sedmo. Idej je preveč, volje tudi, le časa in denarja vse premalo. Besedilo: Marta Rep, foto: Arhiv društva

Kar nekaj tradicionalnih dogodkov smo v tem času uspeli umestiti med kulturne dobrine našega lokalnega okolja. V mesecu marcu smo pripravili razstavo posvečeno ženskam. Letošnja nosi naslov VONJ PO ŽENSKI in bo luč sveta zagledala 5. marca 2013, ob 18. uri v prostorih galerije B, v Kulturnem domu Bistrica ob Dravi. Že v lanskem letu smo pripravili razpis in pozvali različna društva in posameznike iz vse Slovenije, da pošljejo izdelke, ki so namenjeni ženskam, ali jih ponazarjajo. Tako smo že na lanski razstavi z imenom Ženska kot cvet lahko občudovali zanimive stvaritve in že nestrpno pričakujemo letošnjo bero. Prepričani smo, da razstava ne bo samo paša za oči, temveč tudi idejna zakladnica za nadaljnje ustvarjanje. 16. marca vas bomo razveselili s tradicionalno plesno predstavo Ženske za ženske. Predstavila se bo naša plesna skupina SLADKI DATELJ v sodelovanju s Plesno izbo in pobratenimi plesnimi skupinami iz Slovenije in tujine. S tem projektom želimo pričarati očarljivo, dinamično in veselja polno doživetje. Sočasno pa snujemo plesni dogodek Grajske dame, ki ga bomo izvajali na slovenskih gradovih. Premiera bo na gradu Slovenska Bistrica, 31. maja. V mesecu juniju pripravljamo še dva tradicionalna projekta, najprej tridnevno likovno kolonijo, ki bo letos potekala na Marinovem v „Lemboški grabi“. Objavljen bo razpis, več informacij pa najdete na spletni strani www.drustvo-sena.eu, kjer

objavljamo vse aktualnosti in utrinke preteklih doživetij. V drugi polovici junija pa bo na ogled postavljena že znana razstava KROG USTVARJALNOSTI, na kateri lahko sodelujete vsi, ki imate veselje do ustvarjanja. Vaša vprašanja in želje nam lahko posredujete na društvo. sena@gmail.com. Naša velika prizadevanja in ustvarjalnost krojimo tudi s projekti za mlade, to je KONTRAPUNKT in USTVARJALNA RADO-VEDNOST, ki ga delno sofinancirata CEZAM in Urad za mladino in je zato tudi namenjen mladim. Prvi je za mlade fotografe, drugi za mlade radovedneže. Pridružite se nam lahko vsak torek po 17. uri v Domu kulture Bistrica. Projekt VKLJUČI SE V DEMOKRATIČNE ODLOČITVE, pa sofinancira ameriška ambasada in je namenjen vsem, ki želijo pozitivno prispevati k razvoju demokratične družbe. Čeprav so tudi načrti za drugo polovico leta že na papirju, o njih kdaj drugič. Moram zapustiti varno okolje snovanja in iti na lov za denar, da bomo uspeli

vse zastavljeno realizirati. Del odgovornosti za to predajam tudi političnim in uradniškim akterjem naše ljube lokalne skupnosti.

Dogodki

Program Živimo zdravo - zdravje na podeželju

»Pogačnikova elektrarna« V podjetju Hmezad Jeklo- Ruše so skupaj z DEM obnovili nekdanjo elektrarno. Kljub aktivni asistenci občine je bilo zaradi »administrativnih ovir« potrebnih dobrih 8 let. Besedilo: Vili Rezman, foto: Gregor Rezman

Program ŽIVIMO ZDRAVO - ZDRAVJE NA PODEŽELJU, ki je zajemal deset delavnic, in se je pričel 8. novembra 2012 ter zaključil 17. januarja 2013, smo v soorganizaciji z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor organizirali v Bistrici ob Dravi. Deset delavnic je bilo tematsko obarvanih in povezanih z zdravim življenjskim slogom. Kako je zdrav življenjski slog in poznavanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, pomembno, so nam predstavili vsi predavatelji delavnic. Izveden projekt programa ŽIVIMO ZDRAVO - ZDRAVJE NA PODEŽELJU je, po besedah Olivere Stanojevič Jerkovič, zgodba o uspehu. Posredovala nam je zaključno poročilo, narejeno na podlagi ankete, ki so jo izpolnili udeleženci delavnic. Večina se jih zaveda pomembnosti zdravega življenjskega sloga - rednega gibanja, uživanja več manjših obrokov ter več sadja in zelenjave. Prav tako si večina želi več podobnih srečanj tudi v prihodnje.

Ekonomska kriza, energetska odvisnost, rast cen, vse večja okoljska ozaveščenost …, nas vsak dan bolj silijo k premisleku našega vsakdanjega življenja. Tudi »manjši podvigi« utegnejo pomembno prispevati pri iskanju izhodov iz težav. Eden izmed takih je tudi lani dokončana investicija v malo hidro elektrarno. MHE Lobnica od septembra lani obratuje. Takšne elektrarne (v občini jih imamo več) prispevajo k energetski samozadostnosti, ne povečujejo izpustov CO2 in nevarnih delcev PM 10, imajo pa ugodno dolgoročno ekonomiko. Obnovljena »Pogačnikova elektrarna« pa ima še neko drugo pomembno dimenzijo. Hinko Pogačnik, pomemben tovarnar ruške kovaške industrije, je postavil prvo ruško elektrarno l. 1911

Besedilo: Hedvika Potočar, Foto: Občina Ruše

(v Lovrencu je tovarnar Kieffer svojo zgradil celo prej, l. 1897). A Pogačnik je bil tudi eden stebrov ruške narodoljubnosti. Že l. 1914 je bil zato zaprt. To ga ni odvrnilo od ljubezni do svojega, slovenskega naroda. Socialno politični nazori Pogačnika so bili sicer tipično kapitalistični, vendar je bil vrsto let opazen član Sokola, kasneje pa soustanovitelj 1. odbora OF (sestavljali so ga sami komunisti) in še istega leta 1941 tudi član vodstva 2. odbora OF. In prav v njegovi elektrarni je bilo do razkritja (izdaje) tudi zatočišče, postojanka smolniških partizanov, ilegalcev. Tovarnar H. Pogačnik je svojo narodoljubnost »drago plačal«. Najprej so mu okupatorji zaplenili tovarno in ga zaprli. V mariborskih zaporih so ga leta 1942 skupaj z Jožefom Knificem in desetino skojevcev tudi ubili. Zaradi obojega, zaradi poslovne, tehnološke naprednosti (elektrarna je delovala precej pred Falsko) in zaradi narodoljubnosti, zaradi katere je izgubil celo življenje, je potrebno ob ponovnem zagonu elektrarne izpostaviti njegovo ime in življenje. Najbrž pa tudi na novo ovrednotiti njegovo zamolčano vlogo v ruški zgodovini.

Kolumna

Tradicija v ruškem turizmu ali 0,11% Nekoč sem pisal o tem, da imamo v Rušah skoraj 1000 let tradicije v turizmu, tokrat dodajam, da nam je tudi narava šla zelo »na roko« in če dobro razumem Vodnika, ki pravi »išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan», je vse odvisno od nas samih… Lucijan Vihar

Kar se tradicije z organizacijo tiče, smo Rušani med svetovnimi prvaki. Romanje k ruški Mariji ima skoraj 1000-letno tradicijo, tudi pri sejemski dejavnostih smo bili med prvimi v Evropi. Tako recimo priprava sejma, ki ga še danes poznamo pod imenom »Ruška nedelja«, sega v 15. stoletje. Morda niste vedeli, a temelji tega sejma so bili postavljeni leta 1454, ko so Rušani od samega cesarja Friderika III. dobili sejemske pravice. V času, ko je bil New York še New Amsterdam, torej leta 1678, je ravnatelj Ruške latinske šole Luka Jamnik s svojimi

učenci pripravil »Slehernika« v latinskem jeziku, ki so ga prišli gledat ljudje iz Dravske doline, Maribora in Dravskega polja. Takrat tega še niso vedeli, a danes bi temu rekli »Kulturni festival«. Ruše so bile kulturna prestolnica Štajerske. Če bi znali danes to igro ponoviti, o tem ne bi le poročali vsi slovenski mediji, še denar bi dobili od EU strukturnih skladov. Pa ko smo že pri tradiciji in turizmu, povejmo še nekaj o termah. Te so si res izmislili Rimljani, recimo kakih dva tisoč let prej, a kje so bile še Mariborske terme, ko je Dr. Erman Pertl v drugi polovici 19. stoletja v Bistrici ob Dravi postavil »naravno zdravilišče po Knajpovi metodi« in imel goste iz cele Avstro-Ogrske…. Skratka, tradicijo in naravne danosti za turizem imamo in če jih le nekaj naštejem: Pohorje, Drava, slap Šumik, vinogradi, čudoviti gozdovi, planinske in sprehajalne poti, potok Lobnica, stičišče pohorskih potokov pri Bajgotu, polovico cerkvice na Arehu, Hotel Areh, Hotel Veter, Planinska koča Šumik, dva mladinska hotela, pokriti bazen s pripadajo-

čimi športnimi objekti, kulturna dediščina, falski grad, Gostilna Vernik in številni manjši gostinski obrati, imenitne zgodbe o glažutah, kovačih, splavarjih, latinska šola, romarska pot k ruški Mariji, številne kulturno zabavne prireditve, več kot 40 aktivnih športnih in kulturnih društev…, pa verjetno sem kaj še pozabil. Koliko vse to bogastvo prinese v občinsko blagajno in kako zelo smo uspešni na področju turizma, pa najlažje ugotovimo po številkah. Te si avtor tega članka izposoja od uradnih virov na Občini Ruše in veljajo za nesporne. Takole gre to: proračun ruške občine na prihodkovni strani je v letu 2011 znašal 6.279.731,86 evrov, občinska blagajna pa je od turizma (iz naslova turistične takse) zaslužila 6.985,23 evrov, kar znaša 0,11% vseh prihodkov. V letu 2012 je bilo še slabše, saj se je v občinsko blagajno ob proračunu 7.313.070,60 evrov nateklo le za 3.115,84 evrov turistične takse, torej 0,04% vseh prihodkov. In koliko se je bo »nateklo« v letu 2013?

Turizem

Gradnja pohorskih bajt in planinskih koč iz snega

V soboto, 16. 2. 2013, je bila pri Ruški koči na Arehu že peta tradicionalna prireditev »Gradnja pohorskih bajt in planinskih koč iz snega«, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Ruše. Osnovna zamisel je bila kot že vsa leta do sedaj, da ekipa, ki lahko šteje od pet do osem članov, naredi kočo iz snega, ki mora biti čim bolj podobna izvirniku. Zato morajo ekipe imeti poleg tudi fotografijo koče, ki jo gradijo. Besdilo: Andreja Kljajič, foto: BKTV

Ekipe, ki so prišle v soboto na Areh, je pričakala prava zimska idila z obilico snega. Prijavile so se štiri ekipe in ob prijetni glasbi ter veselem planinskem razpoloženju so pričeli z delom. Obilica snega je na začetku gradnje zahtevala od udeležencev precej lopatanja, da so

končno lahko začeli uporabljati tudi ostalo orodje, s katerim so omogočili tehnično dovršenost, natančnost izdelave in izvirnost. Vse ekipe se niso odločile, da bi gradile na planinsko tematiko, a to je še popestrilo prireditev. Udeleženci ekip so ob hrani, toplih napitkih in veseli glasbi kljub pridnemu delu tudi zelo uživali. Mnogi obiskovalci so z zanimanjem spremljali nastajanje snežnih umetnin. Pred Ruško kočo so najbolj zavzeti tekmovalci planinci ob koncu prireditve tudi zaplesali. Kot je že v navadi, so zvečer z barvnimi žarometi osvetlili snežne umetnine, kar je še povečalo čarobnost zimskih trenutkov. Po besedah planinskega vodnika Darka Kolmaniča, enega izmed članov organizacijskega odbora prireditve, so s prireditvijo zelo zadovoljni, seveda pa si želijo, da bi se drugo leto prijavilo še več ekip. Prihodnje leto vabljeni vsi, ki uživate v zimski idili, pridružite se prireditvi in naredite svojo skulpturo iz snega.

A ICA NIC ŽN OŽ LO P OL PO

Plačujte položnice pri nas: provizija je samo 0,59 EUR! Probanka, PE Maribor Maribor Poslovalnica Ruše Mariborska cesta 31, 2342 Ruše T: 02/673 02 90 E: poslovalnica.ruse@probanka.si www.probanka.si

Vzgoja in izobraževanje

Računalniško opismenjevanje starejših primer dobre prakse

Inovativno učenje tujih jezikov na GSKŠ

Računalniško opismenjevanje starejših in zbiranje rabljene računalniške opreme za socialno šibke občane je projekt, ki pomeni pomemben korak in možnost brezplačnega poučevanja računalništva starejših občanov ter zbiranja rabljene računalniške opreme za občane Ruš.

Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše so se odločili za inovativno in zanimivo učenje tujih jezikov. Nadarjeni dijaki pri nemškem jeziku sodelujejo z nemško lektorico gospo Liso Steiberg iz Filozofske fakultete v Mariboru, kjer skupaj s študenti pripravljajo radijski prispevek na temo, ki si jo izberejo sami. Prispevek bodo predstavili v mesecu januarju. Med rednimi urami nemškega jezika profesorici izvajata projekt medvrstniškega učenja. To je učenje, ki pomaga povezati učitelja in dijake na ta način, da skupaj ustvarjajo pouk. Pri soustvarjanju se krepi dijakova ustvarjalnost, pristna komunikacija in zaupanje v samega sebe. Članek o projektu bo predstavljen na mednarodni konferenci. Pri pouku angleščine in geografije pa so z vsemi dijaki tretjega letnika gimnazije navezali stike z univerzo v ruskem Belgorodu in z njimi preko skype povezave sodelujejo med šolskimi urami. Tako se morajo dijaki sporazumevati v angleščini v nepredvidljivi situaciji. Hkrati na tak način širijo svoje obzorje, spoznavajo tuje kulture in širijo prepoznavnost Slovenije po svetu. Dijakom so nove oblike poučevanja všeč, radi aktivno sodelujejo pri pouku, povečala se je uporabnost jezika.

Metka Rostohar, Bojana Muršič

V letu 2012 smo se v Občini Ruše odločili, da namenimo večjo skrb opismenjevanju računalništva starejših. Zato smo se vključili v vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@, katerega namen je preko medgeneracijskega sodelovanja poskrbeti za dvig računalniške pismenosti starejših. V projektu Simbioz@, ki je potekal od 15. oktobra do 19. oktobra 2012, so sodelovali zaposleni iz naše občinske uprave. Delavnice so potekale v računalniški učilnici OŠ Janka Glazerja. Tečaja se je udeležilo 28 oseb, predvsem starejših. Povpraševanje po tečaju je bilo veliko, zato smo po končanem projektu Simbioz@ organizirali še nadaljevalni tečaj v obsegu 30 ur. S tem smo omogočili vsem, ki so se tečaja udeležili, da so lahko svoje pridobljeno znanje tudi nadgradili. Dodatni tečaji so se odvijali v drugi polovica meseca decembra. Takšno medgeneracijsko sodelovanje je bilo priložnost, doživetje, izkušnja, vredna spomina za vse udeležene. Glede na to, da smo kmalu spoznali, da tečajniki doma nimajo računalnikov, smo se odločili, da k projektu povabimo tudi organizacije in družbe, ki bi donirale odpisano računalniško opremo. Odziv je bil

več kot zadovoljiv. Na naše povabilo so se odzvali: SIMOBIL D.D., ki nam je podaril 12 računalnikov in 12 ekranov, POŠTA SLOVENIJE 5 računalnikov in ekranov, UNIVERZA V LJUBLJANI 3 računalnike in ekrane. Ker pa računalniška oprema ni bila popolna, je Občina Ruše kupila 20 kompletov tipkovnic in mišk. Donirano opremo smo usposobili in jo podarili občanom, ki si je zaradi finančne stiske niso mogli kupiti. Podarili smo 14 računalnikov tečajnikom, ki so se udeležili računalniških delavnic. S tem smo jim omogočili, da znanje, ki so ga pridobili v delavnicah, izpopolnjujejo še doma. Na njihovo veliko željo in željo mnogih, ki se tečajev niso mogli udeležiti, bomo nadaljevali z brezplačnimi tečaji tudi v tem letu. V kletnih prostorih Občine Ruše smo namestili 6 doniranih računalnikov, ki so namenjeni poučevanju računalništva občanov Ruš. Tečaji bodo brezplačni, potekali pa bodo v dopoldanskem oz. glede na potrebe občanov tudi v popoldanskem času. Dobrodošli bodo vsi, ki želijo pridobiti osnove računalniške pismenosti, nudili pa bomo tudi pomoč pri pridobivanju znanja na področju mobilne telefonije. Zavedanje, da se mladi in starejši drug od drugega lahko veliko naučimo, vedno bolj pridobiva na pomenu. Verjamemo pa tudi, da bodo medsebojna pomoč, povezanost, skrb in spoštovanje vrednote, ki jih je potrebno negovati.

Petra Marinič

Vzgoja in izobraževanje

Open office CEZAM

Presbyopia

V CEZAM-u se zavedamo, da neformalna izobraževanja in usposabljanja ter obvladovanje kompetenc vseživljenjskega učenja (sporazumevanje v maternem jeziku, matematična kompetenca, učenje učenja, socialne kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje) sama po sebi ne povečajo zaposlenosti, zagotovo pa povečajo zaposljivost, še posebej v situacijah, kjer je vse več govora o fleksibilni delovni sili in prenosljivih znanjih ter spretnostih. Vedno več posameznikov si mora poiskati delo izven poklica, za katerega so zaključili formalno izobraževanje. Številni se morajo v trg delovne sile vključiti izven meja svoje matične države. CEZAM v tem kontekstu ponuja mladim razvijanje pomembnih kompetenc na sproščen, mladim zabaven način, v katerem so sami glavni akterji in prevzemajo odgovornost za svoje učenje in razvoj. »Mlade je torej treba že zelo zgodaj soočiti s težavami družbe, prisluhniti njihovim rešitvam in razviti podporno okolje, ki jim bo omogočalo, da svoje rešitve uresničijo. Ravno slednje, razvoj in uresničitev lastne ideje, je ključnega pomena za razvoj mladostnika in njegovo samopodobo. Že na videz ob-

Presbyopija je normalno stanje očesa združeno z življenjsko dobo, v kateri upada moč akomodacije (prilagajanja) in se pojavi po 40. letu življenja. Presbyopija se korigira s »plus« korekcijskimi stekli. Opazimo nejasen vid od blizu, ker akomodacija ni dovolj široka, da bi oblikovala jasno sliko predmeta na oddaljenosti do 1 metra.

roben, a uspešno izpeljan projekt, kot je obnova zaraščajoče se pešpoti, da mladim občutek, da so lahko koristni, da znajo in zmorejo. Da jim občutek, da jim lokalna skupnost zaupa in da v njih resnično vidi potencial za prihodnost.« (Franci Bačar, 2012; http://www.socialni-inovatorji.si/blog/vsebina/116) V tem kontekstu bo v CEZAM-u delovala, natančneje prvih 14 dni, projektna pisarna OPEN OFFICE CEZAM z namenom spodbuditi in naučiti mlade, pa tudi ostale organizacije in društva, da se začnejo prijavljati na razpise nacionalnih in mednarodnih razpisovalcev (MvA, CNVOS, EVROPA ZA DRŽAVLJANE,...). Mladinski delavci CEZAM-a bodo skupaj z mladimi pripravili projekte in spisali razpisno dokumentacijo za pridobitev sredstev. V prvi vrsti želimo med mladimi spodbuditi projektno in timsko delo. Poleg tega pa bodo udeleženci imeli moč pridobiti številne veščine in kompetence, kot so sposobnost odločanja, finančno in organizacijsko načrtovanje ter načrtovanje izvedbe projekta, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, delo v skupini, sposobnost razvoja in uresničevanja lastnih idej. Besedilo: Vesna Glavendekić, foto: Barbara Jert

starostna daljnovidnost

Vaša optika, Auer optika

Z leti opažamo, da nam »postajajo roke vse krajše« in da tekst, ki ga beremo, vedno bolj oddaljujemo od oči, da bi ostreje videli. Beseda je o t.i. starostni daljnovidnosti, ko slabi akomodacija očesa (sposobnost prilagajanja očesa za gledanje na različnih oddaljenostih), zato so nam v dobi nad 40 let že potrebna prva očala. Ta proces slabitve akomodacije traja do 60. leta življenja, ko nam bodo, v kolikor je bil naš vid prej normalen, zadostna očala +3,0 dioptrije. Takšna dioptrija nam bo v pravilu ostala do konca življenja, v kolikor ne pride do drugih bolezni starejše življenjske dobe, ki lahko narušijo vidno ostrino: siva mrena, starostno propadanje območja rumene pege, katere so najpogostejše bolezni. Tudi druge bolezni, pogojene s staranjem, lahko privedejo do zmanjšanja vidne ostrine. Praksa je pokazala, da se lahko tudi astigmatizem, ki je vzrok operacijskega posega v oko, s pomočjo računalnika določi in pomaga bolniku, da jasno vidi. Pogosto so glavoboli in nervoza neznanega vzroka povezane z neprimerno določenimi očali, zato je pomembno za bolnika, da opravi čim boljši in precizni pregled vida, saj potem navedene težave, v kolikor so bile posledica neprimernih očal, izginejo. Pregledi se opravljajo vsaki dve leti. V optiki Auer imamo izkušene zdravnike in strokovno podkovano osebje, ki vam bo na najvišjem nivoju svetovalo pravilno izbiro, tako stekel kot tudi očal. Vabljeni v našo optiko na Jamnikovo ulico 2, Ruše.

Auer optikA

ruŠe

Družinsko podjetje s tradicijo.

080 28 37

e: info@

vsezaoc i.si www.vse zaoci.si

• Pregledi za očala in kontaktne leče • Strokovno svetovanje in popravila • Lastna izdelava očal • Velika izbira korekcijskih in sončnih očal ruše

MAriBOr

Jamnikova ulica 2, 2342 Ruše

T: 02 252 68 01

T: 02 620 08 04

T: 02 620 84 65

Rače

odpiralni čas: pon-pet: 8:30 - 12:00 in 14:00 - 17:30 sob: 9:00 - 12:00 Možnost plačila na obroke s karticami Diners, American Express, Karanta.

BON 20 ¤

ZA NAkup kOrekcijskih ali sončnih očal.

BON 30 ¤ 15

ZA NAkup multifokalnih očal.

Kultura

Pustovanje na OŠ Ruše

Pust praznujejo v mnogih deželah sveta. Ta ljudski običaj sega več desetletij v preteklost. Nekoč so se v pustne maske oblačili le otroci na vasi, ki so hodili od hiše do hiše in s svojim obiskom prinašali srečo. Kasneje, v 20. stoletju so začeli s pustnimi sprevodi, plesi in na sploh s praznovanjem pusta. V današnjem času velja, da pust preganja zimo in prinaša pomlad. Slovenci imamo zelo bogato pustno dediščino, saj ima skoraj vsaka vas svojo tradicionalno pustno šemo, ki predstavlja značilnosti področja, iz katerega izhaja. Besedilo: Andreja Kljajič, Foto: Tone Cenčič

Na šoli smo že lani avgusta načrtovali, da bomo pustni torek namenili tehniškemu dnevu. Dejavnosti smo načrtovali tako, da se učenci že na razrednih urah seznanijo z zgodovino in pomenom pusta ter običaji ob tem dnevu na Slovenskem. Prav tako so se razredi lahko sami odločili, ali se bodo predstavili kot skupinske maske ali se bodo učenci maskirali individualno. Osrednja tema so bile tradicionalne slovenske maske s poudarkom na bajeslov-

ju SV Slovenije, vendar učencev nismo želeli omejiti in smo seveda upoštevali njihove želje. Učenci so si na pustni dan po predhodnem načrtovanju izdelovali maske iz reciklaže in naravnih materialov. Na razredni stopnji so pomagali tudi učenci inštruktorji iz višjih razredov, saj mlajši učenci potrebujejo pri izdelavi še nekoliko več pomoči. Pustno dopoldne je potekalo zelo ustvarjalno in veselo. Tri šolske ure pridnega dela so zelo hitro minile, nato pa je napočil najbolj zanimiv trenutek, ko so se ob 11. 15 v telovadnici predstavili vsi razredi šole. Vzdušje je bilo pustno igrivo in norčavo, kot se za pustni dan spodobi. Vsi razredi z razredniki in tudi posamezni učenci so bili zelo domiselni, njihove maske pa izvirne. Tako so se predstavili prvošolčki kot jezerniki, nekateri so predstavljali čarovnice, vile, individualne maske, tretji razredi so predstavljali mačji raj in mesto. Ker smo EKO šola, so bile tudi maske EKO osveščene, torej smo imeli tudi EKO kurenta. Spomin na stare čase je obudil Tito s pionirčki, spoznali pa smo tudi prvega kandidata za novega papeža. Telovadnica se je za eno uro spremenila v pravi pustni karneval, ki je prinesel na obraze vseh učencev in zaposlenih smeh in dobro voljo. Tako smo v šoli zaključili pustni dan, ki je bil poučen in hkrati poln veselja.

Pustovanje v CEZAM-u Tudi letos so maske na pustni torek preganjale zimo v Rušah. Začelo se je s tradicionalno pustno povorko, ki jo letos, že tretje leto zapored, organizira Center za mlade (CEZAM) Ruše. Maškare so se zbrale pred t.i. staro pekarno ob Kolodvorski ulici. V povorki so odkorakali do ruškega vrtca, po Ulici Ruške čete pa do Industrijske ulice. Ruškim maskam so se pridružili tudi kurenti iz Borovcev. Maškare in obiskovalce povorke je z glasbo pospremila Godba Ruše z mažoretno skupino. Špela Žerjal

Povorka se je zaključila s pustnim rajanjem v CEZAM-u. Obiskovalce so pogostili s krofi in čajem, vzdušje v nabito polni dvorani pa je začinil še nastop plesne skupine Street dance. Kakor je v navadi, so najbolj izvirne in skupinske maske tudi nagradili. Od približno 250 udeležencev pustovanja so organizatorji podelili 5 nagrad družinskim in skupinskim maskam ter okoli 25 posameznim. Kot »kandidat za papeža« je prireditev povezoval Miro Jaušovec. Morda letošnjim pustnim maskam in kurentom res (še) ni uspelo pregnati zime in snega, so se pa vsekakor, kot vsa leta, tudi letos pusta najbolj veselili najmlajši in mladi po srcu. Ob tej priložnosti se CEZAM zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pomagali, da so povorko in pustno rajanje uspešno izvedli. Zahvala pa seveda tudi donatorjem, ki so prispevali za nagrade.

Kultura

»Na odru moramo imeti slonja jajca!« V okviru slovenskega kulturnega praznika je klub KURS 8. februarja priredil »one of a kind« koncert avstrijskega tribute banda, The Doors Experience. Dunajska skupina, ki slovi po tem, da je ena najboljših tribute skupin znamenitih Doorsov v Evropi, se je na pobudo organizatorjev ustavila tudi v Rušah, kjer so v nabito polni dvorani CEZAM-a navdušili zbrane glasbene navdušence, sami pa se prepričali o strastnih Slovencih, ki so še dolgo po izteku koncerta mrmrali pesmi kot so L.A. Woman, Light My Fire in The End. Besedilo: Aljaž Jug, foto: Shine.si

Pred koncertom, ko še niso vedeli, kakšen spektakel jih čaka, smo se v sproščenem vzdušju pogovarjali s pevcem in frontmanom skupine Jasonom Boilerjem, ter kitaristom Renejem Galikom, ki sta povedala marsikaj zanimivega. Znate zaigrati vse pesmi The Doorsov in kako dolgo je trajalo, da ste jih osvojili? Jason: (smeh) »Večino. Odvisno je od pesmi. Svojo pot smo začeli leta 2001 in takrat smo se odločili, da bomo igrali pesmi, ki jih najbolj poznamo in ki jih imajo ljudje najbolj radi. Občinstvo pač narekuje, kar hoče slišati in mi smo tu, da skupaj z njimi počastimo spomin, pravi spomin, na The Doorse.« Rene: »Mislim, da se je naše znanje razvilo postopoma. Seveda moraš širiti repertoar, da se stvar ne ponavlja in dejansko nam je to uspelo. Z leti smo se zelo približali pravemu zvoku The Doorsov, za katerega pa sem prepričan, da je neosvojljiv.«

Kako se počutite, ko vas primerjajo z drugimi tribute skupinami The Doorsov? Jason: »Vedno je zanimivo poslušati take primerjave. Zagotovo nismo edina tribute skupina, smo pa zagotovo najboljša v tem širšem delu Evrope. Seveda nas zanima, kaj počnejo drugi, a se hkrati razvijamo na svoj način, sploh zato, ker se s tem ne ukvarjamo profesionalno. Hočemo ostati zanimivi, zato nimamo več kot 25 koncertov na leto. Prevelika nasičenost preprosto nima smisla, ker postane dolgočasno tako za nas, kot tudi za ljudi, ki nas pridejo poslušat.« Na odru »igrate« vsak svoj lik. Kaj pa počnete v privatnem življenju? Kdo ste in s čim se ukvarjate? Rene: »Jaz sem učitelj kitare. Lahko rečem, da sem vseskozi v svetu glasbe, saj igram jazz kitaro. Jazz je tista moja strast, ki me žene tudi v takšne tribute zadeve. Predvsem pa me ohranja pri zavesti, saj si brez glasbe vsakdana pač ne morem predstavljati.«

Jason: »Jaz pa spim v kavbojskih škornjih in usnjenih hlačah, tako kot bi to delal Jim Morrison. (smeh) Učim letenje z modeli letal, kar je bilo sprva moj hobi, a sem to nekako spremenil v poklic. Doma sem popolnoma dolgočasen, vedno v trenerki in crocsih, čisto nasprotje tistega na odru.« Kakšen je vaš namen, ko ste na odru? Želite izživeti svoje sanje, ali zadovoljiti poslušalce pod njim? Jason: »Mislim, da oboje. Velik del našega ustvarjanja, če lahko temu tako rečemo, je ponuditi poslušalcem možnost, da podoživijo atmosfero, ki so jo s svojimi pesmimi pričarali Doorsi. Atmosfera, kot je bila v šestdesetih. Nas tam seveda ni bilo, si pa mislimo, da so bili to lahko občutki, ki so jih ljudje doživljali na njihovih koncertih. Zato pa vedno pravim, da moramo, ko smo na odru, imeti jajca kot sloni.(smeh) Navsezadnje smo le tribute skupina in moramo zapolniti čevlje nekoga.«

Šport in rekreacija

Uspešno strelsko tekmovanje v Rušah

Ob prazniku Ruš je SD I. Pohorski bataljon Ruše ponovno gostilo najelitnejše strelke in strelce mednarodnega kova. Besedilo in foto: Simon Potrč

V januarju so bile Ruše ponovno prizorišče dvodnevnega mednarodnega strelskega tekmovanja z zračnim orožjem za veliko nagrado Ruš, ki je bila tradicionalno organizirana ob prazniku Ruš, posvečenem padlemu I. Pohorskemu bataljonu. Za SD I. Pohorski bataljon Ruše je bila to že 19. organizacija omenjenega tekmovanja, katero je ponovno dokazalo, da je največje in najkvalitetnejše tovrstno tekmovanje v celotni Sloveniji, kot tudi v širši mednarodni regiji. Na priljubljenem in odlično organiziranem tekmovanju se je v Rušah zbralo 206 tekmovalcev iz 8 različnih držav: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercgovine, Madžarske, Slovaške ter novink Turčije in Francije. Tekmovanja so se udeležili tudi štirje udeleženci z zadnjih olimpijskih iger v Londonu, kar je posebno priznanje organizatorju, da se tekmovanja v Rušah udeležujejo tudi tako vrhunski strelci. Slovenski

strelci so prvi dan dosegli 8 uvrstitev med finalno osmerico, torej povprečno po dva finalista v posamezni kategoriji. Najboljši rezultat prvega tekmovalnega dne je dosegla olimpijka Živa Dvoršak s 398 krogi, ki pa je v finalu morala priznati premoč Madžarke Ildiko Karmacsi, vendar pa je kljub temu dosegla nov državni rekord s 206,3 kroga. Prav tako pa je ekipa strelk s puško postavila nov državni rekord s 1183 krogi. Odličen rezultat drugega dne je v kvalifikacijah dosegel olimpijec Rajmond Debevec, ki se je s 596 krogi kot drugi uvrstil v finale, vendar finalnega nastopa ni uspešno zaključil. Medtem ko smo si Slovenci na račun Žive Dvoršak prvi dan tekmovanja priborili edino odličje, pa je slednja drugi dan poskrbela za vrhunec in zmagala ter povrhu še dodatno izboljšala državni rekord, ki zdaj znaša 207,3 kroga. Letošnja organizacija tekmovanja je postregla z določenimi novostmi. Poglavitna je bila selitev otvoritve in podelitev priznanj iz Športne dvorane Ruše v hotel Veter. Tako je bila ob navzočnosti 200 udeležencev v hotelu Veter uradna otvoritev s podelitvijo pokalov, po uradnem delu je sledila večerja ter družabni del z glasbenim nastopom skupine DJ Band.

Člani I. Pohorskega bataljona Ruše in organizacijskega ter prireditvenega odbora mednarodnega strelskega tekmovanja v Rušah, so se ponovno potrudili in dokazali, da je s pomočjo volunterskega dela, prijateljstva in z ljubeznijo do strelskega športa, možno izvesti organizacijo tovrstne prireditve na zavidljivem nivoju. Ker pa bo v letu 2014 jubilejno 20. tekmovanje, se bomo potrudili, da bomo z določenimi spremembami in novitetami tekmovanje še bolj popestrili ter ga še bolj približali vsem obiskovalcem in ljubiteljem športa. Nasvidenje v 2014!

Šport in rekreacija

Zimski špornti vikend 2013 Mimo dvajset veleslalomskih vratc, postavljenih na progi na Cojzarci, se je na letošnjem Zimskem športnem vikendu podalo kar 91 smučarjev. Ponujene športne aktivnosti so namenjene vsem generacijam, pri Športni zvezi Ruše pa si prizadevajo tako prispevati k turistični promociji Ruš in njihovim turističnim danostim. Besedilo in foto: Barbara Jert

Prvi konec tedna v mesecu februarju je bil v znamenju zimskih športnih aktivnosti. Enodnevno tekmovanje v veleslalomu se je že v lanskem letu razširilo v trodnevni zimski športni vikend. Tudi letos je bilo tako. V petek je potekala družabna prireditev z žrebanjem štartnih številk v hotelu Veter. V soboto so načrtovali tek na smučeh in pohod s krpljami ter spust s pležuhi. Tekmovanje v soboto je spremljalo zelo slabo vreme z dežjem, sneženjem in meglo, tako da je bila prvi dan udeležba nekoliko okrnjena oz. so bile nekatere aktivnosti odpovedane. Drugi dan, v nedeljo, pa se je hladno in vetrovno vreme spreobrnilo v lep sončen zimski dan. Veleslalomskega tekmovanja se je letos udeležilo kar 91 udeležencev iz Ruš in Selnice ob Dravi. V moški konkurenci so med najboljše tri pri smučali naslednji smučarji, razdeljeni v starostne kategorija; kategorija 60+: 1. Kočunik Erik, 2. Topolnik Karel, 3. Miglič Vojko, kategorija 40-60 let: 1. Gril Matjaž, 2. Brunšek Aleksander, 3. Juhart Peter, kategorija 25-40 let: 1. Matjašič Aljoša, 2. Jert Matjaž, 3. Mavrovič Matej, kategorija 15-25 let: 1. Bačun Lovro, 2. Brunšek Žiga, 3. Kolar Bine. V damski konkurenci so zlate, srebrne in bronaste postale; kategorija 60+ let: 1. Trop Relica,

kategorija 40-60 let: 1. Zupanič Vlasta, 2. Mavrovič Vlasta, 3. Kljajič Andreja, kategorija 25-40 let: 1. Verdnik Vesna, 2. Filip Ana, 3. Kolar Sandra. Med otroci pa so medalje prejeli: kategorija otroci do 7 let: 1. Brunšek V. Soraya, 2. T. Slatinek Sara, 3. Prevolšek Hana, kategorija 7-10 let: 1. Mavrovič Jan, 2. Kolmanko Vito, 3. Kolmanko Tomi, kategorija deklice 10-15 let: 1. Brunčko Karin, 2. Urleb Eva, 3. Lesjak Nika ter kategorija dečki od 10-15 let: 1. Gril Tin, 2. Brunčko Aljaž Podelitev in druženje v hotelu Areh je bil tako zaključek še enega uspešnega že tradicionalnega druženja. Odličja sta letos podelila župan občine Ruše Uroš Štanc in predsednik Športne zveze Ruše Ljubo Germič, ki nam je zaupal, da »S prostovoljnim delom prispevamo k aktivnemu športnemu življenju občank in občanov in prijetnemu druženju, kar po našem mnenju v teh zaostrenih ekonomskih, družbenih in splošnih razmerah pozitivno vpliva na življenje ljudi. Ob sedaj vključenih občinah Ruše in Selnica ob Dravi bi želeli vključiti še večje število občin (predvsem občino Lovrenc na Pohorju) in s tem povečati število udeležencev ter zagotoviti še večjo finančno podporo prireditvi, da bi lahko pomagali pri nabavi smučarskih kart večjemu številu vključenih. Za turistično promocijo bi želeli okrepiti tudi družabni del prireditve, tako prvi dan ob žrebanju štartnih številk v hotelu Veter ( ples), kot ob zaključku prireditve na Arehu. K sodelovanju bi želeli pritegniti še več posameznikov in društev, tako da bi bila prireditev še bolj bogata in pestra“. S tem pa si organizatorji za prihodnja leta želijo še večjo udeležbo. To bi omogočili z vključevanjem drugih občin, dodatna sredstva pa pričakujejo tudi od prijave na razpis Fundacije RS za šport ter donacij. Navsezadnje gre za prijetno

druženje, pri katerem občani pokažejo smučarska in druga znanja. Prav ta prenašajo na mlajše generacije, ki pa se takšnih tekmovanj zelo redko udeležujejo. Zelo malo je otrok v starosti do 15 let in zelo redki so mladostniki stari med 15 in 20 let, ki bi lahko pokazali svojo tekmovalnost in navdušenost nad zimskimi športi.

Šport in rekreacija

11. veleslalom Skupnosti občin Slovenije

Tekmovanje s sanmi in pležuhi

1. februarja 2013 je potekal 11. veleslalom Skupnosti občin Slovenije, ki je namenjen županjam in županom, direktoricam oz. direktorjem občinskih uprav, drugim zaposlenim v občinskim upravam in svetnikom ter ostalim zainteresiranim predstavnikom javnega sektorja. Po desetih veleslalomih, ki so se v preteklih letih odvijali na mariborskem Pohorju, so se organizatorji odločili, da bo letošnje tekmovanje gostila občina Ribnica na Pohorju. Tekmovanja se je udeležilo 92 smučarjev iz 27 občin. Pomembno pa je tudi neformalno druženje in navezovanje stikov udeležencev po tekmovanju. Tekmovalci so se pomerili ločeno, ženske in moški v kategorijah do 40 let in nad 40 let. Iz občine Ruše se je tekmovanja na belih strminah Ribniškega Pohorja udeležilo 5 tekmovalcev, v 4 različnih kategorijah, kjer so dosegli naslednje rezultate:

Začetki sankaških tekmovanj v Rušah segajo mnogo let nazaj. Po večletnem premoru, katerega vzrok je tudi pomanjkanje snega, je Turistično informativni center Ruše, v soboto, 19. 1. 2013 organiziral snežni spust s Pečk. Ljubitelji sankanja in spusta s pležuhi so se zjutraj po osmi uri odpravili peš iz doline proti domu na Pečkah, od koder so se spustili nazaj v dolino. Na snežni spust se je prijavilo petdeset tekmovalcev, med njimi le nekaj žensk in otrok, večina je bila moških. Spodbujali so jih številni navijači. Na poti do cilja je kar nekaj zahtevnih ovinkov, kjer so navijači lahko videli nekaj izjemnih voženj ter akrobacij s sankami in pležuhi. Za še bolj tekmovalno vožnjo in dobro voljo so ob poti poskrbeli tudi bistriški gasilci. Kot navijač se je tekmovanja udeležil tudi župan občine Ruše, gospod Uroš Štanc, ki je najboljšim tekmovalcem s pležuhom in sankami ob zaključku prireditve, ki se je odvijala pred okrepčevalnico Bife pri ribniku, podelili pokale. Povedal je tudi,

starejše ženskse: Andreja Kljaljič 7. mesto mlajše ženske: Sandra Kolar 5. mesto, Katja Markač Horvatin 7. mesto starejši moški: Aleksander Brunčko – odstopil mlajši moški: Lovro Bačun 4. mesto

V ekipnem seštevku je zmagala občina Prebold pred Ribnico na Pohorju in občino Kranj, Občina Ruše pa je dosegla skupno 5. mesto.

Lovro Bačun

da se je tudi sam v fantovskih letih udeleževal sankaških tekem, ki so se takrat odvijalo z Martnice. Izrazil je navdušenje nad ponovno oživitvijo tega lepega zimskega tekmovanja. Organizatorji so se potrudili, da so s komentarji ob vožnji v vsakem tekmovalcu prebudili razigranega otroka. Obljubljajo, da bo tekmovanje postalo tradicionalno, torej nasvidenje naslednje leto! Besedilo: Andreja Kljajič, Foto: BKTV

KATEGORIJA

1. mesto

2. mesto

3. mesto

Deklice do 15 let: SANKE

Karin Brunčko

Dečki do 15 let: SANKE

Matija Jurše

Rene Artič

Ženske: SANKE

Andreja Kljajič

Moški: SANKE

Marko Ozim

Pavel Zajfrid

Petrič Milan

Ekipe (dvojice): SANKE

Belčič Tomo in Sliva Jurše Jana, Kekec Dušan, Maša, Adrijana Nejc Lazar

Ženske: PLEŽUH

Sandra Kolar

Moški: PLEŽUH

Prednik Beno

Denis Verčko

Hlade Robert

Dečki: PLEŽUH

Aljaž Brunčko

Nik Šenveter

Novice v Novičkah

S Kneippom v pomlad Dnevi so vse daljši, sonce sije in prebuja naravo, zvončki in trobentice bodo kmalu popestrili zeleneče livade. Žal pa veter in megla še vedno povzročata prehlade in angine. Tudi imunski sistem ni najbolj trden, saj smo se v ogretih stanovanjih kar pomehkužili. Za nami so prazniki z bogato obloženimi mizami in zato je prav, da se odločimo za prenovo telesa in tudi duha. Francka Čuk

V mednarodni Kneippovi zvezi vsako leto izberejo moto za majsko praznovanje Kneippovega dneva in za letos je izbrana misel: Kneipp premika. To spominja na rek Zaratrustre, ki pravi, da se moramo premakniti, če ne, nas bodo premaknili drugi. To lahko razumemo dobesedno, še bolj pa v prenesenem pomenu. Nikakor se ne smemo zasedeti, pa tudi razmišljati je treba drugače, pozitivno. Najti moramo tak način bivanja, da bo lepo nam samim in našim bližnjim, pa skupnosti nasploh. Da bi se telo rešilo nepotrebnega balasta, je najlažje s postom, saj pravijo, da je to internistovo zdravljenje brez kirurškega noža. Kar nekaj metod je znanih na to temo, seveda pa ne gre pretiravati. Prav je uživati sezonsko zelenjavo in sadje, polnovredna žita in veliko nesladkanih pijač. Če zelje, repo, špinačo in solate pripravljamo sproti, jih obogatimo še s kalčki ali mlado krešo, prispevamo k dobremu počutju in ne potrebujemo nobenih dopolnil. Dan moramo začeti z zajtrkom, ob kosilu ali večerji pa je pomembno, da si vzamemo čas za pripravo in se družimo z bližnjimi. Ko bo sneg skopnel, bo ob gozdnih robovih ozelenel vedno bolj cenjen čemaž, ki ga pripravljamo v solatah, juhah, namazih in si ga spravimo kot kis ali dišavno olje. Čas nje-

gove rasti je namreč kar kratek. Ob istem času cveti tudi lopatica, ki je tako kot grenkuljica, trpotec ali rman bogat vir vitaminov. Pa smo pri povezavi hrane in zdravilnih zelišč. Ta nikakor niso samo za čaje, kot se praviloma misli. Z zelišči in začimbnicami se moramo navaditi živeti. Pomlad je čas, da jih čim več posadimo ali na vrt, ali pa v cvetlične lončke. Brez timijana, majarona, šetraja, drobnjaka, peteršilja, kreše, mete, melise in drugih bomo kar težko shajali. Ko bodo zacvetela drevesa, pa bomo nabirali bezgovo, lipovo, akacijevo cvetje, pa liste breze, jagod, malin in robid. Iz vijolic pripravljamo vino proti melanholiji, ali mazilo proti glavobolu. Mlade koprive so okusne v mešanih solatah ali juhah in eno najboljših sredstev za čiščenje krvi. Vsestransko uporaben je seveda regrat za solate, omake, sirup ali med. Kot vsa grenka zelišča pomaga prebavi in tako rešuje odpornost in zdravje, saj vemo, da je v prebavilih kar 80 odstotkov garancije za dobro počutje. Ob delu na vrtu in ob nabiranju zelišč že pridemo v tretji steber Kneippovega nauka, to je gibanje. Globoka resnica je v tem, da je najkrajša pot do zdravja pešpot. Telesno aktivnost prilagodimo svoji zmožnosti, ne smemo pa je opustiti. Zelo prijetna je bosa hoja po rosi, ali po makadamu, po pripravljenih podlagah iz kamenja, štoržev ali podobnih materialov. Najboljše je, da se sprehodimo na svežem zraku in to redno. Tudi druženje ob telovadbi ali plesu je primerno, posebej za tiste, ki se sami ne pripravijo do gibanja. Po pustu in Valentinu prinaša pomlad kar nekaj praznikov. Spoštovanje tradicije je eno od načel skrbi za umirjeno dušo, kot pravi Kneipp. Kaj je lahko lepšega, kot priprava pirhov z otroki ali vnuki, obujanje starodavnih iger, kot je iskanje jajc, kotaljenje ali sekanje pirhov? Pa izleti ob prvomajskih kresovih. Najboljše sredstvo proti stresu je ob meditacijah in avtogenem treningu gotovo sproščanje, še posebej v naravi. Poiščimo

si dejavnost, ki nam da vero v lastno zmožnost, okrepimo samozaupanje in okolica nas bo bolje sprejemala . V tem je smisel iskanja notranjega miru. Najti je treba skladnost dela in prostega časa. Brez najbolj poznanega izmed petih stebrov Kneippovega nauka seveda ne gre. Voda ima zdravilno moč proti mnogim tegobam. Pri akutnih bolečinah mraz omili bolečino in zavira vnetja, poveča sposobnost koncentracije in znižuje vročino. Mlačni ovitki, lahko z zelišči, blažijo zakrčene mišice in bolečine trebušne votline. Vroča voda pa širi žile in zdravi kronična obolenja sklepov ali sinusov. Vodo koristimo v obliki oblivov, ovitkov ali kopeli. Prav je, da se o primernosti za uporabo poučimo v literaturi ali na Kneippovih delavnicah.

Novice v Novičkah

Sprememba prometnega režima ob OŠ Janka Glazerja Ruše Z dnem 25. 2. 2013 je režijski obrat Občine Ruše, kot upravljavec javnih cest na območju občine, na podlagi zapisnika Sveta za preventivo in vzgojo v prometu Občine Ruše ter sklepa o spremembi prometnega režima, spremenil prometni režim na javni cesti JP861150 – »cesta mimo OŠ«. Prometni režim je spremenjen tako, da bo potekal, da bo potekal enosmerno, iz smeri ( juga) regionalne

Falske ceste proti (severu) Kolodvorski ulici. Promet je dovoljen samo za osnovno šolo, dostavo in stanovalce ob javni cesti. Ustrezno pa je spremenjena tudi signalizacija na regionalni cesti. Udeležence v prometu prosimo za previdnost in spoštovanje novega prometnega režima. Boštjan Jerman

Obvestilo Obveščamo vas, da je Cestno podjetje Ptuj d.d. z dnem 4. 3. 2013, pričelo z rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Ruše (Mariborska cesta in Falska cesta). V času izgradnje bodo popolne in polo-

vične zapore, ki se bodo izvajale po fazah 1, 2, 3 in 4. Prosimo za razumevanje. Več informacij najdete na www.ruse.si.

Zahvala Pred malo več kot letom dni, smo v požaru na Smolniku 60, čez noč ostale štiri družine brez strehe nad glavo. To, kar se je dogajalo v dneh po požaru je bilo za nas nekaj neverjetnega. Toliko pomoči, podpore in solidarnosti od prijateljev, sosedov, društev in podjetij, si niti v sanjah ne bi mogli zamisliti. Vse naslednje dni nas je obkrožalo ogromno ljudi, ki so nam stali ob strani in nam nudili pomoč. Iskrena HVALA vsem prijateljem, sosedom, društvom in podjetjem za dano pomoč. Posebej se moramo zahvaliti PGD Smolnik, PGD Ruše, Občini Ruše, ŠD Glažuta, Geberit d.d., Engrotuš d.d., Ecom d.d., Miran Strnad s.p., družini Lederer ter sodelavci iz Engrotuš d.d. In Ecom d.d. Družini Veličković in Kranjc Trop

Cestno podjetje Ptuj d. d.

Snežak orjak V soboto 26. 1. 2013 je Športno društvo Glažuta, ki skrbi za šport, zabavo in družabno življenje na Smolniku, organiziralo yimsko družabno srečanje članov društva in simpatizerjev. Pravo medgeneracijsko srečanje je potekalo v čudovitem zaledenelem okolju kamnoloma na Glažuti. Kljub mrazu in sipkem snegu je s pomočjo pridnih rok in v veselje najmlajših, nastal pravi snežak orjak, ki bo v teh zimskih razmerah pozdravljal sprehajalce. Besedilo in foto: Jožef Bačun

Razno

Iz uredništva Nagrajenci nagradne križanke iz 2. številke Ruških novic so: Anica Zelenko, Bistrica ob Dravi Lidija Zelenko, Bistrica ob Dravi Anita Kure, Ruše.

REŠITEV KRIŽANKE 1 – Vodoravno: ORBITALA, NJEGOVAN, CAZO, TRG, IVER, ONE, NEN, MAAL, ACAPULCO, KLAAS, JANKO GLAZER, RUR, AVTOEROTIZEM, ZMAJ, RIEM, BB, MAKAKI, EA, DOMINANTA, ODA, ORK, NEVIS, IRANIST, BISTRICA OB DRAVI, INJE, NAVRA, OPERE, RI, RJA, OGRIZEK, TA, OCENA, IRKA, LOG, KITARA, RAA, JAILA, RAZ, ODRAZ, SMOLNIK, ALEKS, OŽE, KAKTEJA, TALIT, SAM, IX, ARAN.

Obvestilo uredništva Vsem bralkam in bralcem ter avtorjem besedil časopisa Ruške novice se opravičujemo za pravopisne napake, spremembe ali nepravilne popravke, ki ste jih zasledili v prejšnjih številkah Ruških novic. Prizadevamo si pripravljati kvalitetne novice, vendar so se zaradi organizacijskih zadreg in pomanjkanja časa zgodile nerodnosti, ki jih obžalujemo. Skupaj z vsemi sodelujočimi se bomo trudili, da bodo novice take, da jih boste z veseljem vzeli v roke. Naslovnica, ki vsebuje Glazer Janko 120 let rojstva, je hkrati vsebina grafične podobe Glazerjevih dnevov in se uvršča med avtorsko delo. Hvala za vaše razumevanje!

Napovednik dogodkov 5. 3. 2013 18.00 Galerija B, Kulturni dom Bistrica Društvo SENA: razstava: VONJ PO ŽENSKI 8. 3. 2013 19.00 Dvorana CEZAM CEZAM: Ženski večer v CEZAM-u z vokalno skupino ARS 12. 3. 2013 18.00 Dom krajanov Smolnik KUD Franjo Sornik: Večer ruske poezije in glasbe 15. 3. 2013 Maribor - Ljubljana - Železniška postaja CEZAM, Klub KU-KU: Vozni red ljubezni 15. 3. 2013 16:30 Hotel VETER ŠZ Ruše: Skupščina ŠZ Ruše in podelitev priznanj najboljšim športnikom leta 2013 15. 3. 2013 od 8.30 naprej Dom kulture Ruše JSKD Ruše: Srečanje otroških gledaliških skupin 16. 3. 2013 18.00 Dom kulture Ruše Društvo SENA: GRAJSKE DAME - plesna predstava 20. 3. 2013 do 24. 3. 2013 Dvorana CEZAM CEZAM, Klub KURS: Glazerjevi dnevi - različne prireditve 20. 3. 2013 Dom kulture Ruše OŠ Janka Glazerja Ruše: Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 21. 3. 2013 Dom krajanov Smolnik KUD Franjo Sornik: Kulturni program 22. 3. 2013 18:00 Dom krajanov Bezena KUD Bezena, KUD Bistrica: Dan žena in materinski dan ter otvoritev razstave s kulturnim programom 23. 3. 2013 19:00 Gasilski dom Smolnik KUD Franjo Sornik: Prireditev ob Dnevu žena - predstava 24. 3. 2013 17.00 Dom kulture Ruše KUD Franjo Sornik: Predstavitev zbornika KUD-a. 1. SORNIKOV DAN 28. 3. 2013 17.00 CID Ruše Društvo prijateljev Mladine: Velikonočne delavnice 30. 3. 2013 Ruše Društvo DPTS: Velikonočna likovna delavnica - slikarstvo 6. 4. 2013 10.00 Dvorana OŠ Lovrenc na Pohorju JSKD Ruše: Srečanje odraslih folklornih skupin 5. 4. 2013 11.00 telovadnica GSKŠ Dan za spremembe - dobrodelna prireditev 15. 4. 2013 do 21. 4. 2013 Dvorana CEZAM CEZAM: CEZAM-ov ROJSTNI DAN - teden aktivnosti za mlade 17. 4. 2013 17.00 Dom kulture Ruše JSKD Ruše: Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 20. 4. 2013 Park pred občino Ruše OŠ Janka Glazerja Ruše: EKO Dan 23. 4. 2013 Dvorana CEZAM CEZAM: Svetovni dan knjige in jurjevo - kulturni dan Vsak zadnji petek v mesecu, Prostori društva ŠAH. D. MESSER Ruše: Turnir za prvaka ŠD Messer Ruše