Kongres_SLO_poletje

23 Intervju z Rogerjem Tondeurjem Velik posel gre k velikim podjetjem »Naš največji izziv danes je bitka za talente«

29 Hibridni dogodki Trenutni trend v direktnem marketingu »Komunikacijski ukrepi podjetja so lahko zelo učinkoviti tudi pri manjšem proračunu« Colja M. Dams

75 Adrenalinski parki v Sloveniji in na Hrvaškem Prostor, kjer se vsak spopade s svojim strahom »Premagati strah in opraviti nalogo je nepozaben občutek«

www.slovenia.info

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE LETNIK V, ŠT. 3, JULIJ 2011 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD

Kazalo vsebin

Naš izbor

5 Uredniški uvodnik 6 Kolumna: Aleksandra Uhernik Đurđek 7 Kolumna: Rok Klančnik 9 Kolumna: Paul Kennedy

Novice: 10 Novice iz Slovenije 13 Novice iz Evrope 17 Akademija Conventa 18 EIAT 20 Fotoreportaža - IMEX 21 Fotoreportaža - Kongres Pecha Kucha večeri

Intervju: 23 Roger Tondeur 27 Didier Martin

V žarišču: 29 Colja M. Dams 32 Matej Bajželj 34 Judit Sinko 36 Michael Gates 38 Tatjana Radovič 40 Philippe Fournier 42 Anuša Gaši 44 Rob Davidson 46 Wojciech Romaniuk

Kulinarika: 48 Bine Volčič 50 Ana Roš 52 Janez Bogataj

Raziskave: 54 Nada Nasr Bechwati 56 JWT 57 Unija mednarodnih združenj 58 Conventa 2011 in IMEX 2011 - raziskava

Zavod-Kongresnoturistični urad se predstavi: 61 Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad 64 Seznam članov Zavoda-Kongresnoturistični urad 66 Predstavitev standardov F in G Zavoda-Kongresnoturistični urad

Kongresni popotnik: 68 Skopje

Kongresne osebnosti: 70 Uroš Zajec 72 Zgodovina/prihodnost - Grand Hotel Toplice

Kongresne lokacije: 75 Adrenalinski parki v Sloveniji in na Hrvaškem

Primeri, triki in nasveti: 84 Primeri dobre prakse 87 Gadgets

PR: 90 AIPC 91 Poletna šola ECM 92 Sava Hoteli Bled 93 Bohinj Park EKO Hotel 94 Adria Airways 95 Bernardin Group Resorts & Hotels 96 Ljubljanski grad 97 Terme Maribor 98 Lindner Seepark Hotel 98 Zaključna beseda 100 Mesto kongresnih storitev

Stran 23 Intervju:

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Milana Veselinović; Prevod: Nina Polak, Živa Malovrh; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: Tiskarna Kočevski tisk d.d.; Naklada: 3000 izvodov; Številka ISSN: 1854-9292

Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423.

Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december Izdajatelj, produkcija in trženje: Toleranca Marketing d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu Datum izdaje: Julij 2011 Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

revija Kongres je medijski partner:

Roger Tondeur Velik posel gre k velikim podjetjem

Stran 29 V žarišču:

Hibridni dogodki Trenutni trend v direktnem marketingu Colja M. Dams

Stran 40 V žarišču:

Najemati zunanje izvajalce za upravljanje konferenc?

Dandanes se morajo združenja nenehno razvijati in konference so eden njihovih glavnih virov prihodkov Philippe Fournier

Stran 58 Raziskave:

Primerjava zadovoljstva udeležencev med borzama Conventa 2011 in IMEX 2011 Borzi sta po rezultatih zelo primerljivi Stran 75 Kongresne lokacije:

Adrenalinski parki v Sloveniji in na Hrvaškem Prostor, kjer se vsak spopade s svojim strahom

3

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

CONGRESS AND

MARKETING AGENCY

www.go-mice.eu

5

Uredniški uvodnik

Gorazd Čad

EPPUR SI MUOVE Mogoče se vendarle premika

ključnimi akterji kongresnega turizma Ljubljane v teh dneh pripravljamo strategijo razvoja kongresnega turizma do leta 2020, ki naj bi jasno pokazala, kakšna bo prihodnost ljubljanskega kongresnega turizma leta 2020. Kako bo organiziran, da bo uspešen, domiseln in inovativen.

Gre za enega prvih smelih in dovolj jasnih mestnih razvojnih načrtov na področju JV Evrope, ki je v proces odločanja o prihodnosti pritegnil celotno industrijo.

S

Ob vprašanju, kakšna bo prihodnost kongresne Ljubljane, se je dobro vprašati tudi, kakšno je trenutno stanje in kakšno je bilo prej. Če upoštevamo ključne kazalnike razvoja in rasti, lahko z veliko gotovostjo ugotovimo,

da je Ljubljana v zadnjem desetletju stagnirala predvsem zaradi hitrega razvoja konkurenčnih destinacij in slabega povezovanja na destinaciji.

S tem se strinjajo tudi vsi glavni akterji.

Največkrat prevladujejo kratkoročni interesi, ki že po svoji naravi in zaradi multiplikativnih učinkov ne sodijo v kongresni miselni krog.

Kongresnemu turizmu v Ljubljani je bila sicer prihranjena plenilska logika, ki je v veliki meri botrovala aktualni gospodarski krizi.

Dejavnost, največkrat marginalizirana, je bila desetletje sicer avtonomna, vendar relativno zaprta in usmerjena v iskanje lastnih razvojnih potencialov. Vprašljiva je bila kakovost korporativnega upravljanja, zlasti v javnih podjetjih slovenske kongresne industrije, ki so nekoč predstavljala motor razvoja. Hkrati ni obstajala nobena razvojna pomoč, ki bi sektorju kongresnega turizma zares pomagala.

Nasprotno,

obstoječe ustanove so z državnim denarjem dobile novo javno konkurenco na Brdu.

Vse to, predvsem pa izjemna trženjska proaktivnost konkurenčnih destinacij so se v krizi izkazale kot šibke točke ljubljanskega kongresnega turizma.

Vse bolj pa postaja jasno, da je v Ljubljani napočil čas za nova kongresna poglavja.

Veseli me, da so do podobnih kohezivnih zaključkov v zadnjem hipu prišli tudi vsi ključni udeleženci kongresne destinacije, ki si želijo hitrejšega in bolj smelega napredka.

Konkurenčne destinacije se tako hitro in nezadržno razvijajo, da si posledic svoje neaktivnosti niti predstavljati ne moremo.

Nova kongresna arhitektura bo poskušala urejati tudi odnos do temeljnih vrednot kongresne industrije, ki na ravni splošnega konsenza še nikoli niso bile jasno zapisane.

Te so med drugim tudi skrb za varovanje okolja, spodbujanje družbene odgovornosti, skrb za zaposlene in njihov razvoj, izvirnost, usmerjenost k partnerjem ter kupcem in spoštovanje ter zaupanje med akterji na kongresnem trgu. Samo na vrednotah zgrajena arhitektura bo omogočala razlikovanje v primerjavi s konkurenco. Temeljila bo na projektih razvoja in projektih rasti z jasnimi ter merljivimi cilji. Naloga vseh udeleženih pa je projekte izpeljati do konca.

Povezuje nas raznolikost, ki jo v sebi nosijo partnerji in kupci z različnimi izkušnjami, znanjem ter veščinami. Nosilci napredka pa smo posamezniki in podjetja industrije. Prav zato si bomo v uredništvu revije Kongres še naprej prizadevali analizirati, spremljati in komentirati pomembnejše dogodke, ki bodo zaznamovali prihodnost celotne kongresne industrije.

6

Kolumna

Sedanji in prihodnji trendi incentive programov na Hrvaškem oz. v JV Evropi Hrvaška postaja »trofejna« vrednost za načrtovalce mednarodnih incentive dogodkov Aleksandra Uhernik Đurđek Razlog za načrtovanje incentive dogodkov je nagrada obliki poslovne storilnosti kot tudi možnost ustvarjanja močnih vezi.

Ključnega pomena sta predvsem organiziranje učinkovitih incentive izletov in potovanj ter izbira prave destinacije.

Načrtovalci srečanj se tako kot podjetja za menedžment destinacij sprašujejo, kaj naredi neko destinacijo tisto pravo izbiro. Izpolnjeni morajo biti številni kriteriji, kot so varnost, primernost in preprost dostop do destinacije, treba pa je upoštevati tudi dodatne značilnosti destinacije, kot so ponudba izbire, splošna privlačnost, lokalni življenjski stil …

Načrtovalci incentive dogodkov se trudijo delati programe in izbirati destinacije, ki bodo ustvarile dolgoročen vtis tudi po tem, ko se dobitniki nagrad vrnejo domov. Vedno se je dobro osredotočiti na upe in želje, vendar je proračun tisti dejanski limit. Kakovostne storitve po ugodnih cenah so pomembne prednosti, ki jih je vedno treba upoštevati.

Ko govorimo o destinacijah, so najpopularnejša mesta še vedno na seznamu želja, zato je težko premagati njihovo splošno privlačnost.

Vseeno pa Hrvaška pridobiva na privlačnosti; načrtovalci incentive dogodkov jo imajo za »trofejo«, udeleženci izleta pa imajo kaj povedati tudi po vrnitvi domov. Zdi se, da sta glavna razloga čar nove destinacije in njena podoba, ki je nekoliko manj obljudena.

Hrvaška je še vedno privlačna predvsem zaradi faktorja presenečenja.

Ekološka podoba destinacije je dandanes zelo popularna, zato jo je treba bolje izraziti.

Prelepe plaže, kristalno čisto morje, gozdovi in gore ter drugi ekološki dejavniki so zanimivi za podjetja, ki organizirajo te izlete. Hrvaška obala s 1244 otoki, otočki, klifi in morskimi grebeni je ena izmed najbolj nazobčanih obal na svetu in zato privlači veliko avanturistov ter jaht.

Znamenitosti, muzeji in zgradbe, kot so

gradovi, utrdbe ter druge zgodovinske zgradbe, so lahko edinstvena prizorišča za dogodke.

Kraji, kot so trdnjava Revelin in Rektorjeva palača v Dubrovniku, Dioklecijanova palača v Splitu, otoki Brioni ali aristokratske vile v Opatiji, so le nekatera izmed krasnih prizorišč za organizacijo dogodkov. Privlačnost teh posebnih prizorišč velikokrat odloča tudi o končni izbiri destinacije.

Krasna zdravilišča postajajo privlačna, in to ne samo za ženske skupine. Če je zdraviliška ponudba kombinirana še z lokalno ponudbo, pa postane še bolj zanimiva – kot je zdraviliški otok Lošinj – »otok raznovrstnosti«.

Kakovostna gastronomska tradicija, združena z veliko zabave in tipično fiesto, ekološko dobro ohranjena dežela, ki proizvaja zdravo in genetsko neoporečno hrano, odlična vina ter številne okusne specialitete, vrhunski »chef« kot moderator programa – ta koncept velikokrat zelo ustreza in ugodi pričakovanjem načrtovalcev incentive dogodkov ter tudi gledalcem.

Lokalna kultura ali običaji so zelo dragoceni in vključeni v tematske dogodke. Nekatera zanimiva dejstva postajajo recept za uspeh incentive dogodkov: - Iz tega območja izvira pasma psov dalmatinec. Ta pes je bil prvič prikazan v majhnem frančiškanskem samostanu v Zaostrogu, kjer je slika iz leta 1724.

- V Smiljanu na Hrvaškem se je rodil slavni znanstvenik Nikola Tesla (1856–1943), izumitelj izmeničnega toka.

- Leta 1906 je Hrvat Slavoljub Eduard Penkala zaprosil za patent za nalivno pero in držalo.

- Manj znano je dejstvo, da se je v Šibeniku rodil izumitelj padala Faust Vrančić.

Ljudje imajo radi zgodbe – naslednja je tako zanimiva tema za dogodek ali celo izlet: »Okrog leta 1635 je približno šest tisoč vojakov prišlo v Pariz, da bi izkazali podporo kralju Ludviku XIII. in kardinalu Richelieuju. Med njimi je bilo veliko hrvaških plačancev, ki jih je vodil hrvaški ban.

Njihova tradicionalna oblačila so požela veliko zanimanja, saj so imeli okrog vratov zavezane nenavadne šale. Bili so narejeni iz različnih

materialov, od grobega materiala za navadne vojake do finega bombaža in svile za oficirje.

Francozi so takoj vzljubili ta elegantni ‚hrvaški stil‘ in z veseljem sprejeli do takrat neznan kos oblačila v Evropi.

Okoli leta 1650, med vladavino Ludvika XIV., so v Franciji prevzeli hrvaški šal, predvsem na sodiščih, kjer so bili vojaški ornamenti zelo spoštovani. Modni izraz ‚a la croate‘ se je kmalu spremenil v besedo v francoščini, ki obstaja še danes: la cravate. Ta inovacija je simbolizirala višek kulture in elegance.

Od tistega časa v sedemnajstem stoletju so se pojavile izpeljanke besede croate v številnih jezikih (angleščina, nemščina, francoščina, portugalščina, italijanščina), ki je pomenila kravato. Iz tega sledi, da je Hrvaška rojstno mesto kravate.« Ko si poslovneži poravnajo kravato pred pomembnim poslovnim sestankom ali ko podpisujejo pomembno pogodbo, ali pomislijo na Hrvaško (preden jo obiščejo)?

Kreativna uporaba lokalnih zgodb, kot je hrvaška zgodba o kravati, lahko precej izboljšajo podobo neke destinacije in vplivajo na tiste, ki sprejemajo odločitve – organizatorje srečanj, da bodo vašo destinacijo vključili na svoj seznam želja.

7

Kolumna

»Primičeva Julija« Rešitev je v iskanju in tudi najdbi novih tržnih niš

Rok Klančnik

Motivacijska potovanja (nekako lepše zvenijo kot incentivi …) so kot Primičeva Julija. Ta je bila po izročilih kronistov svojega časa bogato, čedno, toda prevzetno babše, ki so si jo želeli prenekateri, a je sila redkim uspelo uživati v soncu njene pozornosti. Želeli so si jo zaradi njenega denarja, s čimer naj bi si bila lahko privoščila marsikaj, toda kjer je denar, je tudi zavist. Kdor si je tega dekliča nakopal na grbo, je moral računati s prevzetnostjo, naveličanostjo, z vedno novimi zahtevami …

Ultimativni cilj je bilo njeno zadovoljstvo in poplačilo za sladke muke.

Tako je to z motivacijskimi programi, pri katerih na prvem mestu – saj nas je večina seveda na ponudbeni strani tržnega ravnotežja – izpostavljamo nagradna oziroma promocijska (in kar je še podobnega) potovanja. Zakaj si jih tako želimo?

Ker niso zastonj. Ker nam jih ni treba sponzorirati, saj je njihovo bistvo v dobičkonosnosti in koristi za vse udeležene.

Motivacijska potovanja so čisto nasprotje množičnega turizma, s tem pa raste tudi njihova materialna atraktivnost. Za udeležence je treba poskrbeti posebej pozorno in v najmanjše podrobnosti, čeprav ne plačajo sami, temveč nekdo drug v njihovem imenu (»pekunia non olet« so znali žgoleti že stari Latini). Njihovo zadovoljstvo se ne poplača le plačniku tega potovanja, temveč ne nazadnje tudi destinaciji. Na kakšen način, pa je že drugo vprašanje, ki ima odgovor v karakterju »VIP-gostov«. Nemara gre za pridobitev novih poslovnih partnerjev, mnogi udeleženci se tudi vrnejo s svojimi družinskimi člani ter prijatelji in podobno.

Motivacijska potovanja niso le marketinško orodje. So kompleksna mreža odnosov, ki zahteva obilo strateškega komuniciranja, za katerega je zadolžen menedžment – pravzaprav dva: sprva vodilni v firmi, ki potovanje plača, nato pa tudi organizator potovanja. Pri tem se pojavljajo številna vprašanja na različnih področjih, od čisto finančnega (do kam lahko navijemo ceno, da

ne bo preveč in bo kupec raje odpeljal svoje varovance v Turčijo?) do etičnega (je sploh moralno, da se določeni strukturi ljudi plača potovanja tipa »wine and dine«, zlasti v času počasnega pobiranja z dna ekonomske recesije ali pa če to isto podjetje oziroma organizacija dobiva državno finančno pomoč, kot je bil neslavni primer z American Insurance Group septembra 2008).

Ne nazadnje: nobeno kosilo ni zastonj. Tudi udeleženci motivacijskih potovanj bodo slej ko prej prejeli račun.

V svetu so se razmere na področju motivacijskih potovanj začele urejati lansko jesen, kar pomeni, da se je nekako poleti zaustavilo upadanje te pomembne dejavnosti. Eden izmed instrumentov kriznega menedžmenta v tem primeru je bilo »razpakiranje« motivacijskih paketov, kar pomeni, da motivacijsko potovanje ni več avtomatično ponujalo celotnega spektra storitev, temveč na primer samo letalske vozovnice ali namestitev. Po podatkih IRF (Incentive Research Foundation, theirf.org) iz lanskega oktobra naj bi še vedno okrog 45 odstotkov podjetij in organizacij prevzemalo vse stroške v celoti, toda skoraj tretjina jih pokriva samo še letalske vozovnice.

Organizatorji lahko nekaj privarčujejo tudi s tem, da potovanj ne organizirajo več v tujino, temveč samo še doma, ali pa obratno (če je to ceneje), da ne uporabljajo več križarjenj in podobno. Sicer pa je ekonomska kriza neizogibno povzročila nove trende, ki so pomagali sektorju preživeti: skrajšanje trajanja potovanja, zmanjšanje skupin, okleščenje zabavnih in darilnih programov ... Ne boste verjeli :), toda večina udeležencev se raje udeleži okrnjenega nagradnega potovanja, kot da bi ostali doma. Še najmanj sprememb je – kar se malce zabavno sliši, toda ali nista hrana in pijača ena izmed osrednjih zabav na potovanju? – na področju prehranjevanja, saj anketa IRF kar v polovici odgovorov ne predvideva nobene spremembe, precej podobni pa so odgovori tako v prid »rahlo« in »primerno« zmanjšani kot tudi povečani obroki ali njihovo število. Več optimizma

prinaša informacija, da bodo organizatorji incentivov v letih 2011 in 2012 tretjinsko povečali proračune za ta potovanja, pri čemer bodo tisti, ki bodo varčevali, v manjšini. Kar 68 odstotkov vprašanih meni, da je že letošnje stanje ugodnejše, medtem ko je takih za prihodnje leto kar 77 odstotkov. Raziskava je sicer nastala v ZDA, toda slej ko prej njihovi trendi pljusknejo tudi na staro celino in s tem k nam. Če smo torej ponudniki in verniki v motivacijska potovanja kot v nekakšen sveti gral kongresnega turizma, če si jih tako goreče želimo – kljub organizacijskim naporom: kaj nam je storiti? Kot vedno … še več kreativnosti ne bo škodilo in včasih kakšno pijačko ponuditi tudi zastonj. Predvsem pa menim, da je rešitev v iskanju in tudi najdbi novih tržnih niš. Kongresni turizem namreč niso samo zdravniki in farmacevti. Na področju tehnologij (predvsem informacijskih, pa »zelenih«, a zlasti energije) je prišlo v zadnjih letih do velikega napredka in s tem tudi do novega, mlajšega kadra, ki uspešno prevzema vajeti v svoje roke. Je kdo pomislil na kmete in predelovalce hrane? Mnogi izmed omenjenih še ne vedo, da svoj poslovni performans lahko uspešno nadgradijo – na potovanju s poslovnimi partnerji oziroma tam, kjer bi se dalo kaj naučiti. Če je tako potovanje dobro organizirano in kupca ne prestrašimo že vnaprej z božjastnimi cenami, postane še tako razvajena Primičeva Julija krotki teliček in nam bo jedla iz roke.

No, pa smo spet pri strateškem komuniciranju.

8

Kolumna

Študijske ture (»Fam trips«) Izredno učinkovito razvijanje poslovanja ali izguba denarja?

Paul Kennedy

Po Conventi 2011 je veliko destinacij v Sloveniji in na Hrvaškem vabljenim kupcem ponujalo študijske ture oz. potovanja. Rezultati so bili mešani, saj so se nekateri kupci po teh potovanjih spraševali, ali so destinacije sploh želele, da bi jih obiskali. Nekatere povratne informacije kupcev so vključevale primere o slabi organizaciji urnikov, slabi ali neprimerni gostinski ponudbi, ena razlaga je bila celo, da ni primerno za gostinstvo! Drugi kupci so bili navdušeni nad destinacijami, vendar so bila letalska potovanja s prestopi dolgotrajna. V enem primeru se več kupcev na izletu sploh ni pojavilo, kar je izredno neprofesionalno.

Zakaj se potemtakem sploh truditi s posejemskimi študijskimi potovanji ali izleti, ki jih destinacija posebej organizira. Odgovor je enostaven: ta oblika marketinga v živo je lahko primer zelo natančnega marketinga,

če je raziskava navad kupcev dobro izvedena in če jo opravijo tisti, ki poznajo ciljni trg, ter če je urnik dobro premišljen, da ustvari dolgoročen vtis – tako je lahko donosnost naložbe velika.

Eden izmed izzivov za prizorišče, hotel, DMC ali destinacijo je učinkovita raziskava kupčevega trga. Dejstvo je, da je to velika naloga – v regiji s 100.000 profesionalci v industriji srečanj samo v Veliki Britaniji je težko vedeti, kateri kupci so zainteresirani za naš košček sveta. Odgovor je ne preprosto sprejeti načela »kdor prej pride, prej melje« (nekatere destinacije se še vedno ravnajo po tem, kar je zelo neumno!), temveč določiti, kakšno vrsto posla želite (reči vse in kar koli je prav tako nespametno), in nato določiti, kako boste izbirali kandidate – to prav tako velja, tudi če nimate zastopniškega podjetja ali najetega podjetja za raziskave baz kupcev.

Ključno je, da preverite reference kupca in njegovo organizacijo ter pretekle organizirane dogodke, proračun in najpomembneje – ali ima kupec potrebna pooblastila za sprejemanje odločitev. Pomembno je, da agenti preverijo, kdo so njihovi končni kupci, saj je to važno

pri izbiri lokacije in lokalne agencije. Kar se tiče urnika, si je treba zapomniti, da je prav produkt sestanka glavni element ponudbe: njegova kakovost, kako je založen in postrežen ter konkurenčnost cene. Lokacija in gostinski izvajalec morata biti večkrat obiskana (pomembno je tudi, da VEDNO sprejema nekdo na visokem položaju v podjetju).

Razporeditev odmorov in predstavitev marketinških materialov mora biti uravnotežena; vedno pošljite brošure po koncu in ne dajajte poslovnih daril, ki so praktično neuporabna – ducati plišastih igračk ne spadajo ravno v delovno okolje!

In verjemite mi – mednarodni organizatorji si nočejo ogledati prav vsake cerkve, hočejo pa videti neke avtentične elemente, v katerih bodo lahko uživali tudi njihovi delegati. Če vam uspe uravnotežiti urnik (kar je najlažji del do te točke), naj vas ne odnese želja po veliki skupini – kakovost je ključnega pomena. Sarawak v Aziji nudi študijske izlete za skupine okoli pet do šest ljudi. Te je lažje voditi, lažje je načrtovati nekaj nepozabnega in jim pokazati neko zgradbo. Če jih hočete navdušiti, ne spoznajte samo njihovega podjetja, temveč poskusite doseči, da bodo oni vaši ambasadorji. Vrhunec obiska Slovenije za Lindo Pereira leta 2011 je bil privaten ogled kobilarne Lipica in odmor s čajem ter mandlji v hotelu Lev – oba relativno cenovno ugodna, a ostal ji je spomin, ki ga še vedno pripoveduje drugim.

Razvijanje posla iz oči v oči je ena najučinkovitejših oblik za to in v našem svetu je lokacija redko izbrana brez predhodnega obiska. Vlaganje v zanimive študijske izlete za razvijanje posla vam lahko prinese pomembne nove in ohrani obstoječe posle.

Če oskrbovalne ekipe delujejo usklajeno, se lahko stroški študijskih izletov porazdelijo med lokalne partnerje, ki se morajo popolnoma zavezati poslu, predvsem kadar sodelujejo s podjetjem za predstavitev ali pridobivanje posla, ki – čeprav brezplačno – zagotavljajo velik del ravni kakovosti. Podjetja imajo vedno na izbiro, kam bodo vlagale sredstva za marketing, a v poslu, kjer se odločajo glede na lastno doživetje destinacije in njene oskrbovalne verige, ni dvoma, da mora biti vaša mešanica marketinga prilagojena za srečanja iz oči v oči z vašimi strankami v okolju, na katerega lahko resnično vplivate – na vaši lastni destinaciji. Če ne prakticirate poslovanja iz oči v oči, ste lahko prepričani, da to delajo vaši tekmeci.

9

10 Novice

Novice iz Slovenije

Mednarodna konferenca ADIT se je zaključila V Ljubljani se je 22. marca zaključila tretja mednarodna konferenca ADIT (Advances in Diabetes and Insulin Therapy), mednarodni znanstveni dogodek v organizaciji slovenskih strokovnjakov. Simpoziji, študije primerov ter letošnja novost, forum ADIT, so več kot 600 udeležencem iz 31 držav postregli z najnovejšimi znanstvenimi dognanji na področju diabetologije ter načini, kako ta dognanja s pridom uporabiti v klinični praksi.

novinarjev in piscev FIJET izvedlo Društvo turističnih novinarjev Slovenije – FIJET Slovenija.

Akademije se je udeležilo 13 novinarjev iz 9 držav. Projekt je delno sofinanciran iz razpisa Snovalec, izvedbo pa so podprli Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica, Univerza na Primorskem, Slovenska turistična organizacija, Ministrstvo za gospodarstvo ter številne turistične organizacije, podjetja in manjši turistični ponudniki z Obale, njenega zaledja, Krasa, Nove Gorice in Vipavske doline. www.fijet-academy.com

www.adit-conf.org

kategorijo hotela 4* superior in tako po mednarodni klasifikaciji zagotavlja višji standard namestitve, kot je zahtevano za kategorijo 4 *.

Wellness Park Laško**** superior je sodoben, udoben ter dovršen hotel. Ponujajo 181 sodobno opremljenih hotelskih sob in 7 hotelskih apartmajev kategorije štirih zvezdic superior.

V sklopu hotela Wellness Park Laško, ki v celoti izpolnjuje standarde kongresnega hotela, kot jih v skladu z mednarodnimi kriteriji na tem področju postavlja Zavod-Kongresnoturistični urad, je tudi Kongresni Center, ki lahko sprejme do 1.100 udeležencev. Na 3.700 m2 lahko izbirate med sedmimi sodobno opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi sobami.

Največja dvorana sprejme do 490 oseb. www.thermana.si

Adria Airways – 50 let prve slovenske letalske družbe Austria Trend Hotel Ljubljana – »mehka« prenova Austria Trend Hotel Ljubljana 4* superior je pravkar zaključil mehko prenovo v konferenčnih sobah in predsedniških apartmajih. Obnovili so tehnično opremo in dodali nove LED-projektorje v vseh 8 konferenčnih sobah hotela. V predsedniškem apartmaju so povsem prenovili lesena tla, strope in stene. Ker je hotel lani gostil Slovenski top model in ker v njem pogosto gostujejo znane osebnosti, kot sta gospod Kevin Costner in Jose Carerras lansko zimo, morajo sobe najvišje kakovosti vedno zadovoljiti pričakovanja gostov.

Danes je večina letov Adrie Airways vnaprej načrtovanih, njena mreža pa povezuje Ljubljano z več kot 25 mesti po Evropi in ponuja odlične povezave v Jugovzhodno Evropo. Adria Airways ponuja vsak teden okoli 250 letov. Decembra 2010 je Adria vzpostavila še povezavo s Prištino, sedemkrat tedensko leti v München, štirikrat v Frankfurt, dvakrat v Bruselj in po enkrat v Kopenhagen, Düsseldorf in Pariz. www.adria.si

www.austria-trend.at/hotelljubljana

Akademija FIJET v Portorožu V Portorožu se je 3. junija končala mednarodna Akademija FIJET za mlade turistične novinarje, ki jo je v imenu svetovnega Združenja turističnih

Hotel Wellness Park Laško**** pridobil kategorijo hotela 4* Superior Hotel Wellness Park Laško**** je pridobil

Stara trta v Mariboru na CNN Maja letos je eden od najbolj spoštovanih in priljubljenih iReporterjev na CNN Percy von Lipinski – »svetovni popotnik, stroj za pripovedovaneje zgodb« iz Združenih držav – obiskal rekorderko iz Guinessove knjige rekordov, najstarejšo trto na svetu v Mariboru. Oglejte si enkraten plod njegovega obiska, »Neverjetna zgodba najstarejše trte na svetu« v rubriki iReport na CNN: ireport.cnn.com.

11 Novice

Restavracijo »Pri Levu« nagradil župan mesta Ljubljana Restavracija Pri Levu je prejela nagrado mesta Ljubljane v kategoriji vrhunske restavracije. Izbor ljubljanske kakovosti leta 2010 je restavraciji podelil priznanje v kategoriji vrhunske restavracije zaradi kakovosti ponudbe, postrežbe in ambienta. Restavracija se lahko pohvali z mediteransko kuhinjo, ki jo postrežejo v prijazni atmosferi, primerni za vse priložnosti. Ima tudi čudovit kamin in akvarij. Ljubljanski znak kakovosti 2010 je več kot zaslužen!

Novo! Hotel City Maribor**** Na edinstveni lokaciji na obrežju reke Drave v bližini starega mestnega jedra stoji novi hotel s štirimi zvezdicami, ki ponuja sobe in apartmaje, ki zagotavljajo čudovit pogled na reko ter hkrati osvetlijo fotozgodbo Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji, ki je dom najstarejše trte na svetu in Evropska prestolnica kulture 2012.

Med drugim nudi hotel konferenčno dvorano, poslovno restavracijo s teraso na strehi in hotelsko restavracijo. www.maribor-tourism.si

www.hotel-lev.si

Nadaljevanje prenove v Kongresnem centru Cankarjev dom Leta 2011 je bila napovedana delna prenova vodilnega slovenskega kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom (CD). Po drugem preddverju in veliki sprejemni dvorani je za prenovo na vrsti prvo preddverje. To območje, ki večinoma služi kot glavni logistični center med pasažo Maximarket in glavnimi dvoranami CD, malo galerijo ter Klubom CD, bo tako dobilo možnost uporabe kot prostor za družabne dogodke.

Obnova se bo odvijala med junijem in septembrom 2011 ter bo stala predvidoma 1.670.000 €. www.cd-cc.si

»Skoči v Portorož« – nov videospot Portoroža in Pirana

Svetovni prvaki v cateringu

Nov promocijski videospot »Skoči v Portorož« podira rekorde na svetovnem spletu. V šestih dneh po objavi na strani YouTube je generiral preko 68.000 ogledov iz Slovenije. V videospotu, ki je nastal v sodelovanju s produkcijsko hišo Snaut in agencijo AV Studio, je nastopilo več kot 150 ljudi, snemanje pa je potekalo v zraku, na zemlji in pod vodo. Poleg glavne igralke, simpatične Eve Jurca, lahko v spotu vidimo tudi številne znane osebnosti.

Jezeršek Catering odkriva nove dimenzije cateringa z jadrnico Esimit Europa 2 – verjetno najhitrejšo jadrnico na svetu. Svetovna jadralska elita se je zbrala v Trstu, da bi spoznala posadko jadrnice, ki jo sestavljajo profesionalci s celega sveta. Za to posebno priložnost je Jezeršek Catering predstavil novi produkt »Catering Deluxe«, razvit posebej za ta dogodek.

Ostrige, tartufi, foie-gras … ob spremljavi penin Medot – ki so tudi uradni sponzor jadrnice Esimit Europa 2. Najboljše med najboljšim za najboljše!

www.portoroz.si

www.jezersek.com

Kompas DMC – več kot 60 let izkušenj Kompas je vodilno DMC-podjetje v jadranski regiji z več kot 60-letnimi izkušnjami na področju inovativnih in naprednih praks. Kompas se od drugih razlikuje po nizu prirejenih storitev, ki vključujejo motivacijska potovanja, srečanja, promocijske dogodke, individualna in skupinska potovanja na visoki ravni. www.kompasmice.com

12 Novice

Novice iz Slovenije

Na Bledu se praznuje 1000-letnica Blejski grad, ki letos slavi 1000-letnico prve omembe v pisnih virih, je do zdaj obiskalo 66.858 obiskovalcev, od tega 45.405 tujih in 21.453 domačih. S svojim obiskom nagrajujejo napore Zavoda za kulturo Bled, ki v letošnjem slavnostnem letu še vse do decembra pripravlja številne dogodke, na gradu pa je poleg obnovitvenih del poskrbel tudi za vsebinske novosti.

2864 napoveduje izgradnjo ekosmučišča, se širjenja filozofije podjetja loteva inovativno: z retrospektivnim filmom (www.2864.si), v katerem po zasneženih skalah pleza tudi vodstvo hotela.

Ime 2864 predstavlja nadmorsko višino Triglava, vizija ekoresorta pa s 4 srčnimi možmi, ki so prvič splezali na vrh, deli temeljne vrednote: vztrajnost, naravovarstvo, pristnost, pogum.

www.zavod-za-kulturo-bled.si

EKO hotel in Film 2864 Bohinj Park EKO Hotel, ki pod okriljem znamke

Čebele na strehi glavnega kongresnega centra v Sloveniji Da, prav ste slišali. Ideja je nastala ob prebiranju znanstvenih člankov o urbanem čebelarstvu

v Londonu in čebeljih panjih na strehi pariške opere. Tri družine kranjske čebele brenčijo v svojih panjih na eni izmed teras razgibane strehe Cankarjevega doma. Cankarjev dom v samem središču Ljubljane je vodilni kongresni in kulturni center v Sloveniji. www.cd-cc.si

13

Novice iz Evrope

EMIF 2011 prisega na kakovost EMIF 2011 je dosegel svoje cilje in postavil standarde za novo prihodnost kot pomembna evropska platforma za mreženje v industriji srečanj. Zadnja izdaja tega bruseljskega srečanja je prinesla pozitivne spremembe. Z 2.356 obiskovalci v dveh dneh in 158 razstavljavci je bilo na EMIF razmerje med razstavljavci ter obiskovalci 1 proti 15. Neposredno po borzi je mnogo razstavljavcev izrazilo navdušenje nad kakovostjo obiskovalcev. Močno partnerstvo z belgijskim in evropskim trgom združenj odpira nove perspektive za prihodnost.

Zato rezervirajte datum za leto 2012: naslednja izdaja EMIF se bo odvila 13. in 14. marca v Tour & Taxis Exhibition Centre v Bruslju.

Novice

Hrvaška kot priljubljena destinacija organizacije ECTAA ECTAA je formalizirala dogovor, dosežen s Hrvaško nacionalno turistično organizacijo, za promocijo Hrvaške kot priljubljene destinacije za 2011–2012. Dogovor bo vzajemno koristil turističnim agencijam in organizatorjem potovanj v evropski krovni organizaciji ECTAA ter Hrvaški turistični organizaciji. S tem dogovorom se je ECTAA zavezala, da bo Hrvaško promovirala kot priljubljeno destinacijo med 77.000 potovalnimi agenti po Evropi.

industrijo udarila zgodaj in precej močno, a je država to izkoristila in dramatično izboljšala konkurenčnost za tiste, ki želijo poslovati na Irskem. Z najcenejšimi cenami hotelov v Zahodni Evropi in novim integriranim transportnim sistemom, lahkim dostopom iz celega sveta in kongresnim centrom, primerljivim z najboljšimi na svetu, ki lahko gosti največje mednarodne dogodke, je irski turizem zdaj na pragu nove gospodarske oživitve. Kot rezultat tega je Svetovna banka Irsko umestila med deset najboljših držav za poslovanje v prihodnje.

www.ectaa.org

www.emif.com

Skupina Ovation Global DMC razglašena za eno najboljših DMC-mrež

Nova predsednica izobraževalne akademije IAPCO Izobraževalna akademija IAPCO ima po skupščini IAPCO februarja v Quebecu novo predsednico, in sicer Susanne Kostka, direktorico pisarne AIM Group International na Dunaju, pred tem podpredsednico AIMS International šest let pred združitvijo. www.iapco.org

Skupina Ovation Global DMC je znova prejela priznanje revije »Special Events Magazine« iz ZDA kot eno izmed »naj« DMC-podjetij na svetu. Ta prestižni seznam, ki vsako leto opredeli najpomembnejše igralce na področju industrije srečanj, revija objavlja že zadnjih 7 let in skupina Ovation je počaščena, da je vsako leto vključena nanj. Že prejšnji seznami so skupino Ovation uvrstili med 25 najboljših DMC-agencij na svetu, letos pa je uvrščena v sam vrh med DMC-mrežami, med »največje med največjimi, ki lokalno znanje ponesejo po svetu«.

Majhno podjetje prejemnik nacionalne nagrade v organizaciji dogodkov Ustvarjanje dogodkov, ki presegajo pričakovanja naročnikov, je cilj podjetja Forum Group, ki je prejelo prestižno nacionalno nagrado Meetings & Events Association (MEA) 2010 za najboljšo organizacijo dogodkov. Nagrada, ki jo je MEA podeljevala prvič, predstavlja veliko priznanje za podjetje Forum Group z ekipo šestih zaposlenih, ki so dokazali, da lahko tudi majhna podjetja na tržišču pustijo velik vtis v industriji srečanj. www.forumgroupevents.com.au

www.ovationdmc.com

Italijansko podjetje PLS pridruženo skupini »GEM« (GLOBE EVENTS MANAGEMENT) Irska odpira vrata Irska znova pridno posluje! Recesija je turistično

PLS, eno izmed vodilnih podjetij na področju organizacij dogodkov združenj v Italiji, se je nedavno pridružilo še trem podjetjem v skupini Globe Events Management (GEM). Skupina GEM

14 Novice

Novice iz Evrope

je nastala okoli 21-milijonskega dogovora iz leta 2009 med Fonemo, Jumbo Grandi Eventi in CCI iz industrije srečanj, skupaj s privatnim delniškim skladom Orlando Italy Sicar.

Po vstopu v skupino PLS z letnim prometom okoli 15 milijonov evrov bo letni prodajni potencial GEM presegel 80 milijonov evrov s 160 zaposlenimi. GEM ima pisarne v Rimu, Milanu, Torinu, Genovi in seveda v domačem kraju PLS, v Firencah.

Na vsaki lokaciji bodo nudili storitve ekskluzivnih strateških partnerjev, ki jih je Ovation izbral po strogih kriterijih, ki vključujejo ugled v industriji ter odličnost v izvedbi.

Letos so raziskovalci ICCA identificirali 9.120 dogodkov, ki so se zgodili leta 2010, kar je 826 dogodkov več kot prejšnje leto ter hkrati rekord vseh časov. Delno je to odraz moči trga združenj – kljub nedavni ekonomski krizi –, delno pa rekordnega števila članov ICCA, ki pošiljajo informacije o svojih dogodkih ter pomagajo prepoznati nove dogodke. www.iccaworld.com

www.pragueconvention.cz

www.ovationdmc.com

ACC Liverpool dvojni dobitnik nagrad TMP Tourism Awards

www.plstrategy.com

Število mednarodnih srečanj združenj še vedno raste

odnosov in turizma Prage gospod Jan Kalousek, je zelo zadovoljen s tem korakom.

Euromic vstopil v skupno podjetje s HPN Global To zavezništvo bo povečalo skupne priložnosti za partnerje HPN in Euromicovo svetovno članstvo ter je bilo uradno oznanjeno na IMEX '11 v Frankfurtu v Nemčiji.

Ker partnerji HPN pogosto poslujejo po manj znanih delih sveta, bo ta nov formalni sporazum omogočil, da se posvetujejo in strankam priporočajo ugledne DMC-agencije z lokalnim znanjem, po katerih je znan Euromic. Obe organizaciji bosta imeli od deljenja informacij veliko korist in se bosta osredotočili na kreativne načine združevanja svojih poslovnih poti.

Na podelitvi nagrad Mersey Partnership (TMP) Tourism Awards 2011, ki so jih podelili 26. maja 2011, je ACC Liverpool prejel nagradi za trajnostni turizem, Kongresni center BT, del ACC Liverpool, pa nagrado za odličnost v poslovnem turizmu.

Po letošnji razglasitvi razvoja 40 milijonov funtov vrednega kongresnega kompleksa sta obe nagradi še eno priznanje mesta centru ACC Liverpool in Areni Echo ter Kongresnemu centru BT ter njihovemu učinku na kongresno industrijo v regiji. www.accliverpool.com

www.euromic.com

Ovation Global odpira pisarne na 11 novih lokacijah V luči globalnega širjenja je podjetje Ovation Global DMC naznanilo odprtje pisarn na 11 novih lokacijah po Aziji, Evropi ter Latinski Ameriki. Nove pisarne bodo nudile storitev destinacijskega menedžmenta strankam podjetja Ovation v pribaltskih državah, Čilu, na Cipru, v Egiptu, Jordaniji, Indoneziji, Romuniji, Srbiji, St. Luciji, Tajvanu in na Tajskem.

Pragi odobrena nova sredstva za kongresno dejavnost Praški mestni svet je odobril sredstva za organizatorje kongresov v obliki brezplačnega javnega prometa za kongresne udeležence z več kot 500 udeleženci. Praški kongresni urad je združenje več kot 60 partnerjev, aktivnih na področju kongresne industrije, in član delovne skupine, ki jo vodi predsednik Komiteja zunanjih

Bill Clinton obiskal Črno goro maja 2011 za balkansko konferenco Bill Clinton 42. predsednik Združenih držav Amerike, je bil ključni govornik na balkanski konferenci Mreženje za družbeno krepitev moči Jugovzhodne Evrope, ki sta jo organizirali fundacija Atlas in vlada Črne gore. Konferenca je imela dva sklopa: Po dveh desetletjih – kaj smo

15 Novice

se naučili, nove ideje in skupne vrednote ter Javno-zasebno partnerstvo – naložba v skupno prihodnost.

Cilj konference je bil vzpostaviti mrežo javnozasebnih partnerstev, ki bo delovala na področju čezmejne trajnostne družbene moči.

Konference so se udeležili tudi predsednik vlade Črne gore Igor Lukšić, nekdanja predsednika Slovenije Milan Kučan in Hrvaške Stjepan Mesić ter nekdanji predsednik vlade Črne gore Milo Đukanović.

Opatiji je hotel z najdaljšo kongresno tradicijo na hrvaški obali, letos pa praznuje 40-letnico nudenja kongresnih storitev. www.hotel-adriatic.hr

www.montenegro.travel

Prejemnik nagrade JMIC Unity Award leta 2011 je Luc Maene Predsednik Joint Meetings Industry Council (JMIC) Leigh Harry je razglasil zmagovalca JMIC Unity Award za leto 2011. Prejemnik nagrade je Luc Maene, generalni direktor združenja International Fertilizer Industry Association in predsednik European Society of Association Executives. Maene je nagrado formalno prejel na nagradnem banketu IMEX v nemškem Frankfurtu 25. maja. Unity Award je letna nagrada, ki ji prejmejo posamezniki, ki predstavljajo najboljšo kakovost vodenja v industriji srečanj in ki ustvarjajo močne odnose ter kohezijo v industriji. www.themeetingsindustry.org

Solun bo gostil vrh ICCA skupine Mediteran in Velika Britanija/Irska 2012

Italijanska incentive revolucija se odvija na spletu

Grand Hotel Adriatic v Opatiji praznuje 40. obletnico nudenja storitev na področju kongresnega turizma

Destinacija Italija je nov spletni portal s prvim iskalnikom prirejenih programov za svetovni MICE-trg. Zahvala gre strokovnosti ekipe pri Incentive Power & Events Group, ki je na trgu že več kot 10 let kot menedžer znamke Italija v vseh pogledih: od logistike, komunikacijskih strategij, oblikovanja in izvedbe inovativnih rešitev do programov teambuildinga ter video- in multimedijske produkcije. www.italydestination.com

Kot kraljica hrvaškega turizma Opatija že več kot 160 let privlači goste iz celega sveta s svojo domačnostjo, zgodovinsko dediščino in milim podnebjem. Eden izmed sektorjev, kjer je vloga Opatije vodilna, je bogata in odlično organizirana kongresna ponudba. Grand Hotel Adriatic v

Solun v Grčiji je bil uradno razglašen kot gostitelj vrha ICCA za Mediteran in Veliko Britanijo/Irsko leta 2012 v času srečanja Mediteranske skupine ICCA 23. maja 2011 v Frankfurtu.

Zaradi uspešnega sodelovanja obeh skupin ICCA v Nici februarja letos na temo »Izkoriščanje dogodkov v mestih in državah za razvoj poslovanja v industriji srečanj« se bo sodelovanje obnovilo leta 2012. Zanimanje za sodelovanje je izrazilo tudi nekaj drugih evropskih skupin ICCA.

4

TH SOUTH EAST EUROPEAN EXHIBITION FOR MEETINGS, EVENTS & INCENTIVE TRAVEL

WWW.CONVENTA.INFO

“When we meet at Conventa show, the cup of coffee is on us!”

18 - 19 JANUARY 2012, Ljubljana—Slovenia

17

Akademija Conventa

Novice

»Delete bad karma – insert action!«*

Znanje ni več privilegij, temveč nujnost, če želimo zagotoviti uspeh in rast podjetja. Še posebej to drži za naglo razvijajoče se dejavnosti, kot je kongresni turizem. Akademija Conventa nudi aktualna znanja s področja kongresnega turizma, in sicer po načelu aktivnega učenja. Tako spodbuja podjetja, da si z vlaganjem v znanje zaposlenih zagotovijo stalen razvoj in napredek.

Na uspešno izpeljanih lanskih modulih so udeleženci izrazili željo po ponovnem snidenju in dodatnih vsebinah. »Seminar bi lahko opisala s preprosto kombinacijo besed: delete bad karma – insert action! To so bile misli, ki sem jih odnesla s seboj!« Tanja Božič, Terme Ptuj Zadovoljni udeleženci so vzrok za nove vsebine, ki se jih udeležujemo že od januarja.

Za injekcijo navdiha v novem letu smo februarja v Mariboru gostili irskega prodajnega guruja in mednarodno priznanega motivacijskega govornika Kevina Kellyja. Kelly je mednarodno priznan motivacijski govornik in strokovnjak na področju podjetništva, vodenja, prodaje ter poslovne odličnosti.

Na predavanju je predstavil nove temelje prodajnega menedžmenta. Tudi na področju kongresnega turizma je ključna enkratna izkušnja naročnikov, ki spodbuja tudi prodajne ekipe, da jo lahko omogočijo. Spoznali smo, kako narediti premik od kupca k prijatelju, kakšna filozofija bo našo prodajno ekipo vodila do uresničitve sanj in kako narediti svoj kongres, lokacijo in destinacijo izjemne.

Konec marca smo se na Bledu srečali vodje lokalnih turističnih organizacij, odgovorni za promocijo destinacij, in zaposleni v blejskih hotelih. Pri Destinacijskem modulu Akademije Conventa smo se seznanili s svojo vlogo pri snovanju uspešne destinacije tudi na področju kongresnega turizma.

Kako pomembno je destinacijsko sodelovanje in kakšne so njegove prednosti v kongresnem turizmu, je izpostavil vodja modula Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije, z gostujočimi strokovnjaki: »Vloga destinacije je ključnega pomena. Lokalna turistična organizacija ima vlogo povezovanja in zastopanja interesov turističnega gospodarstva na nivoju destinacije.«

»Moduli Akademije Conventa so izredna priložnost za pridobivanje znanja za vse mlade kadre, ki se ukvarjamo s kongresnim turizmom.

Predavatelji so strokovnjaki na svojem področju in s primeri iz prakse podajajo znanja ter izkušnje, ki nam, novincem, izredno pomagajo.« Bernarda Karo, Destinacija Maribor – Pohorje Aprila smo se na Marketinško-komunikacijskem modulu v Portorožu srečali vsi, željni izboljšav v svojih prodajnih aktivnostih, in tisti, željni idej o novih marketinških poteh, ki vodijo k učinkovitemu razlikovanju od naše konkurence.

Seznanili smo se z najboljšimi koncepti marketinga hotelov, kongresnih centrov, agencij, destinacij in dogodkov. Modul je potekal pod vodstvom Gorazda Čada, direktorja podjetja Go®mice, katerega predavanja so dopolnili kolegi iz prakse.

Na spletni strani www.academyconventa.com si lahko rezervirate udeležbo na Osnovnem, Destinacijskem in Marketinškem modulu ter na Kongresnem praktikumu v jesenskih terminih.

Pred izvedbo jesenskih modulov pa bo naše delovne procese prevetrila Linda Pereira, lastnica in izvršna direktorica CPL Events, na modulu Bidding Academy. Glede na dolgoletne izkušnje in izjemne uspehe na področju pridobivanja mednarodnih dogodkov bodo vsebino modula krojili načini za uspešno pridobivanje mednarodnih dogodkov in kongresov. Za uspešnost pri kandidaturi so potrebni predanost, znanje in veliko truda s strani vseh partnerjev, vključenih v proces. www.academyconventa.com *

Izbrišite slabo karmo – začnite akcijo!

18 Novice

Novice eIaT

EIAT – od študentske mreže do naprednega izobraževalnega dogodka

Nedolgo nazaj je milan Čulić pomagal vpeljati in organizirati dogodek, ki je želel vzpostaviti pomemben dialog med akademskim sektorjem in industrijskimi profesionalci z namenom ustvariti platformo najboljših mladih vodilnih ljudi v industriji in platformo za grajenje kapacitet v Južni ter Vzhodni Evropi.

Revija Kongres je bila ena tistih, ki so že od samega začetka verjeli v projekt in podpirali to idejo. EIAT (Education and Industry Advancing Together) je bil ustanovljen pod mentorstvom princa Aleksandra Karadjordjevića II. in s podporo ministrstva za gospodarstvo in regionalni razvoj, vendar nikoli ne bi mogel biti tako uspešen, če ne bi bil zares kakovosten. Od svojih začetkov se je razvil iz dogodka, ki povezuje ključne igralce na področju izobraževanja z javnim in zasebnim sektorjem, v dogodek, ki industriji pošilja jasno sporočilo: tukaj je središče izobraževanja!

Organizatorji EIAT so ugotovili, da je v trgu luknja. Po pogovoru s ključnimi profesionalci v industriji srečanj je postalo jasno razvidno, da želi večina zaposlenih na področju industrije srečanj izboljšati svoje znanje, pridobiti nove spretnosti in širiti mrežo svojih osebnih poznanstev. Za vse to je bilo poskrbljeno: svetovno znani predavatelji iz akademskih krogov in tudi industrije so dogodku EIAT prinesli potrebno in rezultat je bil očiten: tri vzporedne seje za študente začetnike na Novice Track, industrijske profesionalce na Executive Track in doktorske kandidate na Scientific Track.

Danes obstaja partnerstvo med ImEX Trade

Show in mPI pri organizaciji Future Leaders Forum SEE, skupaj s 25 turističnimi objekti iz 12 držav v regiji Jugovzhodne Evrope. EIAT želi še preseči pričakovanja delegatov: na svoji platformi bo začel Iniciativo za regionalni turizem – sodobno združenje, ki temelji na štirih stebrih: izobraževanju, javnem sektorju, zasebnem sektorju in mreži mladih voditeljev. Razlog za to iniciativo je bila potreba po vseživljenjskem izobraževanju in izpopolnjevanju.

Letos bo EIAT potekal od 23. do 25. septembra v Beogradu in bo njihov najbolje organiziran dogodek do zdaj. Število udeležencev je omejeno na 250, da je mogoče ohraniti kakovost; mnogo znanih predavateljev je že potrdilo udeležbo, med njimi tudi Patrick Delaney – ikona globalne industrije srečanj, Rick Taylor, ki je pred kratkim prejel nagrado ImEX Africa & middle East Academy Award, Pauline Sheldon – ena izmed 8 dobitnikov nagrade UNWTO Ulysses Award, in 13 drugih ljudi, ki so resnični voditelji v tej industriji. Svoja predavanja bodo pripravili glede na skupino delegatov in njihova pričakovanja.

Poleg vsega in vseh izobraževalnih sej bo EIAT gostil izjemen dogodek za mreženje v Grand Casino Beograd na temo 007 z imenom Grand Casino Royale. Ponudba koktajlov »Shaken, not stirred«, glasba na temo 007 in Bondove hostese bodo poskrbeli za odmevnost tega naprednega izobraževalnega dogodka ter postavili Beograd na zemljevid prihodnjih izobraževalnih destinacij v industriji srečanj. www.eiat-conference.org

AHEAD OF THE PACE. THE DATE TO SAVE: OCTOBER 11-13 THE PLACE TO BE: LAS VEGAS THE CHOICE TO MAKE: IMEX AMERICA

i

imex america 2011: the pulse of the meetings industry.

IMEX sets the pace for doing business, learning and networking in the industry worldwide—and it’s coming to America in October. Make sure you’re in step with the show the industry’s been buzzing about. Tap into a steady stream of opportunities. Meet industry movers and shakers face to face. Revitalize your career with education from major industry partners.

Accomplish a year’s worth of business in just three days.

REGISTRATION IS NOW OPEN AT IMEXAMERICA.COM. Take advantage of our special IMEX accommodation rates available now!

20 Novice

Fotoreportaža – IMEX

Revija Kongres je bila tudi tokrat medijski partner borze IMEX Frankfurt, ki je ena izmed največjih borz na področju industrije srečanj.

Dogajanje je bilo pestro. V objektiv smo ujeli nekaj zanimivih trenutkov z borze. Dogajale so se tudi nenavadne zadeve, saj je podjetje iDMC iz Slovenije na slovenskem razstavnem prostoru izvajalo teleportiranje udeležencev neposredno na najbolj znane točke po Sloveniji. Tako so lahko zainteresirani obiskovalci opravili študijske ture po Sloveniji brez večjih naporov.

21

Fotoreportaža – Kongres Pecha Kucha večeri

Uredništvo revije Kongres se odločilo organizirati serijo večerov, imenovanih Pecha Kucha večeri, ki so namenjeni izobraževanju, druženju in sproščenemu pogovoru. Prvi je bil izpeljan v Ljubljani, drugi pa na Bledu. Naša ideja je bila organizirati to vrsto dogodkov po celotni Sloveniji in v tujini. Če želite oorganizirati Pecha Kucha večer v svojem mestu, nam pišite na kongres@go-mice.eu.

Prikazane slike so z drugega Pecha Kucha večera na Bledu. Dogodek je bil na plaži Velike Zake.

Na Bled so nas povabili iz družbe Sava Hoteli.

Vzdušje je bilo prijetno, na sporedu je bilo veliko zanimivih tem in celo malo veslanja. Tema tokratnega dogodka je bil »Zelena srečanja«.

Novice

23 Intervju

Intervju z Rogerjem Tondeurjem, predsednikom MCI Velik posel gre k velikim podjetjem

Ali je v industriji srečanj velikost pomembna?

Da, velikost je zelo pomembna. Več kot 60 % naših strank je korporacij ali združenj, ki za svoja srečanja najemajo naše podjetje za storitve industrije srečevanj.

Dejstvo je preprosto – velik posel gre k velikim podjetjem.

Pred kratkim smo na primer podpisali pogodbo s pomembnim globalnim farmacevtskim podjetjem, ki bo preko našega podjetja organizirala vse svoje evropske sestanke. Za to stranko bo delalo 80 % naših zaposlenih. Podjetje bo dejansko ukinilo svoj oddelek za notranje sestanke in to nalogo zaupalo nam. Danes je pri MCI zaposlenih več kot 1000 ljudi, skupaj z našimi partnerji pa jih je več kot 2000. Dogovor s to farmacevtsko družbo bo predstavljal 8 % našega prometa.

Razlog, zakaj to podjetje predaja posel na področju industrije srečanj nam, je, ker lahko mi to storimo ceneje in bolje, kot to lahko storijo sami. Če naši tekmeci nimajo potrebnih sredstev in imajo na primer 100 zaposlenih, bi tak posel zanje predstavljal 50 % vsega njihovega posla. V Evropski uniji pa zakon regulira zunanje izvajanje tako, da en posel ne sme presegati 25 % celotnega posla podjetja.

Zato naj še enkrat odgovorim na vprašanje: Če hočeš velike posle, moraš biti velik. 50 % svetovne porabe v industriji srečanj, tako na trgih združenj kot korporacij, naredi 500 najboljših podjetij na svetu. Tukaj je pravi denar. Če opazujete oglaševanje, boste videli, da šest velikih skupin upravlja od 60 do 80 % svetovnega proračuna za komunikacije.

Ali so se letos pojavili kakšni novo nastajajoči trgi ali regije, ki so bili posebej zanimivi za vas?

Trenutno so zelo pomembni nastajajoči trgi trije: Kitajska, Indija in Brazilija. MCI vlaga vanje in na teh trgih izvajamo velike operacije.

Sčasoma bo vsak izmed teh trgov tako velik

kot celoten evropski trg, kar pomeni, da pričakujemo, da bo v večjih mestih teh treh držav delalo od 300 do 500 zaposlenih.

Pri MCI imamo na Kitajskem že 125 zaposlenih. Te destinacije doživljajo pravi bum.

To ni posel, ki gre iz Kitajske do Francije ali iz Brazilije v Španijo. Ta posel gre iz Brazilije v Brazilijo.

Dandanes je mogoče veliko poslov dobiti v nacionalnih industrijah srečanj, ne na mednarodni ravni. Že zdaj organiziramo kongrese za 8000 kardiologov, sčasoma pa se bo teh kongresov udeleževalo kar 30.000 kardiologov. Zakaj podjetja veliko vlagajo v te trge? Ker so tako veliki.

Kateri bo po vašem mnenju letošnji glavni trend?

Glavni trend, ki ga je opaziti letos, je pazljivost pri proračunu. Zaradi recesije so pri zapravljanju denarja vsi zelo previdni.

Letos gre gospodarstvu veliko bolje, a z luksuzom ne bo nič, prav tako ne s petimi zvezdicami.

Imeli smo stranko, ki se je morala odločiti med zelo lepim hotelom v Monte Carlu in hotelom v Bordeauxu, kjer so bile cene višje. V Monte Carlo niso želeli, saj ima to mesto pridih luksuzne destinacije. To je trend, s katerim se mora spopadati veliko destinacij.

Drugi največji trend so združenja, ki se borijo s socialnimi omrežji.

Slednja zasedajo tako veliko mesto v življenjih ljudi, da si morajo združenja ustvariti veliko več vrednosti, da so lahko uspešna.

Ali menite, da ima Jugovzhodna Evropa dobre in primerne lokacije po kriterijih MCI?

Jugovzhodna Evropa je cenovno ugodna in ima nekaj dobre infrastrukture.

Tako je moj odgovor »da«. Vendar imam težave z določanjem Jugovzhodne Evrope; nikoli ne vem, katere države spadajo tja. V regiji Jugovzhodne Evrope sta naši najboljši destinaciji Istanbul in Atene.

Druge države, ki ste jih omenili, pa na mednarodnem trgu niso tako privlačne.

Jugovzhodna Evropa ima poleg tega težave s prepoznavnostjo, saj tudi jaz, ki sem že veliko prepotoval, ne vem, katere države sestavljajo to regijo. Mislim, da bi morali veliko delati na razpoznavnosti in veliko oglaševati, če bi želeli biti opazni na mednarodnem trgu industrije srečanj.

Ali načrtujete nove širitve svoje mreže v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi?

Da, to res načrtujemo, vendar trenutno ni naša prioriteta. Načrt nameravamo izpeljati v naslednjih dveh, treh letih, ne prej. Prva država, v kateri bomo odprli pisarno, bo verjetno Turčija.

Imamo poslovni načrt spremljati razvrstitve ICCA in odpreti pisarne v 20 najuspešnejših državah ter 20 najboljših mestih.

24 Intervju

Kaj menite o sejmu Conventa?

Ne vem, kaj je sejem Conventa. Še nikoli nisem slišal zanj, zato ga nisem nikoli poiskal s pomočjo iskalnika Google. Mislim, da tudi še nikoli nisem bil povabljen tja.

Vsekakor vas moramo povabiti na Conventa 2012. Upam, da se ga boste uspeli udeležiti.

Kako globalna agencija upravlja odnose s strankami v novem gospodarstvu?

Uporabili smo nekaj, kar se imenuje »key account management«. Globalne stranke imajo »key account« menedžerja v našem podjetju in tako ta skrbi za odnos s stranko.

Kaj je te dni največji izziv za MCI? Kako ga premagujete?

Naš največji izziv danes je bitka za talente.

Na voljo je premalo ljudi, usposobljenih za organizacijo in vodenje velikih dogodkov.

Veliko je mladih profesionalcev, ki pa nimajo relevantnih izkušenj. Če želiš upravljati velike stranke, moraš imeti najmanj od sedem do deset let izkušenj v tem poslu, že pred tem pa se moraš učiti na napakah. Temu pravimo bitka za talent, torej iskanje pravih ljudi, ki si želijo delati v tej industriji. Drug izziv je najti ljudi, ki so se pripravljeni odpovedati velikemu delu družabnega življenja. Mislim, da si vsaj 50 % časa na poti. Izziv je najti ljudi, ki so pripravljeni tako živeti.

Kakšen učinek bodo imeli virtualni sestanki na industrijo srečanj?

Imeli bodo velik učinek. Virtualni sestanki so zelo pomembni, zato potrebujemo ljudi, ki niso le spretni logisti, temveč tudi dobri pri delu z novimi tehnologijami.

Moj odgovor je, da virtualni sestanki ne bodo zmanjšali potrebe po fizičnih sestankih.

Danes vidimo, da korporacije in združenja uporabljajo tehnologijo za virtualne sestanke, vendar še vedno potrebujejo veliko dejanskih sestankov. Nekateri virtualni sestanki bodo nadomestili dejanske fizične sestanke, vendar so to manjši, krajši sestanki. Nekaj velikih strank je poskušalo organizirati, da bi se na spletu srečalo 40.000 ljudi, a jim je spodletelo. Porabili so na milijone dolarjev, a jim ni uspelo. Virtualni sestanki spreminjajo način, kako so organizirane sobe za sestanke, spreminjajo način registracije, način komunikacije itn. Torej je za tem veliko zanimivega razvoja, kar predstavlja ogromno priložnost za našo industrijo.

To je najlepša star za MCI – zdaj nas stranke potrebujejo bolj kot kadar koli prej, da organiziramo njihove sestanke.

Kakšen je vaš nasvet za profesionalce industrije srečanj iz Jugovzhodne Evrope?

Moj nasvet zanje je, naj se pridružijo internacionalnemu svetu industrije srečanj in postanejo del njega.

Največja priložnost je postati član združenj, kot sta MPI in SITE. To sta dve najboljši združenji za industrijo srečanj. Menim, da so odseki teh združenj v Jugovzhodni Evropi danes veliko preveč osredotočeni na dobavitelja storitve. Zato se ne razvijajo v pravo smer. Pred desetimi leti, ko se je Evropa razširjala na Vzhodno Evropo, je bila razširitev proti vzhodu (Praga, Budimpešta, Varšava) moja absolutna prioriteta, vendar smo danes ljudje, kot sem jaz, osredotočeni na Brazilijo, Indijo in Kitajsko – tam je potencial veliko večji.

Jugovzhodna Evropa se mora zelo potruditi in se znova umesiti na zemljevid, saj se bo v nasprotnem primeru luknja še povečala, namesto da bi se zmanjšala.

Z vsem, kar veste o industriji srečanj – ali bi se še enkrat odločili zanjo?

Absolutno da. To obožujem. Rodil sem se za ta posel. Že moj oče je bil v tem poslu, jaz pa sem pri MCI začel pred 25 leti in danes je tudi moj sin generalni direktor tega podjetja.

Ljubim to industrijo. Menim, da je to zelo pomembna industrija, všeč pa so mi tudi ljudje, ki v njej delajo. V industriji srečanj sem spoznal veliko prijateljev, tako da bi jo izbral še enkrat znova.

25 Intervju

27 Intervju

Intervju: Didier Martin Vzhodna Evropa je za nas posebno razburljivo razvojno področje

Didier Martin je trenutno zadolžen za uspešno delovanje 20 hotelov. Na njegovem področju je bilo za družbo Hilton Worldwide največ novih odprtij po celotni evropski regiji. Sedež ima na Dunaju, njegov položaj pa zajema vse vidike hotelskih operacij, od novih odprtij do obračunov z lastniki hotelov in družbo Hilton Worldwide.

Vodi ekipo 26 generalnih direktorjev in 12 področnih specialistov na vseh področjih hotelirstva. V njegovi regiji je trenutno več kot 30 hotelov v procesu razvoja, s številnimi novimi odprtji v Azerbajdžanu, Turčiji, Romuniji, Rusiji in Izraelu.

Didier se je ekipi Hilton Worldwide pridružil leta 2001 kot podpredsednik operacij v afriški in indijskooceanski regiji. Pred tem je bil področni generalni direktor za hotele Le Meridien na Karibih, St. Martinu in francoskih Antilih. Didier je med letom 1990–2001 delal za hotele Le Meridien na visokih položajih v Parizu in Melbournu.

Ali imate kakšne načrte za nove hotele v Evropi, predvsem v JV Evropi? Za kakšne načrte gre?

Hilton Worldwide trenutno deluje v več kot 200 hotelih po Evropi in načrtuje več kot 90 novih hotelov. Naša rast v regiji se še vedno veča – pred kratkim smo objavili, da ima Hilton Worldwide največjo aktivno mrežo hotelov v Evropi in globalne raziskave organizacije STR so pokazale, da smo pred tekmeci s 15.411 sobami v aktivni mreži in 8.643 sobami v pripravi.

Vzhodna Evropa je za nas posebno razburljivo območje razvoja; trenutno upravljamo štiri znamke v desetih državah s Turčijo, Rusijo, Poljsko in Romunijo kot kandidatkami za strateške razvojne trge. Poleg tega gradimo hotele na Hrvaškem, v Bolgariji in Črni gori; v bližnji prihodnosti bosta na vrsti še Azerbajdžan in Ukrajina – vsi ti trgi imajo razvojna sredstva družbe Hilton Worldwide za gradnjo novih hotelov.

Naj omenim nekaj primerov.

V Turčiji načrtujemo leta 2011 odprtje 11 hotelov, v naslednjih dveh letih pa se bo številka več kot podvojila. Tam smo odprli naš drugi Hilton Garden Inn, v zgodovinskem mestu Konya, ki je sledil prvemu hotelu na tem trgu, hotelu Hilton Garden Inn Kutahya.

V naslednjih nekaj mesecih bomo odprli tudi hotela Hilton Garden Inn v Sanliurfi in Mardinu.

V Turčiji zdaj upravljamo tri hotele DoubleTree by Hilton – DoubleTree by Hilton Ankara Kolej, DoubleTree by Hilton Avanos Cappadoccia in DoubleTree by Hilton Istanbul Old Town. Ti novi hoteli se bodo pridružili naši obstoječi ponudbi 13 hotelov Hilton in našemu luksuznemu poslopju Conrad Istanbul.

V Romuniji nameravamo naslednje leto odpreti tri hotele, in sicer DoubleTree by Hilton Oradea, DoubleTree by Hilton Bucharest ter DoubleTree by Hilton Ploiesti. Ti hoteli se bodo pridružili hoteloma Hilton Athenee

Palace Bucharest in Hilton Sibiu.

V Bolgariji smo pred kratkim odprli prenovljen DoubleTree by Hilton Varna Golden Sands, načrtujemo pa gradnjo Hilton Resort v Varni, ki se bo pridružila hotelu Hilton Sofia.

V Rusiji naša trenutna ponudba vključuje tri hotele Hilton, DoubleTree by Hilton in Hilton Garden Inn. Nedavno smo objavili, da smo v zadnjih šestih mesecih podpisali devet novih pogodb za hotele z razvojno mrežo 13 hotelov po celotni Rusiji.

Nove pridobitve bodo vključevale tri hotele v Moskvi: DoubleTree by Hilton Moscow Leningradsky Riverside; Hilton Garden Inn Moscow New Riga in Hampton by Hilton Moscow Strogino. Odprli bomo tudi hotele v ključnih regionalnih lokacijah, kot so: Astrahan, Kazan, Omsk, Krasnodar, Samara, Perm, Uljanovsk in Soči.

Poleg tega imamo v naboru hotelov Hilton tudi dve pridobitvi, ki sta v izgradnji na Hrvaškem.

Hilton Marjan Split bo naš drug hotel na tem trgu – poleg Hilton Imperial Dubrovnik.

Načrtovan imamo tudi Hilton Podgorica, ki bo naš prvi hotel v Črni gori.

Kakšni so razlogi za odprtje hotela na eni destinaciji, v enem mestu? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?

V Vzhodni Evropi opažamo vedno več zanimanja razvojnih partnerjev za investiranje v naš nabor znamk. Ponudba znamk Hilton Worldwide vključuje luksuzne hotele Waldorf Astoria Hotels & Resorts in Conrad Hotels & Resorts; Hilton Hotels & Resorts in DoubleTree

by Hilton; Hilton Garden Inn in Hampton by Hilton.

Na splošno je privlačnost pogosto v nizki ravni mednarodno oglaševanih nastanitev in določena lokacija, ki za nas predstavlja priložnost za rast. Lastniki in razvijalci vedno iščejo priložnosti za povezovanje z velikimi, priznanimi znamkami in naši investitorski partnerji veliko pridobijo od edinstvenih prednosti, ki jih nudi Hilton Worldwide.

28 Intervju

Delamo tako z upravljanimi kot s franšiznimi poslovnimi modeli in se lotimo novih gradenj ter tudi prenov hotelov.

Ali nam lahko zaupate, kolikšen odstotek vaših prihodkov se ustvari s kongresnim turizmom?

Kot zasebno podjetje ne moremo razkrivati finančnih informacij. Lahko pa rečem, da smo vodilni na trgu v smislu zasedenosti in prihodkov na razpoložljivo hotelsko sobo (RevPAR) ter ostajamo optimistični glede preostanka leta. V smislu posla sestankov in konvencij vidimo napredke v Evropi, ki se bodo nadaljevali v drugo četrtletje.

Ali ste zadovoljni s prihodki svojih hotelov v JV Evropi, če primerjate rezultate svojih hotelov v JV Evropi z drugo Evropo ter svetom?

Leta 2010 so si vsi trgi v smislu zasedenosti opomogli. Rast RevPAR kaže, da Hilton Worldwide drži korak ali vodi na trgih v ključnih državah in mestih, kot so Nemčija, London, Francija in Beneluks. Na vsakem izmed teh trgov smo uspeli iztržiti stopnje iz močnega prehodnega oz. korporacijskega trga.

Vendar pa ta stopnja ni univerzalna in Južna ter Vzhodna Evropa sta še vedno šibki.

Optimistični smo in mislimo, da bo 2011 še eno leto rasti za evropski hotelski sektor, čeprav bodo po regiji še vedno opazna odstopanja.

Kaj menite o JV Evropi kot kongresni destinaciji? V čem so njene prednosti in pomanjkljivosti?

Menimo, da je Jugovzhodna Evropa odlično mesto za sestanke in konference. Ponudba znamk Hilton Worldwide po Evropi, ki vključuje Waldorf Astoria Hotels and Resorts, Conrad Hotels and Resorts, Hilton Hotels and Resorts, DoubleTree by Hilton, Hilton Garden Inn in Hampton by Hilton, ponujajo vrhunske kapacitete in prvovrstne, prilagodljive objekte, ki lahko gostijo dogodke vseh vrst.

V Vzhodni Evropi ponujamo vrsto banketnih dvoran, konferenčnih sob in prostorov za sproščanje, naše prostore za dogodke je mogoče prilagoditi, da ustrezajo potrebam različnih strank. Ključni hoteli za konference in dogodke v ponudbi Hilton Worldwide vključujejo: Hilton Istanbul, ki nudi obsežen prostore za sestanke s 27 sobami in konferenčnim centrom za do 3.000 udeležencev, Hilton Prague, ki ponuja prostor za do 1.500 udeležencev po 33 konferenčnih sobah, Hilton Imperial Dubrovnik, ki je umeščen na vhod v staro mesto in ima na voljo več konferenčnih sob, vse z dnevno svetlobo, Hilton Garden Inn Konya, ki ponuja prostor za do 400 gostov za večerjo, z največjim prostorom, ki meri 500 kvadratnih metrov.

Format kongresov in dogodkov se spreminja.

Tehnologija in socialni mediji igrajo vedno večjo vlogo. Kako se bodo hoteli Hilton prilagodili tem spremembam?

V smislu sestankov in dogodkov ponujamo vrsto spletnih orodij za pomoč organizatorjem dogodkov. Naše znamke se aktivno ukvarjajo s številnimi socialnimi mediji, vključno s Facebookom in Twitterjem – in po teh kanalih komunicirajo s kupci. Hilton Hotels & Resorts ima največje število privržencev od vseh globalnih hotelskih znamk na omrežju Facebook.

Nudimo tudi spletne strani Personalized Online Group (POG), kjer lahko organizatorji ustvarijo unikatno spletno stran za svoj dogodek. Glede na zahteve lahko POG vključuje podrobnosti o dogodku, hotelu in destinaciji, da lahko udeleženci preprosto najdejo vse informacije, ki jih potrebujejo.

Udeleženci lahko tudi izberejo in rezervirajo sobe po vnaprej določenih cenah hotela.

Za skupine, ki potrebujejo 10 ali več sob, je POG brezplačen in hiter ter na voljo na spletu 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Še eno področje tehnologije, kjer vodimo v svoji panogi, je marketing v mobilni tehnologiji – prvi smo izdali aplikacijo za

iPhone novembra 2009, ki je vključevala nabor aplikacij posebej za našo znamko, in pred kratkim smo izdali sedmo aplikacijo za svojo luksuzno znamko Waldorf Astoria Hotels & Resorts.

Kaj bi sporočili našim bralcem za konec?

Moje zadnje sporočilo vašim bralcem bi bilo, naj pomislijo na Hilton Worldwide pri svojih prihodnjih dogodkih v industriji srečanj. Z več kot 200 hoteli v 30 državah Evrope in 90 načrtovanimi hoteli v naslednjih treh letih vam lahko ponudimo številne kakovostne rešitve za dogodke različnih velikosti in potreb.

29

Hibridni dogodki

V žarišču

Trenutni trend v direktnem marketingu

Direktni marketing je nedvomno marketinški prijem z najbolj intenzivnimi stiki.

Neizpodbitno pa je tudi, da so socialni mediji komunikacijska platforma z najvišjim potencialom za komuniciranje na področju znamk, izdelkov in podjetij.

Študija svetovalne agencije VOK DAMS.Consulting je pokazala, da 88 % (in 78 % na področju komunikacije med podjetji) vodilnih v marketingu meni, da se bo pomen socialnih medijev za poslovne komunikacije še povečal.

Colja M. Dams je predsednik/izvršni direktor skupine VOK DAMS GRUPPE od leta 1998. Od ustanovitve leta 1971 je agencija ena izmed vodilnih na trgu dogodkov in direktnega marketinga.

Diplomiral je iz ekonomije na Univerzi Witten/ Herdecke v Nemčiji, že zelo zgodaj je prepoznal pomembnost mednarodnih srečanj.

Zaradi njegovega truda je agencija s sedežem v Wuppertalu v Nemčiji odprla še pet dodatnih pisarn v Nemčiji, in sicer v Frankfurtu, Hamburgu, Stuttgartu, Berlinu in Münchnu, pa tudi podružnice na Bližnjem vzhodu (Dubaj), Kitajskem (Šanghaj in Peking), v Franciji (Bordeaux), Angliji (London) ter ZDA (New York).

Poleg tega je vzpostavil nove standarde na področju dogodkov in direktnega marketinga, ki jih razvija VOK DAMS.Consulting.

Hkrati pa študija ugotovi, da 25 % (in 36 % na področju poslov med podjetji) podjetij še ne uporablja socialnih medijev (Vir: VOK DAMS Institute for Live-Marketing, Hybrid Events 2011; N = 1,053).

Kaj je torej lahko očitneje kot združevanje obeh kanalov? VOK DAMS, ena izmed vodilnih agencij za dogodke in direktni marketing, je skovala termin »hibridni dogodek« kot oznako te kombinacije.

Definicija Najpreprosteje je hibridni dogodek le kombinacija socialnih medijev in dogodka.

Izraz je bil oblikovan za opisovanje integracijskega medsebojnega vpliva socialnih medijev in direktnega marketinga.

V tem kontekstu je izraz socialni mediji definiran široko. Zajema klasične platforme socialnih medijev (kot so Facebook, Xing, Twitter, YouTube itd.) ter tudi spletna orodja, ki jih lahko uporabimo med dogodki in vzpostavimo pristno interakcijo z obiskovalci (aplikacije, kode QR, razširjena realnost).

Socialni mediji so postali pomembno stičišče stikov podjetij, znamk in izdelkov z uporabniki.

Internet in socialni mediji so na dogodkih vseprisotni. Borze, kongresi, predstavitev

izdelkov in obletnice podjetij se bodo še naprej dogajale v resničnem svetu, vendar jih bosta dopolnjevala internet in infrastruktura medijskih aplikacij.

Stroškovna učinkovitost Direktni marketing ostaja najdražje orodje v svetu trženja, vendar pa je tudi orodje z najbolj intenzivnimi stiki. Če združimo socialne medije in dogodke, lahko na uporabnika zaradi večje medijske prodornosti veliko prihranimo. Tako so lahko komunikacijski ukrepi podjetja zelo učinkoviti tudi pri manjšem proračunu.

Dogodek, ustvarjen s strani uporabnikov Prednosti združevanja socialnih medijev so očitne. Socialna mreža krepi komunikacije.

Veliko število ljudi v realnem času komunicira med sabo brez omejitev in preko multimedijskih vsebin.

Za izvedbo hibridnih dogodkov je ključno, da povečamo vpletenost udeležencev ali drugače: da od vsebine, ki jo ustvarjajo uporabniki, prestopimo do dogodkov, ki jih ustvarijo uporabniki.

Tako lahko udeležence povabimo, navdušimo, jih pripravimo do sodelovanja ter dialoga.

Fizični, dejanski dogodek kot močno čustveno doživetje se podaljša in nadaljuje na internetu kot sekundarni dogodek.

Integracija socialnih medijev omogoča: - komunikacijo v realnem času, - interakcijo z drugimi, - ustvarjanje skupne zavesti, - omogočanje dostopa do dogodka na igriv način, - pripravo sklepov o potencialni ciljni skupini dogodka, - povečanje identifikacijo z dogodkom.

30 V žarišču

Pri hibridnih dogodkih se tako ne osredotočimo na sam dogodek, temveč na udeležence.

Premik fokusa se odraža v premiku paradigme v komuniciranju na področju znamk – znamko postavimo v domeno uporabnikov in le delno ostane pod nadzorom marketinškega oddelka.

Nova pravila Ta nova oblika komuniciranja zahteva tudi nova pravila za hibridne dogodke: - Sočasnost – nove informacije morajo biti na voljo nemudoma preko omenjenih kanalov socialnih medijev - Odziv – na prispevke se je treba pravočasno odzvati - Pozornost – odzivi morajo biti namenjeni željam ter potrebam uporabnikov in ne potrebam sporočila - Pristnost – komunikacija mora biti odkrita in odprta ter v skladu z videzom podjetja ali znamke - Relevantnost – komunikacija mora biti zanimiva in ponuditi dodano vrednost uporabniku, sicer uporabnik ne bo želel sodelovati in nadaljevati komunikacije ter širjenja sporočila Tehnološki razvoj kot gonilo Podlaga komunikacijskega uspeha hibridnih dogodkov je rastoča pomembnost socialnih medijev na eni strani ter tehnološkega razvoja predvsem na področju mobilnega interneta na drugi.

Hibridni dogodki v praksi Sodobna industrija srečanj prikazuje, da noben medij ni tako dinamičen kot socialni mediji.

Hibridni dogodek podpira trend demokratizacije poslovnih komunikacij – premik vpliva od podjetja proti uporabnikom.

Pri tem pa odpira novo dimenzijo doseganja klasičnih ciljev dogodka – poglobljene informacije, večja motivacija in predvsem pristno sodelovanje uporabnikov.

Aktivnosti preko socialnih medijev lahko uporabimo v vseh fazah načrtovanja in izvedbe dogodka.

1) Pred dogodkom Vključevanje v obstoječe platforme - Uporaba omrežij Facebook, Twitter ali Xing za vabila - Povečanje komunikacijske vsebine Razvoj individualnih platform - Izdelava posameznih mikrostrani ali strani Facebook - Vabljenje uporabnikov, da sodelujejo - Vabljenje uporabnikov, da prispevajo vsebino in informacije o svojih potrebah ter željah - Razvoj iger za večjo intenzivnost stikov Aplikacije za pametne telefone - Vodniki po mestu, v katerem se dogodek dogaja - Vodnik po dogodku z vsemi relevantnimi informacijami - Igre za utrjevanje vsebine dogodka 2) Med dogodkom »Zidovi« dogodka Interaktivni »zidovi« dogodka - Preko socialnih platform, kot je Twitter, lahko komentarje predvajamo v realnem času - Sodelovanje gostov v anketah za neposredno ovrednotenje, npr. Twittpoll »Zid« iger - Igre za več igralcev, ki konsolidirajo sporočila dogodka na zabaven način Informacijski »zid« - Fotozid kot virtualna knjiga gostov, interaktivno snemanje novic preko pametnih telefonov Kode QR - Uporaba t. i. kod Quick Response, do povezav z dodatnimi informacijami na internetu – še posebej uporabno za razstavljavce ali predstavitev izdelkov Nadgrajena resničnost - Aplikacije pametnih telefonov dopuščajo kombiniranje resničnega sveta in virtualnih

informacij, ki so objavljene neposredno v resničnem svetu 3) Po dogodku »Flashmob«/Urbano »hekanje« - Organizacija in izvedba dogodkov preko socialnih omrežij lahko postane del kampanje za širjenje sporočila ali podobe Dokumentacija Slike in video material z dogodka se širijo in komentirajo preko socialnih omrežij, kot je YouTube, Facebook itd.

Debatni forumi - Uporaba obstoječih ali specifično ustvarjenih forumov za komunikacijo po dogodku in kot kanal za odzive obiskovalcev Spletne igre - Podpora aktivnostim po dogodku za ojačenje podobe znamke Strateška orodja za hibridne dogodke

Načrtovanje in izvedba hibridnih dogodkov znotraj integriranih komunikacijskih kanalov dogodka zahteva specialiste, ki so vešči v socialnih medijih ter hkrati v direktnem marketingu.

V ta namen podjetje VOK DAMS ponuja naslednja strateška orodja, ki so že dokazano uporabna v praksi: 1) Poznavanje socialnih medijev Program poznavanja socialnih medijev ponuja informacijske, strateške in kreativne delavnice za izboljšanje komunikacij. Tako torej do teme marketinga preko socialnih medijev pristopamo progresivno.

Podjetja razvijejo svojo lastno strategijo socialnih

31 V žarišču

medijev in ukrepov, primernih za njihovo znamko.

2) Spremljanje dogodkov preko socialnih medijev Spremljanje dogodkov preko socialnih medijev je orodje, ki ocenjuje komunikacijo med kupci na socialnem spletu. Zbirajo se podatki o definiranih temah, znamkah, izdelkih in dogodkih. Fokus na neposredni komunikaciji je nov. Tako je mogoče prikazati in analizirati informacije o komunikaciji pred in med dogodkom ter po njem. Glede na rezultate spremljanja lahko komunikacije prilagodimo.

3) Menedžer vsebine socialnih medijev Menedžer vsebine socialnih medijev nadzoruje in vodi spletni dialog podjetja o znamkah, izdelkih ter storitvah ali o podjetju samem.

Menedžer je lahko aktivni udeleženec v razpravi ali pa pasivni opazovalec, dokler razprava ne zahteva njegovega sodelovanja.

Glede na cilje podjetja menedžer vsebine socialnih medijev komunicira neposredno s ciljno skupino. Menedžer vsebine se lahko predstavlja kot privatna oseba (komunikacija med kupci) ali kot javen zastopnik podjetja (komunikacija med podjetji). Študija primera: Swisscom Odličen primer hibridnega dogodka je večkrat nagrajeni projekt »Swisscom«. Dogodek – aktivnost urbanega hekanja – je postal začetek zelo uspešne kampanje na internetu.

Združeni pod motom »Mi za Švico« je okoli 100 igralcev v imenu Swisscoma poseglo v dogodke na glavni železniški postaji v Zürichu. Ta dogodek v živo je vplival na spletno kampanjo, ki svojemu občinstvu nalaga, da znamki dodajo kanček »švicarskosti«, izraz, ki so ga Švicarji skovali za opis svojega ležernega obnašanja.

Napisanih je bilo več »scenarijev«, hekerska ekipa okoli 100 igralcev pa je scene vadila v dvorani en dan pred dogodkom. Dogodek se je začel 11. februarja 2010 zjutraj: Čisto navaden dan na glavni železniški postaji v Zürichu, potniki čakajo na vlake, se

sprehajajo po peronih, pijejo kavo. Nenadoma pa se pojavi skupina mladih ljudi, ki vriskajo, mahajo s švicarskimi zastavami in objemajo drug drugega ob zvoku ropotulj in rogov v ozadju. Poleg tega sprejemajo nič hudega sluteče mimoidoče kot dobitnike olimpijskih medalj.

Izginejo pa tako hitro, kot so se pojavili. Vse, kar ostane, so osupli mimoidoči. Nato mladi par nenadoma stopi drug proti drugemu, se objame in poljubi, kmalu se mu pridružijo še drugi, vsi so veseli, se smejejo, nato pa nenadoma odrinejo vsak v svojo smer, kot je za železniško postajo značilno. Nasmehi pa ostanejo.

Na koncu je iz tega nastalo 46 filmčkov in en skupni z najboljšimi scenami, ki so izredno popularni na YouTube.

Filmčke je posnela profesionalna snemalna ekipa, ki je še dodatno pritegnila pozornost mimoidočih. Seveda pa niso imeli namena prikrivati, da gre za marketinško kampanjo.

Dokončani posnetki so bili nemudoma naloženi na splet, tako da je kampanja sovpadala z otvoritvijo olimpijskih iger v Vancouvru. Tako imenovani agenti, ki delujejo kot mnenjski voditelji, so poskušali nad kampanjo navdušiti tudi druge voditelje na spletu. Skupaj z najboljšim videoposnetkom na YouTube so ustvarili tudi nagradno igro kot dodatno motivacijo uporabnikom. Ljudi so usmerili na spletno stran navijaške knjige Swisscom, kjer so lahko izrazili podporo švicarskim športnikom in tako sodelovali v nagradni igri. »Urbano hekanje« je klasičen hibridni dogodek. Širjenje sporočila preko socialnih medijev je del direktnega marketinga. Poleg tega so uporabili tudi platforme, kot sta YouTube in Facebook. Samo tukaj je bilo razvidno, da kampanja izvira iz družbe Swisscom.

Rezultati so bili navdušujoči. Dosegli so močno prisotnost v relevantnih švicarskih medijih: okoli 2.500.000 zbranih stikov na Blick.ch, 20min.ch in Goldentalents.ch.

Zaključek Strokovnjaki za dogodke ter direktni marketing napovedujejo, da bodo v prihodnosti socialni mediji nepogrešljiv del vsakega uspešnega dogodka. Hibridni dogodki so tako najbolj inovativen trend v direktnem marketingu.

32 V žarišču

Trženje z elektronsko pošto? Da, prosim Tri četrtine potrošnikov si želi vaša promocijska sporočila prejeti po e-pošti

Kljub klasičnim pomislekom (spam ipd.) je trženje z elektronsko pošto ali e-poštni marketing vedno bolj smiselno. Vanj uvrščamo praktično vso lastno poslovno komunikacijo z elektronsko pošto in oglaševanje v e-poštnih sporočilih drugih organizacij. E-pošta je resda že v svojih zrelih letih, vendar je razvoj naprednejših orodij zastarelo zasipanje s sporočili dvignil na popolnoma novo raven.

E-poštni marketing tako ostaja tisto gonilo, ki prodajo vašega podjetja z minimalnimi stroški pripelje bistveno dlje od drugih.

Matej Bajželj je vodja trženja in prodaje v podjetju Infonova. V okviru osnovne dejavnosti podjetja (razvoj tehnologij za e-poštni marketing) preučuje zakonitosti e-poštnega marketinga in svetuje podjetjem pri uporabi sistema za zakonito trženje z e-pošto eGlasnik.

Ta je v celoti plod slovenskega znanja in ga uporabljamo tudi pri reviji Kongres.

Sij žarometov ni potreben Zavedanje o prednostih trženja z elektronsko pošto je v poslovnem svetu vsako leto opazno večje. Kljub temu pa nas včasih ujame občutek, da e-pošta vendarle ni več tako zanimiva. »Glasnejši« del strokovne javnosti namreč piše in govori predvsem o družabnih omrežjih ter vsemogočih aplikacijah, ki jih podpirajo tudi t. i. tablice in vedno pametnejši mobilni telefoni. Bliskovit razvoj in dovzetnost uporabnikov sta seveda zelo privlačna. Vaše poslovno udejstvovanje (z jasnimi cilji, ustreznim pristopom in vztrajnostjo) pa tudi zares lahko ustvari potreben moment in svoje poslovne učinke, zato si pozornost nedvomno zasluži.

E-poštnemu marketingu se posveča manj pozornosti, pa vendar vsakoletne raziskave vedno znova potrjujejo, da je še vedno z naskokom najučinkovitejši neposredni kanal tržnega komuniciranja.

Včasih je videti, da težko tekmuje z energijo »Facebookmanije«, a svetovne raziskave potrjujejo, da tekmovanje sploh ne obstaja. Nasprotno. Z nekaj spretnosti se s premišljenim in smiselnim usklajevanjem teh komunikacijskih kanalov v okviru celotne trženjske strategije izkaže potencial izrednih sinergij. Uporabniki družabnih omrežij namreč bistveno pogosteje odpirajo svoj e-poštni

predal, prav tako je pregledovanje elektronske pošte daleč najpogostejša »internetna« uporaba pametnih telefonov.

Ne izolirajte, povezujte Ni najbolje, če svojo komunikacijo le razdelite na več kanalov, niti je ne podvajajte, če nimate za to res premišljenih razlogov. Vsak kanal komuniciranja ima seveda svoje prednosti in slabosti, zato pa se med seboj lahko odlično dopolnjujejo. Potrošnikov »Like« (»Všeč mi je«) prav z e-poštnim marketingom najelegantneje postopoma spremenimo v njihov prvi nakup, komplementarne nakupe, pozneje ponovne nakupe itd.

Kar 74 odstotkov polnoletnih uporabnikov interneta si namreč vaša promocijska sporočila želi prejemati prav po elektronski pošti.

Koristno vsebino vaših e-poštnih sporočil pa bodo prejemniki z veseljem delili tudi s prijatelji, ki jim seveda vidno ponudite, da tudi sami postanejo naročniki vaših vsebin.

Sodobne digitalne tehnologije danes dovoljujejo zelo preprosto povezovanje posameznih komunikacijskih kanalov in vam tako omogočajo, da njihov učinek še okrepite.

Naloga vašega e-poštnega marketinga pa je, da z uporabno vsebino ohranja pridobljeno pozornost vsake posamezne interesne skupine ter povezuje in podpira vaše »on-line« in »offline« aktivnosti. Seveda pa je lahko del vašega e-poštnega programa tudi ekskluziven, celo plačljiv.

Ne pridobite le dovoljenja, vzbudite željo Da lahko sploh začnete e-poštni marketing, morate od prejemnikov predhodno pridobiti dovoljenje za pošiljanje sporočil. Izjeme so tisti, s katerimi ste že poslovali. S tem so vam namreč posredno dovolili tudi pošiljanje informacij o podobnih izdelkih ali storitvah.

Vsaj tako pravi zakon o elektronskih

33 V žarišču

komunikacijah. Vseeno pa to še ne pomeni, da si ti prejemniki dejansko tudi želijo vaših sporočil. Ne pozabite, da zakonodaja od vas zahteva le »higienski minimum«. Za dolgoročno uspešen e-poštni marketing je potrebno več.

Poglobljen razmislek o ciljih, ki jih želite doseči, vsekakor ne bo škodil. Vprašajte pa se tudi, zakaj bi si nekdo sploh želel prejemati vaša sporočila. Kaj ima od tega? V e-poštnem marketingu je pogosto vprašanje tudi, kdaj je najprimernejši čas za pošiljanje sporočil. Če bodo vaši prejemniki res imeli korist od vaših sporočil, je to skoraj nepomembno.

Prodajanje nadomestite z razdajanjem Čeprav boste najhitrejše rezultate zagotovo dosegli s sporočili, ki vsebujejo klasične prijeme pospeševanja prodaje, je to precej kratkovidna taktika. Zanimiva lastnost e-poštnega marketinga je hiter padec aktivnosti prejemnikov, če je prodaja vaš

edini fokus. Kaj lahko še ponudite svojim prejemnikom, da ostanejo prijavljeni tudi po zaključku nakupnega procesa? Razni popusti takrat vsaj za nekaj časa niso več najbolj zanimivi.

Verjetno ne želite vsakič znova začeti odnosa iz nič in vedno, ko nekdo potrebuje vaš izdelek ali storitev, ponovno enakopravno tekmovati s konkurenco. Precejšnje število odjav boste preprečili, če se redno vprašate, katere koristne ali vsaj zanimive informacije ste vključili tudi za tiste prejemnike, ki so se pravkar odločili za ponudbo vašega konkurenta. Vsaj del sporočila namenite povsem neprodajni vsebini.

Bistvena je vaša dodana vrednost. Pogosto vam bo pomagalo, če pripravljate vsebino z vidika strokovnjaka in ne prodajalca. Imate ogromno znanja in izkušenj. Če boste del tega delili s svojimi prejemniki, jih boste lahko vedno znova pritegnili. S tem ne boste zgradili

le strokovne avtoritete, temveč tudi zaupanje.

Največji učinki e-poštnega marketinga bodo prišli, ko ne boste več osredotočeni le na prodajo, ampak na prejemnike. Seveda pa vaš altruizem ne pozabite tudi kdaj presekati s »priložnostjo, ki je ne smejo zamuditi«.

Personalizirajte, testirajte, avtomatizirajte ...

Izkoristite orodja, ki so vam na voljo v naprednejših sistemih za e-poštni marketing.

Ni razloga, da ne bi stalno izboljševali svojih rezultatov. Čeprav se pri pripravi e-poštnega programa nikoli ne ukvarjamo s posameznim prejemnikom, vam danes tehnologije omogočajo, da lahko vsakomur pošljete sporočilo, prilagojeno prav njegovim specifičnim interesom. Prejemnikom tako dovolite, da postopoma razvijejo nakupno potrebo in ko bo (ponovno) čas za nakupno odločitev, ste poskrbeli, da bo ta dvakrat pravilna. Zanje in za vas.

Najbolj priljubljeni načini prejema oglasnih sporočil po starosti potrošnikov

4%

2%

4% 4%

Telefon

Kratka sporočila

5% 5%

2% 2% 0% 0%

74 % 4%

78 % 75 %

E-pošta

72 %

Družabna omrežja

65 %

1% 0%

12 %

Neposredna oglasna pošta

4% 3%

5%

11 %

2%

15 %

Drugo

19 % 27 %

2% 2% 3%

18–29 30–39 40–49 50–64 65+

34 V žarišču

Od spletnih konferenc do hologramskih govorcev: dobrodošli v prihodnosti!

Industrija srečanj nikoli več ne bo enaka

Ali se spomnite virtualnega sveta Second Life?

Na vrhuncu njegove popularnosti so nekateri napovedovali, da bo za vedno spremenil svet sestankov in konferenc. Zamišljali so si avatarje, ki se zbirajo v virtualnem prostoru, da bi poslušali predavanja in se družili med seboj med virtualnimi odmori za kavo. Čeprav se ta vizija ni ravno uresničila, kombinacija širokopasovnih povezav in videov z visoko resolucijo spreminja način, na kakršnega se ljudje udeležujejo sestankov in konferenc.

Če k temu prištejemo še učinek ekonomske krize, postane jasno, da industrija srečanj nikoli več ne bo takšna, kot je bila.

Judit Sinko je menedžerka za stike z javnostjo za Cisco v Srednji in Vzhodni Evropi ter Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Preden se je pridružila podjetju Cisco leta 2001, je bila menedžerka za podjetniške komunikacije pri Philips Hungary, kjer je bila odgovorna za komunikacijo podjetja za potrošniške in profesionalne izdelke ter rešitve in tudi za industrijska vlaganja na Madžarskem.

Judit ima BA iz poslovne administracije na Fakulteti za zunanjo trgovino in MA iz zunanjih zadev na Univerzi za ekonomijo v Budimpešti.

Poleg maternega jezika madžarščine govori angleško, nemško in špansko.

In medtem ko bodo morali igralci na tem trgu sprejeti spremembe, odpira uporaba tehnologije vrata za nove vrste storitev.

Da bi razumeli njihove potenciale, naj vam zaupam tri zgodbe, ki – mimogrede – niso fikcija, temveč vse tri temeljijo na resničnih primerih.

Naša prva zgodba se odvija v Sloveniji, kjer je Cisco Expo že 20 let vodilni na področju IT in tehnoloških konferenc. Vsako leto se zbere približno 400 slovenskih poslovnežev in strokovnjakov s področja IT na dvodnevni konferenci o najnovejših trendih na področju tehnologij mreženja. Vendar se zaradi hitrega tempa današnjega poslovnega sveta niso mogli vsi »iztrgati« iz pisarne za dva cela dneva. S pomočjo spletne tehnologije Cisco WebEx so lahko udeleženci spremljali predstavitve v realnem času, čeprav niso mogli biti tam fizično prisotni. Cisco WebEx združuje internet s telefonskimi konferencami in videom. Ima tudi okence za pogovor, kjer lahko udeleženci postavljajo vprašanja, ne da bi s tem motili predavanje. Treba se je le pridružiti seji WebEx na računalniku z

internetno povezavo ali s pomočjo zvočne povezave – preko računalnika ali telefona in po možnosti s spletno kamero, če želijo biti udeleženci vidni. Udeleženci Cisco Expo Slovenia so znali ceniti fleksibilnost tehnologije, ki jim je bila ponujena. Vendar pa WebEx ni samo za uporabo na internetnih konferencah in sestankih. Lahko se uporablja za prirejanje tiskovnih konferenc (da, tudi s tem se ukvarjamo), spletne treninge ali za oddaljeno pomoč strankam. V primeru podjetja Cisco Expo je omogočila uspešno kombinacijo dogodkov v živo in na spletu na izredno stroškovno učinkovit način.

Moja druga zgodba je o znanem francoskem režiserju Lucu Bessonu, ki ga mnogi poznajo zaradi filma Le Grand Bleu. Ko se je začel predvajati njegov nagrajeni film »Home«, se je zanesel na Cisco TelePresence, da se je sestal z novinarji iz 24 držav. V samo dveh dneh je obkrožil svet, od Kanade do Malezije, na okolju najprijaznejši način. Treba je omeniti, da veliko hotelskih verig, na primer Marriott, Starwood in Taj Hotels, opremljajo sobe za sestanke s tehnologijo Cisco TelePresence v sklopu svoje ponudbe za konference.

Tehnologija TelePresence namreč ponuja visokokakovostne videe na zaslonih visoke resolucije, kar omogoča izkušnjo iz oči v oči in ljudje se počutijo, kot da sedijo v isti sobi.

Tretja zgodba se odvija v Budimpešti na Madžarskem. Malo po deveti uri zjutraj na mrzel novembrski dan leta 2010 je podpredsednik podjetja Cisco Inder Sidhu prišel na oder, da bi govoril o idejah, ki jih opisuje v svoji knjigi Doing Both, danes svetovni uspešnici. Vendar ni bil prisoten v fizičnem smislu. Njegov glas in podoba v naravni velikosti sta bila prenašana s pomočjo tehnologije Cisco TelePresence iz našega sedeža v kalifornijskem San Joseju čez razdaljo več kot 10.000 kilometrov, čez 9 časovnih pasov, in projektirana na oder s pomočjo holograma.

»Prišel sem v sobo in potreboval sem okoli 10

35 V žarišču

minut, da sem opazil, da osebe, ki govori na odru, dejansko ni tam – kar sem videl, je bila holografska podoba,« je opisoval navdušen obiskovalec konference.

Torej, naj bo kombinacija konference v živo in na spletu, sestanek s pomočjo TelePresence, ki ti da občutek, da sediš v sobi z udeleženci iz mnogo drugih lokacij, ali hologramski govorec – v industriji srečanj je še veliko neizkoriščenih možnosti. In kdo ve, kaj pride za tem? Glavni futurist pri podjetju Cisco Dave Evans napoveduje teleportacijo na ravni delcev, ki naj bi se začela okoli leta 2025.

Dobrodošli v prihodnost!

36 V žarišču

Grajenje zmagovalnih multikulturnih ekip MICE Kako ustvariti uspešno multikulturno ekipo MICE?

Kulturne razlike so tudi v industriji srečanj neizogibno dejstvo. Kupci in ponudniki so pogosto mednarodni ter skoraj zagotovo se boste kdaj znašli v projektni skupini z ljudmi, ki imajo drugačne vrednote, načine obnašanja in komuniciranja kot vi.

Kako delujejo raznolike skupine v primerjavi s homogenimi?

Vodenje ali sodelovanje v raznoliki skupini zahteva določene veščine, da se izognete katastrofi. Raziskave so v nasprotju s splošnimi prepričanji pokazale, da so najslabše delujoče skupine navadno raznolike skupine, če jih ne vodimo na pravilen način. Vendar pa so te skupine lahko tudi najboljše, če jih znamo pravilno voditi. (Graf 1)

Michael Gates je študiral na St. Catherine’s College v Oxfordu, kjer je pridobil magisterij iz angleškega jezikoslovja in literature.

Pet let je delal na radiu, potem pa se je preselil na Finsko, kjer je pomagal pri ustanovitvi Finske pisarne podjetja Richard Lewis Communications, ki ponuja učenje medkulturnih komunikacijskih veščin in učenje poslovnega jezika po vsem svetu.

Trenutno je mednarodni direktor pri Richard Lewis Communications ter prevzema aktivno vlogo kot govorec in trener.

Njegove stranke so med drugim Nokia, Microsoft, Svetovna banka, Duke Fuqua Business School, Rolls-Royce, univerza v Oxfordu in Central Eurasian Leadership Academy. Med drugim je tudi član odbora finsko-britanskega trgovinskega združenja in direktor operacij zveze angleško govorečih ljudi na Finskem.

Objavil je že številne članke ter poglavja v knjigah o medkulturnih temah, vključno s Telegraph, La Tribune, People Management in Management Next, vodilni indijski reviji za višje menedžerje.

Katere veščine torej potrebujemo? V zgornjem grafu omenjena raziskava je izpostavila 3 zahteve: 1. Samozavedanje in razumevanje lastnosti, vrednot ter stilov drugih članov skupine je dober začetek. Z drugimi besedami – jasen »zemljevid« ekipe.

2. Zmožnost grajenja mostov. Če na primer vodite mednarodno ekipo, boste morali občasno interpretirati: »Poslušaj Jeff (iz ZDA), ko je Robert (iz Velike Britanije) včeraj rekel, da je tvoj predlog »zanimiv«, si ti mislil, da to pomeni, da mu je všeč, dejansko pa je bil proti tvojemu predlogu …« 3. Zmožnost sprejemanja najboljšega iz vseh kultur in integriranje različnih pristopov.

Te veščine pa izhajajo bolj iz področja odnosov in vedenja kot pa veščin izvajanja ter izpolnjevanja nalog. Vendar pa je v zadnjih 50 letih jasno prevladovala osredotočenost na odlično izvajanje nalog kot ključni dejavnik konkurenčnosti v zahodnem svetu. Časi se spreminjajo. Kulture, ki znajo urejati odnose, prehitevajo in prevzemajo zahodna gospodarstva – na primer rastoče države BRIK – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska.

Konkurenčnost, ki izhaja iz »linearnega« obnašanja, je vedno manj pomembna.

Linearnost je sicer še vedno pomembna –

Slovenci so prevladujoče linearni –, vendar mora biti dopolnjena z močnimi veščinami odnosov in empatije.

Izboljšati moramo svoje mehke veščine ter medčloveške odnose, da bomo preživeli v tem spreminjajočem se okolju, kjer so zaposleni pod stresom ter se svoje kulture oklepajo, ko se jim zdi, da so že preveč izgubili.

To bi morala biti dobra novica za industrijo srečanj, saj je to odličen argument, kako organizatorje prepričati, da izvedejo čim več srečanj v živo. Medčloveških odnosov ni mogoče primerno urejati, če ekipa vsake toliko časa ni zbrana v isti sobi. Če so ključni izziv vaših strank odlični rezultati multikulturnih ekip in je to eden izmed poglavitnih razlogov za organizacijo njihovih srečanj ter dogodkov, potem je zelo pomembno, da so ti odnosi tudi v vaši ekipi dobro urejeni.

Model kulture Kje začeti?

- Pomembno je imeti izdelane modele ali teorijo kulture. Svojo in druge kulture morate poznati v analitičnem smislu. Nič ne pomaga, če ljudi zasipate z dejstvi o celi vrsti držav ali z dolgimi seznami primernih in neprimernih obnašanj. To bodo zaposleni kmalu pozabili. Najbolj znane modele so ustvarili avtorji Geert Hofstede, Fons Trompenaars in Richard Lewis.

Lewisov model opredeli linearno aktivne, multiaktivne in reakcijske kulture v obliki trikotnika (Graf 2) - Ko enkrat vzpostavite zemljevid sebe in svoje ekipe, lahko začnete delati na preseganju razlik v obnašanju ter veščinah. Če prihaja v odnosu med vami in drugimi kulturami do razlik v dojemanju komunikacij, vodenja, prepričevanja, hierarhije, tveganja in odločanja, je treba te razlike določiti in razrešiti. Na spletu lahko najdete orodja, kot so CultureActive, Globesmart in druga, ki vam bodo pomagala preseči te ovire.

37 V žarišču

- Morda boste ugotovili tudi, da lahko druge kulture razširijo vašo paleto veščin. Kitajci na primer veljajo za dobre pogajalce – se lahko vaša ekipa kaj nauči od njih? Lahko elemente njihovega pristopa integrirate v svojega?

Izobraževanje Medkulturni treningi so lahko zelo preobrazbena izkušnja, saj ljudje velikokrat izvejo resnice o samem sebi, ki se jih prej niso zavedali, in začnejo razumeti, zakaj so drugi drugačni in ne samo kako ter kaj lahko glede tega storijo. Delavnice so navadno sestavljene iz predstavitve, interaktivnega dela, videa in skupinskih vaj ter lahko celo vključujejo uporabo orodij, kot je Dialogue Mat, ki olajša strukturirano debato.

Z izvajalcem delavnice je treba najprej postaviti merljive parametre. Vaš cilj ni samo izmeriti, kako zadovoljni so udeleženci, ampak tudi, ali so si zapomnili, kar so se naučili. Se je njihovo obnašanje spremenilo?

Na kakšen način bi vi radi izmerili izboljšanje delovanja?

Uspešna multikulturna ekipa Multikulturna ekipa črpa svojo moč iz vseh kultur, ki jih združuje, vendar pa moramo vložiti nekaj časa tudi v procese načrtovanja, preden ekipi zadamo naloge (Graf 3)

Graf 1: Homogene skupine proti raznolikim

Graf 2 Kulturni tipi: Lewisov model

Španska Amerika, Argentina, Mehika

MULTIAKTIVNE

Italija, Portugalska, Španija, Grčija, Malta, Ciper

Linearno aktivne, multiaktivne in reakcijske različice

Brazilija, Čile

Podsaharska Afrika

Rusija, Slovaška, Hrvaška

Savdska Arabija, arabske države

Francija, Poljska, Madžarska, Litva

Bolgarija, Turčija, Iran

Belgija, Izrael

Indija

Avstralija, Danska, Irska

Indonezija, Malezija, Filipini

LINEARNO AKTIVNE – trezno, načrtno, odločno načrtovanje MULTIAKTIVNE – tople, čustvene, zgovorne, impulzivne

Avstrija, Češka republika, Nizozemska, Norveška, Slovenija

Koreja, Tajska

REAKCIJSKE – vljudne, ljubeznive, ustrežljive, sporazumne, dobro prisluhnejo ZDA

Kitajska

Nemčija, Švica, Luksemburg

LINEARNO AKTIVNE

REAKCIJSKE VB

Švedska, Latvija

Finska, Estonija

Osnovna pravila uspeha - Dobro razumevanje samega sebe - Jasno opredeljeni cilji in vloge - Cilji opredeljeni na način, ki ga vsi v ekipi

Kanada

Singapur

Tajvan, Hongkong

Vietnam

Japonska

razumejo - Uporaba raznolikosti kot prednosti - Zabavajte se!

Graf 3: Multikulturna ekipa Multiaktivna

Reakcijska

Učinkovitost

o it r

po z o n a z i n av a n j e to j s k e g n a, a m ir n ost

h

b

Dobro vodene raznolike skupine

Linearno aktivna

s t, m ot sv ivacija, eča n je rezult atom

t os t ič n t p r a g m a č n os n at a n

Slabo vodene raznolike skupine

Reakcijska

Multiaktivna

v i zi

ja

po

Linearno aktivna

Homogene skupine

jivost. odl ilag šljija pr domi

Število skupin

podr teme obno ljito sti st

na, dolgoro topli čni ška cilj ve i e člo idej

Prednosti - široko obzorje - širina vizije - raznolike ideje in pristopi - spodbudna interakcija - lokalno znanje - ravnovesje prioritet - posvečanje več temam - različni jeziki

Linearno aktivna

Multiaktivna

Šibkost - potrebuje čas, da se prilagodi na razlike med kulturami in določi skupne cilje

38 V žarišču

Kongresne subvencije: konkurenčna prednost destinacij ali »podkupovanje« strank?

Podpora mesta eden izmed petih najpomembnejših atributov destinacije

Tatjana Radovič

V zadnjih nekaj letih je vedno več destinacij začelo uveljavljati »incentive pakete« za organizatorje dogodkov – delno zaradi njihove občutljivosti na visoke cene, a predvsem zato, da bi povečali privlačnost svojega mesta oz. države v tako močni mednarodni konkurenci.

To vprašanje se dandanes pogosto pojavi pri začetnih pogajanjih s potencialno stranko, ko se naštevajo destinacije s »standardizirano podporo«, jasno izražene v vseh marketinških oz. prodajnih orodjih, kar jim daje posebno konkurenčnosti nasproti tistim destinacijam, ki takih rešitev ne ponujajo. Moja nedavna izkušnja je s sejma IMEX, kjer so stranke uvrščale takšno podporo mesta kot enega izmed petih najpomembnejših atributov neke destinacije.

Jasen trend nam kaže, da vedno več mest ali držav reagira na to temo in ukrepa z občinskimi oz. državnimi subvencijami kot možnimi marketinškimi naložbami, kar je uspešno orodje, da izboljšajo lastno podobo in status. To lahko definiramo tudi kot dodano vrednost neke destinacije v primerjavi z drugimi na trgu.

Nedavno obvestilo javnosti s fokusom na Pragi je ponovno obudilo moje zanimanje za to temo. Zato sem bila presenečena, ko sem poizvedela za novostmi različnih modelov, ki jih ponujajo destinacije; dve izmed teh geografsko nista blizu Ljubljane, a vseeno predstavljata neposredno konkurenco v regiji.

Primer Prage: Maja 2011 je mestni svet Prage odobril incentive paket za organizatorje dogodkov v obliki brezplačnega javnega prevoza za kongrese z več kot 500 udeleženci in praški kongresnoturistični urad je z veseljem pozdravil ta korak. Incentive podpora ni namenjena za privatne enote (agencije), ki izpeljejo te dogodke, temveč za združenja, torej neprofitne organizacije, ki organizirajo kongres.

Praški mestni svet pričakuje od te naložbe dobiček, saj so kongresi in sestanki, ki imajo med vsemi turističnimi segmenti največji gospodarski vpliv, tudi ključni za gospodarski razvoj mesta in države. Brezplačen javni prevoz bo odobren samo kongresom z več kot 500 udeleženci, če jih je najmanj 20 % iz

tujine in bodo v Pragi preživeli najmanj dve noči.

Ta korak – simbolična gesta mesta v podporo večjih konferenc je vseeno revolucionaren, saj prej ni bilo zanje izrečene nobene podpore, medtem ko ponujajo druga mesta po svetu veliko večje incentive pakete že kot standardne storitve. Zavedanje, da so kongresne subvencije vedno pomembnejši kriterij pri odločitvi za neko destinacijo, je privedlo do zaključka, da je odsotnost lokalne podpore eden izmed razlogov, da je Praga na svetovni kongresni ICCA lestvici nazadovala z 8. mesta leta 2006 na 19. mesto leta 2010. V pripravi so tudi transparentna pravila za pridobivanje mestnih sredstev za dodatno podporo organizatorjem konferenc (uvodni sprejemi, promocijski materiali, delno pokrivanje stroškov postopka ponudbe).

Primer Salzburga: Kot jasno piše na njihovi spletni strani, nudi Tourismus Salzburg GmbH/Salzburg Congress subvencije v imenu mesta Salzburg, ki velja tako za domače kot tuje dogodke. Subvencije nudijo organizatorjem znanstvenih dogodkov (združenjem), potovalnim agencijam in PCOjem, da bi jim približali Salzburg Congress (kongresni center v lasti mesta). Če se želijo kvalificirati, morajo dogodki izpolnjevati naslednje pogoje: imeti morajo najmanj 250 udeležencev, ki bodo najmanj dve noči prespali v hotelih v mestu v januarju, februarju, marcu, juliju, avgustu ali decembru.

Mesto in regija Salzburg ponujata organizatorjem ter udeležencem znanstvenih konferenc sprejem v čudoviti, zgodovinski nadškofijski rezidenci, kjer udeležence pozdravi predstavnik občinske ali regionalne vlade pred koncertom zborovske glasbe. To je elegantna poteza za udeležence in dodana vrednost za organizatorje.

Primer Gradca: Turistično združenje Gradec ponuja finančno pomoč konvencijam in sestankom v Gradcu, ki ustrezajo točno določenim kriterijem.

Finančna pomoč znaša od 2 do največ 7,5 % dejanskega prihodka hotela. Za hotele s petimi

39 V žarišču

zvezdicami je normativna postavka 120 evrov na sobo na noč, za hotele s tremi zvezdicami pa 70 evrov, kar je osnova za izračun. Prosilec za finančno pomoč mora dokazati dejanske nočitve kongresnih udeležencev v mestu Gradec. Največja količina finančne pomoči turističnega združenja Gradec znaša 16.000 evrov na konferenco.

Pogoji za pridobitev subvencije konference so: dokazano minimalno število 300 nočitev v Gradcu ali 500 nočitev za serijo konferenc v časovnem obdobju. Organizator konference (npr. PCO, potovalna agencija itn.) in tudi odgovorna organizacija morata oddati prijavo tri mesece pred dogodkom, medtem ko je izplačilo izvedeno po kongresu in po tem, ko se dokaže primerno število nočitev.

Poleg standardnih dveh odstotkov je mogoče dobi dodatne točke, kar je odvisno od daljšega trajanja dogodka, zunajsezonskega dogodka, terminov čez vikend in tipa objekta (najem kongresnih centrov, ki so v lasti mesta, v tej kategoriji prinese največ točk).

Primer Rotterdama: Sklad Incentive Fund je namenjen mednarodnim kongresom, ki so primarno osredotočeni na pristanišča oz. industrijo, medicinske in vodilne kreativne sektorje gospodarstva.

Z začetkom leta 2006 je sklad uspel v Rotterdam privabiti lepo število novih kongresov, kar je uspešno ustvarilo večjo konkurenčnost drugim mestom tako doma kot v tujini. Rotterdamska gospodarska vizija in fokus so dogodki na področju medicine, kreativni ter transportni in logistični sektorji, za katerimi bodo stremeli tudi v prihodnosti.

Iz tega je sledilo, da je mestni svet mesta Rotterdam ustanovil incentive sklad za mednarodne kongrese, ki je mišljen za pobudnike kongresov združenj: posamezniki, ki so aktivni na področju mednarodnih znanstvenih združenj in se trudijo prinesti svoje evropske ter svetovne kongrese v Rotterdam.

Incentive paket destinacije za mednarodne kongrese, ki je namenjen pobudnikom in organizatorjem, vključuje med drugim predhodni finančni sklad za podporo računu mednarodnih naročil in tudi za izdelavo ter

(so)financiranje ponudbene knjige kongresa.

Primer Toulousa: Strategija podpiranja konferenc se je uveljavila z namenom privlačiti primerne dogodke in projekte, ki ustrezajo političnim ter gospodarskim ciljem destinacije.

K tej odločitvi je pripomoglo zavedanje, da predstavlja industrija srečanj precejšen odstotek turizma, zato ga je treba še okrepiti, predvsem v smislu gospodarske vloge, ki jo ima zunaj glavne sezone v mestu Toulouse.

Predlagajo dve novi vrsti podpore – pridobiti nove dogodke in uveljaviti Toulouse kot destinacijo za redne oz. gostujoče dogodke.

V slednjem primeru je cilj promovirati vpliv destinacije na njenih ključnih strokovnih področjih. »Inkubator dogodkov« podpira prenos dogodkov, ki so bili originalno izpeljani drugje, v Toulouse in spodbuja njihovo nadaljnje razvijanje. Upravičenci so neprofitne organizacije skupine oz. zveze profesionalcev, mesta in združenja med občinami, ki so dokazale sposobnost overitve turizma, ter regionalni/lokalni turistični uradi. Na prosilca je dovoljena samo ena prijava letno.

Upravičene konference morajo imeti vsaj 300 udeležencev, ki morajo prenočiti vsaj enkrat.

Potencialne subvencije lahko vključujejo tudi stroške organizacije (najem sobe, oprema, varnost, stroški za uradno dokumentacijo, oglaševanje in honorarji za govornike), stroške javnega prevoza s Toulouse Convention Bureau, pridobitev mestne vstopnice za oglede »Toulouse en liberté« itn., kar pa izključuje dogodke v glavni turistični sezoni.

Toulouse Convention Bureau ima tudi paket za »pomoč pri ponudbi«, ki vključuje izdelavo in izdajo ponudb, pisanja pisem podpore ter njihovo prisotnost v procesu ponudb, promocijo mesta na prejšnjih konferencah za povečanje števila delegatov in organiziranje izobraževalnih izletov z organizatorji.

Primer Köbenhavna: Leta 2008 je Köbenhavn vpeljal nov program storitev »Copenhagen to your advantage«. Program vključuje koncept »all-inclusive«, ki lajša življenje organizatorjem dogodkov, ki

premišljujejo o Köbenhavnu kot svoji naslednji kongresni destinaciji.

Veliko zanimanje za Köbenhavn kot kongresno destinacijo je povzročilo, da je urad Wonderful Copenhagen izdelal popolnoma novo serijo programov. Nov program »Copenhagen to your advantage« nudi med drugim brezplačno kontrolo lokacije, javni prevoz po znižani ceni s karto Congress Travel in sprejem v mestni hiši z dobrodošlico župana. Trenutno nekaj storitev v paketu »Copenhagen to your advantage« nudijo letalski prevozniki, hoteli in lokacije, nekaj ponujajo tudi javne oblasti v Köbenhavnu, nekaj storitev pa Wonderful Copenhagen CVB. Vendar pa je cilj, da so predstavljeni skupaj pod nadzorom urada Wonderful Copenhagen.

Projekt je bil zasnovan za izboljšanje storitev, ki so na voljo organizatorjem mednarodnih kongresov, ne glede na to, ali premišljujejo o Köbenhavnu kot naslednji destinaciji za kongres ali so že začeli načrtovati sam dogodek. Nov program storitev je na voljo za mednarodna združenja in neprofitne organizacije za več kot 300 udeležencev ter vsaj dvema nočitvama.

Zaključek: Šest mest – od vrhunskih do malo manj uveljavljenih destinacij – vsako s svojo subvencijo ali podpornim programom. To je samo vzorec. Posebej omembe vredni so tudi državni kongresnoturistični uradi, ki poleg vsega vnaprej financirajo programe …

Ljubljana ima kot kongresna destinacija morda res veliko pozitivnih lastnosti, vendar zgoraj obravnavana tema standardnih spodbud s strani mesta zanjo predstavljajo velik izziv za prihodnost, ki je zdaj tudi na mojem seznamu želja.

40 V žarišču

Najemati zunanje izvajalce za upravljanje konferenc?

Dandanes se morajo združenja nenehno razvijati in konference so eden njihovih glavnih virov prihodkov

Med nedavnim sejmom IMEX v Frankfurtu je IAPCO organizirala jutranji seminar na temo, ki je zanje resnično kontroverzna. Odločitev za pogovor o taki vroči temi je bil rezultat debate članov upravnega odbora IAPCO o prihodnosti poslovanja PCO. Sporna tema o tem, ali uporabiti lastne zaposlene za menedžment konferenc ali najeti zunanjega izvajalca, je stalna dilema za združenja in večna nočna mora za PCO: Tukaj smo!

Philippe Fournier je član upravnega odbora MCI Group. Pisarno v Parizu je odprl leta 2003, čeprav je v industriji že od leta 1984, kjer je organiziral kongrese in dogodke v vseh sektorjih industrije srečanj v Franciji ter po svetu. Trenutno je predsednik IAPCO in predsednik ANAé (francosko združenje agencij za organizacijo dogodkov). Philippe je član IAPCO Training Academy in pogost govornik na seminarjih IAPCO po celem svetu.

V tem globalnem svetu nas neka težnja vleče k temu, da vse standardiziramo in da mislimo, da vsi ljudje enako reagirajo, mislijo, jedo, pijejo itn. Vendar temu ni tako: vsi ljudje smo si različni in enako velja za združenja.

Obstajajo različni modeli s specifičnimi prednostmi in slabostmi glede (ne)najemanja zunanjih izvajalcev, zato ni treba določiti enega univerzalnega pravila, ki bo ustrezal vsem.

Vendar pri IAPCO verjamejo tole: najemanje zunanjih izvajalcev je v večini primerov boljše kot nenajemanje.

Kljub temu pa imajo različni igralci v industriji svoja lastna prepričanja o tem, o čemer se je razpravljalo na omenjenem seminarju.

Eden izmed skupnih imenovalcev združenj in PCO-jev je osebje; vsi se soočajo z istim izzivom: najti primerne in nadarjene zaposlene. Uspeh organizacije je odvisen od talenta osebja, njegovih zmožnosti in spretnosti ter od posla in podpore, ki ga dobijo od uprave.

Z drugimi besedami – za pravi izid se morajo uskladiti vsi dejavniki.

Združenja navadno določijo osebe, ki imajo svoje lastno specifično poznavanje in razumevanje industrije ter lastno mrežo stikov,

vendar to še ne zagotavlja poslovne žilice, ki je danes tako nujna za organizacijo konferenc.

Kot si vemo, je organizacija konferenc tvegan posel! Dandanes se morajo združenja nenehno razvijati in konference so eden njihovih glavnih virov prihodkov.

Ne morejo tvegati potencialne izgube denarja ali se ujeti v kakršne koli finančne poneverbe!

Organizirati sestanek ne pomeni le, da izberemo lokacijo, določimo lokalni odbor, delegiramo (ali ne) program ali seveda tveganje lokalnim organizatorjem, izvedemo politične odločitve, ki so bile sprejete na sedežu od vrha navzdol, ali da zadovoljimo potrebe članov glede družabnih stikov; ne, je veliko več kot to. Pomeni namreč tudi upravljanje dobička (s financiranjem in registracijo nasproti stroškom) in nastopanje v imenu združenja (pogosto dojeto kot »znamka«); pomeni tudi marketing in komunikacijo (ne samo promocije) ter zagotavljanje neprekinjenost storitev pri rednih občasnih sestankih.

Ker se združenja zavedajo pomembnosti teh aktivnosti, mislijo, da najemanje zunanjih izvajalcev za tako ključno aktivnost spada v kategorijo »ne delaj tega«, kot pravi eden mojih prijateljev. Seveda, mislijo si, le kdo je primernejši za razumevanje prioritet združenja in njihovih ciljev kot naše lastno osebje? Kdo lahko bolje sprejema prave odločitve, ki bodo povečale število konferenc kot sam »Lastnik«?

Medtem ko so združenja navadno pametna in zavzeta, je vloga uprave bolj zapletena in zahteva več kot le par rok in pripravljenost za delo. Zahteva strokovno znanje o širokem spektru tem, česar združenjem pogosto primanjkuje. Poleg tega se postavlja še vprašanje, kako lahko v tem vedno hitreje razvijajočem se svetu notranje osebje organizira eno ali celo pet konferenc letno, je resnično povezno z razvijajočim se okoljem in pozna najnovejše trende ter tehnologijo?

Najeta storitev ima torej v tem pogledu

41 V žarišču

nekatere pomembne prednosti za združenje, da koristi storitve nekega partnerskega podjetja, ki je v koraku z dinamičnim svetom, pozna najnovejše inovacije, predpise in kulturo ter tudi razvoj storitev, ki so na voljo, in ki razume potrebe.

Najeta storitev je res vredna svojega denarja in razbremenjuje združenje vsakodnevnih skrbi, finančnega bremena in komunikacijskih zapletov.

Tako se lahko združenje osredotoči na svoj prvotni cilj.

PCO se je razvil iz potrebe po strokovnem znanju za organizacijo konferenc, saj je menedžment konferenc specifična naloga, ki vključuje številne različne spretnosti, ki prepletene skupaj ustvarijo končni učinek.

Za organiziranje konferenc je potrebno poslovno vodenje, ki mora upravljati tveganja in zahteve vseh elementov, ki jih določi zainteresirana stran. Redko je, da ima en človek ali dva razvite te sposobnosti – za razvoj potrebnega strokovnega znanja je potrebna ekipa, veliko treninga in izkušenj.

Z najemanjem zunanjih izvajalcev ima tako združenje možnost izbrati PCO, ki najbolj ustreza njegovim potrebam, in dobiti strokovnega partnerja, ki je prava marketinška entiteta, ki bo po najboljših močeh ugodila njegovim zahtevam. Seveda niso vsi PCO primerni za vsa združenja, a združenja imajo možnost izbire!

Konec koncev združenje s predajo poslov PCOju ne izgubi nadzora. Če partnerstvo združuje kombinacijo spretnosti obeh partnerjev, je to recept za uspeh.

Pripravljanje številnih različnih dogodkov, zbiranje znanja in nabiranje izkušenj omogočajo, da je PCO inovativen, a profesionalen vir izkušenj, ki jih nudijo mnogo strankam. To pomeni, da lahko ustrežejo pričakovanjem združenja. Tako je treba priznati, da PCO poveča kakovost nekega dogodka, dvigne njegovo raven, ustvari dobiček in se izkaže za vreden izdatek; to pa je bistvo, ki ga udeleženci in zainteresirane stranke pričakujejo od dogodkov.

42 V žarišču

DoGoDkI sežejo Do srca Ko gre za odnose, se varčevanje nikdar ne obnese

Razprava o komunikacijskih priložnostih, zlasti izgubljenih, je večna tema vseh, ki se ukvarjamo s tem področjem. Zapriseženi piarovci in vsi tisti, ki smo z njim »gor zrasli«, verjamemo v to, da se v odnose splača vlagati. Čas, energijo in denar. Še več: ko gre za odnose, se varčevanje nikdar ne obnese.

Minus poraja minus.

Zato je eden izmed premislekov, h kateremu kliče čas, ko je večina kazalnikov ekonomskega okolja pri nas še vedno v rdečih odtenkih, zlasti v tem, kako v paleti orodij, s katerimi gradimo odnose z javnostmi, ohraniti tista, ki porajajo najhitrejše in najdragocenejše odzive.

V marketinškem jeziku so to nedvomno (tudi) dogodki: organizirana in s konkretnim namenom zasnovana srečanja.

anuša gaši ima več kot desetletno prakso na področju odnosov z javnostmi. Med letoma 1997 in 2000 je vodila odnose z javnostmi na Mestni občini Ljubljana, od javne uprave je za kratek čas odšla pod okrilje Založbe Rokus in zatem v eno najuspešnejših slovenskih oglaševalskih agencij, agencijo Imelda.

V obdobju dela na Imeldi je sodelovala z mnogimi največjimi slovenskimi podjetji in vodila kompleksne komunikacijske projekte tudi zunaj Slovenije. Od leta 2005 do konca 2007 je bila samostojna svetovalka na področju odnosov z javnostmi, nato se je posvetila organizaciji dogodkov in do zdaj sodelovala pri zasnovi in izvedbi več deset velikih ter za slovenske razmere najkompleksnejših korporativnih in družabnih dogodkov. Je prejemnica ene najuglednejših svetovnih nagrad na področju poslovnega komuniciranja Zlato pero.

Teh se pri nas zgodi veliko. Ko včasih listam spletne strani mariborske fotoagencije, ki redno ponuja pregled družabnega dogajanja na naši strani Alp, se čudim poplavi različnih dogodkov: korporativnih, družabnih, estradnih, plehkih, dogodkov brez smisla in vsebine (delež teh je včasih nevarno visok).

In čudim se še dejstvu, da se med njimi le izjemoma pojavi dogodek, ki je bil očitno ustvarjen za promocijo turistične destinacije ali objekta. Če pustimo ob strani tradicionalne etnografske in podobne prireditve, kakršnih je v Sloveniji mnogo, se vsako leto zgodi le peščica srečanj, za katerimi stoji jasen cilj: predstaviti profesionalni javnosti prednosti in potenciale konkretnega turističnega objekta ali destinacije.

Vzrokov je mnogo, najbrž toliko, kolikor je potencialnih organizatorjev omenjenih dogodkov. O njih ne bi razpravljali in bili po nepotrebnem pametni za druge, kot radi rečemo.

Pač pa je na mestu povzetek desetih razlogov, zaradi katerih je – če sodite med zaposlene v turistični in kongresni industriji – po mojem prepričanju smotrno koledar načrtovanih poslovnih aktivnosti oplemenititi tudi s srečanjem, ki naj bo namenjeno profesionalni javnosti s področja organizacije dogodkov,

marketinga in odnosov z javnostmi.

1. Ljudje v oglaševalskih, event in piarovskih agencijah imajo precejšnji vpliv na odločitve svojih naročnikov. Najpogosteje se na njihovi strani presejejo informacije o tem, kaj, s kom, kako in kje bi lahko njihovi naročniki izpeljali komunikacijske načrte. Zato je važno, kaj o vas menijo in kako dobro vas poznajo.

2. V primerjavi s kompleksnejšimi komunikacijskimi projekti so dogodki finančno manj zahtevna investicija, ki se skoraj brez izjeme povrne.

3. Na dogodkih lahko ljudem, ki so relevantni za vas ali organizacijo, ki jo predstavljate, posredujete osebna, neposredna in nefiltrirana sporočila.

4. Kar bi s kompleksnejšim komunikacijskim orodjem počeli dan, dva in več, lahko z dogodkom storite v nekaj urah.

5. Za razliko od mnogih, ki se borijo za svoj položaj na trgu, lahko vi potencialne poslovne partnerje obdarite z vsem, kar ustvarjate. Izkoristite prednost, ki res ni dana vsem. Banalna, a zgovorna primerjava: predstavljajte si, da bi izdelovalec avtomobilov vsakega izmed potencialnih poslovnih partnerjev obdaril z avtomobilom!

6. Dober dogodek ni nujno drag. Ali drugače rečeno: mimo so časi, ko je bilo na dogodkih vse, kar je štelo, le razkazovanje (z)možnosti.

7. Dogodek lahko nahrani odnose v socialnih omrežjih. Za dalj časa.

8. Dogodek je najboljša platforma za vzpostavljanje (osebnih) odnosov.

9. Darila na dogodku niso podkupnina, ampak izraz vljudnosti.

10. Dogodek seže tja, kamor večina komunikacijskih orodij seže le stežka ali nikoli. Do srca.

Zadnji izmed naštetih razlogov ne potrebuje podnapisa. Vsi se predobro zavedamo moči dobrih izkušenj. In lepih spominov. K temu si prizadevamo v zasebnem življenju, v poslu pa smo nad tem dejstvom pogosto vzvišeni.

Zakaj že?

43 V žarišču

PRAZNUJTE Z NAMI!

Svoj 50. rojstni dan želimo praznovati z vami.

Poletimo skupaj v najlepše evropske prestolnice!

www.adria.si

events@adria.si

44 V žarišču

DRUŽBENA ZAPUŠČINA INCENTIVE POTOVANJ Generacija Y nezadovoljna nad potratno porabo

Kako incentive programi pomagajo izboljšati življenja ljudi, ki živijo na destinacijah, kjer se ti programi odvijajo?

V zadnjih letih se vedno več organizatorjev izletov osredotoča na to, kako lahko imajo programi, ki jih organizirajo, dolgotrajni učinek izboljšav na destinacijah, kjer potekajo.

To dejstvo je danes znano kot »družbena zapuščina« incentive potovanj. K temu trendu sta pripomogla dva glavna dejavnika.

Rob Davidson je predavatelj na University of Greenwich v Londonu. Specializiral se je za učenje in raziskovanje konferenc ter dogodkov.

Vsako leto od leta 2006 je bil na seznamu 50 najvplivnejših ljudi v britanski industriji srečanj, ki je objavljen v reviji Conference & Incentive Travel.

Prvi je razširjeno prepričanje, da morajo podjetja spoštovati principe družbene odgovornosti podjetij (CSR), ki narekujejo, da morajo biti aktivnosti izpeljane v skladu s tremi P-ji: prebivalci, planet in profit.

Družbena zapuščina se nanaša na človeški vidik družbene odgovornosti podjetij.

Ta vključuje upoštevanje vprašanja, kako lahko imajo incentive programi pozitivne učinke na prebivalstvo destinacije, kjer program poteka.

Drugi dejavnik je dejstvo, da so se spremenili pogledi udeležencev, predvsem glede luksuznih, ekstravagantnih incentive izletov.

Udeleženci incentive programov, ki spadajo v t. i. »generacijo Y« (navadno tisti, rojeni med letoma 1977 in 1995), so posebej nezadovoljni s potratno porabo, ki največkrat zaznamuje take dogodke. To je posebno izraženo, če so potovanja v območjih blizu socialno ogroženih območij ali v razvijajočih se državah, kjer so luksuz in ekstravagantna doživetja udeležencev v velikem kontrastu z življenjskimi stili lokalnih prebivalcev.

Oba omenjena dejavnika sta pripomogla k temu, da so incentive potovanja zasnovana tako, da imajo neki vpliv in lahko nekaj povrnejo prebivalcem na tej destinaciji.

Na najosnovnejši ravni lahko incentive potovanje pomagajo ustvariti družbeno

zapuščino z zbiranjem denarja za lokalno dobrodelno organizacijo, na primer na gala večerji dogodka. To je eden izmed najpogostejših in najpreprostejših načinov, kako pomagati lokalnim skupnostim. Če je v programu na voljo več časa, se lahko uporabi bolj neposreden pristop k ustvarjanju družbene zapuščine: udeleženci si lahko vzamejo en dan ali pol dneva in delajo neposredno na nekem projektu. To je lahko urejanje okolice lokalnega doma za starejše ali gradnja knjižnice za lokalno šolsko knjižnico. Številni dobitniki nagrade Site Crystal Awards Recognition Program za leto 2009, letnega tekmovanja, ki nagrajuje izjemne incentive programe, so dokazali, da so ti imeli pozitiven učinek na tamkajšnjo lokalno skupnost.

Na primer Terra Nova, afriško podjetje za organizacijo dogodkov, je organiziralo motivacijski pohod za 160 udeležencev po gorski verigi Drakensberg v Južnoafriški republiki za naročnika Reckitt Benckiser, podjetje za gospodinjske, zdravstvene in osebne izdelke. Dogodek ni le omogočil lokalni skupnosti možnosti za zaposlitev, saj je koristil usluge 16 vodnikov in 8 prevajalcev, ki so spremljali udeležence na pohodu, temveč je izkušnja lokalnim prebivalcem in udeležencem omogočila, da sodelujejo in da udeleženci povrnejo nekaj skupnostim, ki so jih spoznali.

Lokalna šola je dobila od njih donacijo in skupina udeležencev je lokalni nogometni ekipi podarila novo športno opremo, saj večina izmed otrok še nikoli ni imela lastnih nogometnih čevljev.

Podjetje Reckitt Benckiser je imelo priložnost počastiti ženo lokalnega poglavarja s kravo, ki so ji jo podarili in tako povečali njeno čredo.

Na splošno je incentive izletu uspelo ustvariti močan občutek pripadnosti med udeleženci in lokalnimi prebivalci, saj sta obe strani veliko pridobili od možnosti interakcije z ljudmi iz

45 V žarišču

popolnoma drugačne kulture. Še en dobitnik Crystal Award za leto 2009 je bilo podjetje Carlson Marketing Worldwide, in sicer za dogodek »SunRise«, ki so ga leta 2008 organizirali za podjetje Sun Microsystems.

SunRise je globalna nagrada Sun Microsystems in program za priznavanje ljudi, ki so tisto leto v podjetju največ dosegli. Tridnevni dogodek v Honoluluju na Havajih je bil zasnovan tako, da se je popolnoma prilegal principom družbene odgovornosti podjetja Sun Microsystems. Med dogodkom se je na vsakem koraku upoštevalo načelo trajnosti s kar največjim zmanjšanjem učinka incentive potovanja na naravno okolje. Zapostavljeno pa ni bilo niti družbeno okolje in

po dogodku SunRise je bilo veliko materialov, ki so jih uporabili, podarjenih lokalnim organizacijam.

Kupljeno pohištvo je bilo na primer donirano lokalni organizaciji YMCA, vseh 20 tabel, ki so jih uporabljali za pisanje menijev, je šlo lokalni šoli in rastline, ki so služile kot dekoracija, so zdaj v lokalnem domu za starejše.

Ti primeri, kako lahko incentive potovanja ustvarijo družbeno zapuščino, so del večjega trenda v industriji srečanj, organizatorjev incentive potovanj in njihovih strank, ki kažejo pripravljenost izkoristiti te dogodke, da nekaj povrnejo socialno ogroženim ljudem, ki živijo na destinacijah, kjer se izleti odvijajo. To je dobrodošla sprememba, saj so vsepovsod, tudi v evropskih državah, cenjene dobrodelne organizacije, ki si zaslužijo podporo tistih bolje situiranih, kot so one same.

46 V žarišču

DENAR SAM PO SEBI ŠE NE PrINese sreČe Motivacija zaposlenih je ravno tako pomembna v času krize kot v času blagostanja

wojciech romaniuk je direktor Daily Life Products pri Sodexho Pass Polska. Šest let je bil strokovni sodelavec za marketing za Avon Eastern & European Marketing, kjer je bil odgovoren za marketing kampanj in večanje trga.

Zaslužki zaposlenih imajo nekoliko drugačen namen kot redna plača. Njihov glavni namen je prepričati zaposlene, da njihov delodajalec želi razumeti in ugoditi njihovim potrebam.

Dobro strukturiran paket ugodnosti pomaga ohranjati visoko raven predanosti zaposlenih, kar neposredno vpliva na izboljšano storilnost podjetja.

Motivacija zaposlenih je pomembna tako v kriznih časih kot tudi v obdobjih blagostanja.

Različni so samo razlogi za vzpostavitev sistema spodbud. Ko se trg upočasni, se lahko začnejo zaposleni počutiti neprijetno, zato jim mora biti zagotovljena stabilnost zaposlitve. To je tudi čas, ko je od zaposlenih pričakovano, da bodo bolj predani in da bodo opravljali naloge, ki so bile prej dodeljene večji skupini ljudi. Iz tega razloga je pomembno, da se ugodnosti delijo tudi, ko trg stagnira.

Te motivirajo zaposlene k boljšemu delu, so stroškovno učinkovite in jih je mogoče preprosto upravljati.

To soodvisnost dobro poznajo poljska podjetja.

Rezultati raziskave, ki sta jo decembra 2008 opravila ARC Rynek in Opinia v sodelovanju s Sodexho Pass Polska, kažejo, da

poljska podjetja leta 2009 ne nameravajo zmanjšati paketov ugodnosti.

Tretjina anketiranih podjetij bo povečalo paket ugodnosti v primerjavi z letom 2008, medtem ko bo le 3 % podjetij zmanjšalo porabo. V povprečju nameravajo anketiranci povečati porabo za pakete ugodnosti za 2 % v primerjavi z letom 2008.

Strah je slaba motivacija Pogosta napaka, ki jo delodajalci napravijo v času krize, je mišljenje, da so zaposleni, ki so obdržali delovna mesta, dovolj motivirani iz strahu pred izgubo službe. Odpuščanja pripeljejo do krize zaupanja med sodelavci, ki od delodajalca samoumevno pričakujejo stabilnost in zagotovila glede prihodnosti.

Zvestoba zaposlenih mora biti zagotovljena

tudi na trgu delodajalcev, saj prav njihova vključenost, delavnost in zvestoba odločajo o uspešnosti podjetja ter zadovoljstvu strank.

Rezultati raziskave ponujajo najučinkovitejše načine doseganja zgoraj omenjenih dejavnikov.

Leta 2008 so bili najbolj priljubljeni paketi ugodnosti med delodajalci regresi za dopustovanje in vrednostni kuponi, ki jih je izbralo skoraj 50 % anketirancev.

Božičnica, ugodna posojila in otroški dodatki so bile nekoliko manj popularne možnosti (42 %, 38,9 % in 33 %). Druge vrste ugodnosti so vključevale skupinske izlete (26,7 %), vstopnice za dogodke (23,6 %), zdravstveno zavarovanje za zaposlene (19,9 %), dodatno pokojninsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje (9,3 %), nadomestilo za prehrano med delom (8,4 %), izdelke podjetja (5,5 %) in predplačniške kartice (0,9 %).

Spodbudni sistemi za zaposlene so ugodnosti, ki jih ti izredno cenijo, za delodajalca pa pomenijo učinkovito in fleksibilno orodje za motivacijo. Dodatna prednost odhodkov za ugodnosti je ta, da jih večino pokrije fond podjetja za socialne ugodnosti. Dajanje ugodnosti pomeni predvsem dejanje obdarovanja. Ugodnosti ne dojemamo kot del redne plače, temveč kot dodaten bonus ali darilo podjetja. Posebno učinkoviti orodji za motivacijo sta kuponi za restavracije in nadomestilo za prehrano med delom.

Pokrivata stroške hrane, obenem pa zaposlenim prepuščata izbiro kraja, časa in vrste obroka. Ugodnosti ustvarjajo pozitivne, dolgoročne odnose med delodajalcem in zaposlenimi, kar znatno pripomore h kakovosti dela.

NOV KONGRESNI CENTER Z VELIKO PREDNOSTI

KONGRESNI HOTEL WELLNESS PARK LAŠKO

Utrip

Odprte misli

Laško

Kreativnost

Vabljeni v Thermano Laško na ogled novosti, vaše najave pričakujemo na: T: 03 423 2480, 03 423 2073 E: kongres@thermana.si Več na: www.kongresi.eu

Aktivno

Nove moči

Wellness

Nova energija

Skrb za vaš dogodek Naša ustrežljivost

Kongresni hotel v celoti izpolnjuje standarde hotela s konferenčnimi zmogljivostmi, kot jih v skladu z mednarodnimi kriteriji na tem področju postavlja slovenski Kongresnoturistični urad.

Ko strmimo h kakovostni storitvi za naročnika, upoštevamo »zelena« pravila in smo ekološko osveščeni.

Kapacitete (do 1.100 oseb): r 1 Velika dvorana (do 490 oseb), r 1 Gala dvorana (do 120 oseb), r 5 seminarskih dvoran (od 20 do 220 oseb), r 3 sejne sobe (od 14 do 28 oseb), r dnevno-nočni bar.

48 Kulinarika

Ustvarjalnost naj ne ostane pred vrati v hotelsko kuhinjo Prava ustvarjalnost se ne začne in konča pri najdražjih sestavinah

Bine Volčič je po sedemletnih delovnih izkušnjah v službi Državnega protokola RS in v ljubljanskem Hotelu Mons svoje kulinarično izobraževanje nadaljeval v Franciji. Kot uspešen diplomant kuharstva na svetovno znani šoli Le Cordon Bleu v Parizu je strokovno prakso opravljal pri dveh vrhunskih pariških chefih: prvi je bil Alain Passard v restavraciji L’Arpège (3 Michelinove zvezdice) in drugi Jean-Pierre Vigato v restavraciji Apicius (2 Michelinovi zvezdici). V slednji je bil leto dni tudi redno zaposlen kot vodja izmene.

Po dveletnem šolanju in delu v Parizu se je spomladi 2009 vrnil v Slovenijo, kjer je 1. maja 2009 prevzel oblikovanje in vodenje kulinarične ponudbe v Hotelu Livada Prestige***** v Termah 3000. Od junija 2011 vodi Gourmet restavracijo Promenada na Bledu.

Hotelski gostje so danes vedno zahtevnejši – tudi na področju kulinarične ponudbe. Konec je zlatih let poceni »sindikalnega« turizma, ko se je iz vsake jedi vil tisti prepoznaven okus Vegete, ki je pokvaril okus vsaj dvema generacijama gostov. Minili so tudi časi, ko je hotelska restavracija veljala za neke vrste krmilnico, v kateri smo se lahko hitro in obilno najedli.

Danes gostje v turizmu iščejo avtentično doživetje in želijo odkriti posebnosti lokalne gastronomije.

Kuhar, ki se tega zaveda, ima zato neomejene možnosti, da gosta iz dneva v dan navduši tudi na povsem preprost način.

Pri tem ni nujno, da hotel s petimi zvezdicami ponuja samo pljučno pečenko in drage ribje fileje. Prava ustvarjalnost se ne začne in konča pri najdražjih sestavinah, ampak praktično ne pozna meja. Tudi z dnevno svežimi sezonskimi sestavinami lahko ustvarimo okusne menije za hotelske goste, za katere ni

nujno, da so dragi. Pri tem odločilno prednost predstavlja neposreden odnos z lokalnimi dobavitelji in lasten zeliščni vrt.

Sam vedno sledim načelu, da so najpomembnejše prav sveže sestavine, ki niso prišle z drugega konca sveta, pač pa so še včeraj rasle na polju.

Ko kuham, se vedno šele zjutraj odločim, kaj bo na meniju zvečer, in tega sem se držal tudi, ko sem vodil hotelsko restavracijo v Livadi Prestige.

V hotelu naj nas ne zavede, da je bogata izbira jedi pomembnejša od njihove kakovosti.

Sedem ali več menijev ne predstavlja za gosta nikakršne dodane vrednosti; raje mu ponudimo samo tri, a tiste izvrstne. Prav tako se izogibajmo bifejski ponudbi. Obilje hrane, ki je naložena v grelne posode in je bila po možnosti pripravljena že pred nekaj urami, danes ne sodi več v hotelsko

49 Kulinarika

restavracijo. Potrudimo se in gostu vsaj tople jedi ponudimo na krožniku. To je veliko bolj osebno in vsak bo dobil jed, ki je bila pripravljena prav zanj. Tudi pri večjem številu hotelskih gostov lahko danes z uporabo modernih tehnik počasnega kuhanja v predpripravi glavne jedi pripravljamo sproti in tako goste porcijsko postrežemo à la minute.

Sistem »all you can eat« pa raje prepustimo restavracijam s hitro hrano.

Podobno velja tudi za hotelski zajtrk. Saj ne moremo prebaviti 15 različnih vrst salam.

Zato naj bo bifejska miza za zajtrk predvsem privlačna. Namesto industrijskih salam lahko ponudimo domače mesnine, v sezoni ne skoparimo s svežo zelenjavo, pozimi pa bodimo izvirni in namesto zelenjave, pridelane v rastlinjaku, raje ponudimo kaj drugega. Nič ni narobe z doma vloženo zelenjavo, sadnimi kompoti, čežano, zelenjavnimi namazi, domačimi marmeladami in čatniji. Topel kruh in domači rogljički so pa tako ali tako zmaga.

Zajtrkovalnice naj ne polni vonj po postanih jajcih, slanini in klobasicah; če je le mogoče, te jedi gostom ponudimo po naročilu.

Poleg same hrane pa je treba izboljšati tudi neposredni odnos do gostov in jim dati občutek pomembnosti. Vzdušje v jedilnici naj bo prijetno.

Gost, ki vstopi vanjo, naj se ne počuti, kot da je vstopil v menzo, tudi če ima hotel sto ali več sob.

Osebno vlogo kuharja vidim tudi širše, ne samo v kuhinji, zato naj se gostom pokaže, z njimi pokramlja in kakšno jed pripravi tudi v restavraciji pred njimi. Naj dobijo občutek, da hrana ni prišla s tekočega traku, ampak je bila pripravljena zanje s posebno pozornostjo in ljubeznijo do kuhanja.

50 Kulinarika

Intervju z AnA Roš Svoje življenje in delo smo posvetili Hiši Franko ter Posočju

V zadnjem času se pogosto pojavljate v medijih, dobili ste veliko priznanj, odprli ste novo gostilno. Kje po vašem mnenju tiči razlog za ta uspeh?

Ana Roš je diplomirala iz mednarodnih ved in diplomacije na tržaški univerzi, do 18. leta se je aktivno ukvarjala s športom, in sicer s smučanjem ter plesom. Tekoče govori angleško, francosko in italijansko, malo slabše špansko ter nemško. Strastno potuje že od malega, zaljubljena je v zanimivo, raznoliko in zabavno hrano. S partnerjem Valterjem Kramarjem sta se spoznala še v njenem študentskem obdobju in že od vsega začetka zelo veliko potovala, tako zaradi doživetij kot zaradi hrane. Hiša Franko je bila takrat v lasti Valterjevih staršev. Pred 12 leti se je začela njuna Frankova zgodba, dolga in trnova pot obnov, prepletena z močno željo po lastni filozofiji in zgodbi.

Hiša Franko ima zelo jasno izdelano vizijo in filozofijo: sledi lastnemu okolju in letnim časom. Je torej zelo prepoznavna in hkrati drugačna. Ko se posameznik odloča, da bi obiskal restavracijo, gostilno ali hotel, v njegovi ponudbi vedno išče lokalne posebnosti in tradicije. Včasih ljudje za večerjo v Hiši Franko prevozijo 400 kilometrov. Zanima jih lokalna, a izrazito avtorska kuhinja, lahkotna, v bistvu zelo ženska, raznolika in pisana.

Veliko uporabljamo zelišča in začimba, ki ustvarjajo kontraste ter goste zabavajo.

Zeliščarstvo je sicer del tradicije slovenskega podeželja. Po zahtevni večerji pri Franku tako postrežemo pisane Loredanine čaje: čaj po jedi, poletni čaj, osvežilni čaj – celo italijanski gosti, ki po obedu tradicionalno prisegajo na kavo, se danes raje odločajo za lokalno zgodbo – zeliščne čaje. Potem je tu lokalna jagnjetina, pa zjutraj nabrani jurčki, divjačina, tudi surova, in čudoviti mlečni izdelki: planinsko maslo, skuta in predvsem Tolminski sir, ki mu je Valter posvetil sirno klet, v kateri zorimo Tolmince, ki jih odkupujemo iz planin, ki imajo pašnike nad 1000 metri nadmorske višine in kjer krave izključno pasejo. Tolminc je sicer eden izmed treh slovenskih avtohtonih sirov, za katere na splošno velja, da so zelo zapostavljeni in neprepoznavni.

V Sloveniji je kar nekaj dobrih ponudnikov cateringa. Kako se vi razlikujete od njih? Kaj vas loči od konkurence?

Catering je posebna zgodba Hiše Franko. O pogostitvah na terenu smo začeli razmišljati iz gole potrebe, saj Posočje pozimi praktično izumre in ker je kljub mrtvi sezoni treba preživeti 12 zaposlenih, ki v Hiši ostajajo celo leto. Včasih so želje naročnikov skoraj »nemogoče«, a lepota našega dela je, da smo zmagovalci vedno bili vsi: naročnik, ker je zadovoljen, in ekipa Hiše Franko, ker

je naročnika zadovoljila. O hrani na terenu namreč ne smeš razmišljati kot o hrani v restavraciji: razmišljati moraš, kje jo boš pripravil in kje jo boš postregel. Vrhunec naše iznajdljivosti je bila poroka v beneški laguni lanskega junija: naročnika sta bila Francoza, zelo zahtevna jedca, in med svati sta skrivala celo »michelinove« inšpektorje. Ženin nam je vse leto razlagal, da v Benetkah junija nikoli ne dežuje. In znašli smo se na par kvadratnih metrov velikem otočku brez hiš, elektrike in vode s črnimi oblaki nad glavo ter besnim morjem okoli nas. Deževalo je, kot bi bog jokal, in jokala sem tudi jaz … A konec dober, vse dobro – samo naša iznajdljivost je rešila poroko in naročnika sta bila presrečna, gostje pa niso niti slutili, da smo za grmi skrivali »poljsko kuhinjo« in da smo kuhali z baterijami na glavah in gumijastimi škornji na nogah …

Ne želim delati primerjav med konkurenčnimi cateringi in nami, a za Hišo Franko lahko zatrdim, da se tako doma kot na terenu trudimo za dobro in zelo okusno hrano.

Okusno zame pomeni razločne in izrazite okuse: jagnje ima okus jagnjetine, polenta je prava, debelo uro kuhana polenta, angleški roastbeef je točno tak, kot ga je včasih pripravljala Valterjeva mama. In če naj bo catering fin, sofisticiran, potem enake zahteve postavljam svojim sestavljenim jedem: hrana mora biti dobra.

Prihajate iz Posočja. Ali v svoje jedi, ki jih ponujate v Hiši Franko, Gostilni na Gradu in cateringu, vključujete tudi sestavine, jedi, ki so značilne za Posočje? Katere?

Kuhinja v Hiši Franko vsebuje vse elemente posoške kuhinje, letos smo na jedilni list celo vrnili zabeljeno p'lento, sicer olajšano in zaključeno s hrustljavimi šparglji. Skoraj vsaka jed vsebuje prvine našega okolja, naj bo skozi pripravo ali skozi sestavine, in končno tudi zelišča, ki jo spremljajo in plemenitijo. Kot vsaka podeželska hiša ima tudi Hiša Franko v ozadju zeliščne in zelenjavne vrtove, na katerih v toplih mesecih vsako jutro mrgoli

51 Kulinarika

»kuharskih« jaken, ki nabirajo cvetke in zelišča.

Gostilna na gradu kuha bazično kuhinjo, tam je Posočja res veliko in veliko Kobaridcev je Gostilno na gradu vzelo kar za svojo postojanko, »ambasado«. Kobariške štruklje za Ljubljano še vedno izdelujemo v Frankovi kuhinji, ker gre za jed, na katero so v Posočju posebej (upravičeno) ponosni in ki zares ni bila nikoli zapisana. Po ustnem izročilu se je prenašala iz roda v rod in prav je, da v našem okolju tudi ostane. Še danes se gospodinje med seboj »kregajo«, čigav štrukelj je pravi kobariški štrukelj.

filozofiji ali dobri zgodbi. Danes imajo morda prav, ker je povprečnemu jedcu njihova zgodba bližja kot zgodba nekoga, ki išče in razmišlja, a dolgoročno se bo vse obrnilo na glavo. Slovenski gost se razvija, potuje, vidi in je radoveden ter lahko zato primerja; slovenska kulinarična apokalipsa se je pravzaprav že začela.

Kje vidite priložnosti in slabosti turizma MICE v Posočju? Bi lahko izpostavili tudi nekaj pozitivnih zgledov?

Lani avgusta smo odprli gostilno na ljubljanskem gradu in tako Hišo Franko malce razbremenili »finančnega bremena« golega preživetja. Zadovoljni smo, da se lahko odločimo, ali nas catering zanima oziroma ali na pogostitvi lahko izrazimo tisto, zaradi česar naj bi nas naročnik izbral: visoko kakovost hrane in postrežbe. Danes je cela »poplava« ponudnikov cateringa; vsak dan srečamo na gradu dostavno vozilo drugega podjetja, drugih registrskih tablic.

Treba se je bilo specializirati: Hiša Franko ne more konkurirati podjetjem, ki so se odločila, da bodo delala masovne zabave za nizko ceno. V tujini je specializacija cateringa že ustaljena praksa.

Posočje ima strašno veliko težavo, da je sestavljeno iz manjših prenočitvenih kapacitet, na primer v Kobaridu, kjer vsi ponudniki skupaj zmorejo kapaciteto za večji kongresni dogodek. Sama sem kobariški županji Darji Hauptman pred nekaj dnevi napisala pismo, v katerem sem jo spodbudila k razmišljanju o tem, da Kobarid nujno potrebuje še en hotel, zares dober in dovolj velik, da lahko postane baza za kongresno zgodbo Kobarida.

Imamo namreč vse, kar kongresni turizem potrebuje, krasne ideje za sprostitev (ribolov, adrenalinske vodne športe, kolesarjenje, planinarjenje …), mir, prazne ceste, ravno pravšno oddaljenost od večjih centrov in predvsem krasno hrano. Kobarid namreč slovi po izjemni kulinarični ponudbi. Imamo prazne dvorane in nižje stroške kot mesta ter večji centri.

Bi lahko izpostavili nekaj pozitivnih in negativnih značilnosti slovenskih ponudnikov kulinarike v Sloveniji?

Slovenija je pravzaprav v porodnem krču – nekaj dobrih, evropsko dobrih zgodb se je izločilo iz sivega povprečja, a glavnina je zavestno ostala v komerciali – prodaja, kar se dobro prodaja, in niti približno ne razmišlja o

Glede na to, da ste eden izmed najizvirnejših ponudnikov kulinarike v Sloveniji, me zanima, kakšni so po vašem mnenju trendi v prihodnosti – še posebej trendi za catering zdaj in v prihodnosti.

Razvoj vašega družinskega podjetja je zavidljiv. Kje se vidite čez 20 let? Tujina?

Sama pravim, da smo v »kritični« investicijski starosti. Z Valterjem bi želela zaključiti obnovitvena dela na Hiši Franko in na Frančeski, bodoči leseni lepotici na družinskem dvorišču. A potrebno je potrpljenje; investicije so visoke, hkrati pa so sezone v Posočju še vedno nezanesljive. V tujino bomo potovali tako kot zdaj, dvakrat letno na dobre počitnice oz. potovanje, da napolnimo baterije in potrebe po doživetjih.

Svoje življenje in delo smo posvetili Hiši Franko ter Posočju. Vse drugo je nastalo samo zato, da lahko preživimo.

52 Kulinarika

Ali je »Gostilna Slovenija« izziv tudi za hotele?

Slovenija uvaja novo tržno znamko za kakovost in razpoznavnost lokalne ter regionalne kulinarike

Prof. dr. Janez Bogataj

Leta 2006 je bila izdelana Strategija gastronomije Slovenije, ki je določila 24 gastronomskih regij s 180 značilnimi jedmi. Izbran je bil tudi slogan kulinarične razpoznavnosti »Okusiti Slovenijo« (»Taste Slovenia« in druge jezikovne inačice), ki ga zdaj že kopirajo nekatere evropske države (npr. Portugalska). Strategija je še posebej poudarila pomen gostiln v Sloveniji za prihodnji razvoj prepoznavnosti slovenske kulinarike.

Gostilne nedvomno predstavljajo možnost za postavitev mreže kulinarične kakovosti in hkrati regionalne kulinarične razpoznavnosti, zato bi bilo zares nesmiselno, da bi se ta merila po takih in drugačnih prodajalnah ter kioskih bureka ali tudi po razmeroma kakovostno povprečni kulinarični ponudbi v hotelskih restavracijah. Zato je bil potreben nov korak, ne le v organizacijskem, ampak predvsem v mentalnem smislu, ki bi postavil trden sistem mreže kakovostnih gostiln v Sloveniji. Gostilne so namreč že stoletja zgodovinskega razvoja ena izmed posebnosti našega kulturnega prostora, ki jo označuje več sestavin: družinske tradicije, na lokalnih živilih temelječa kulinarika, razvijanje hišnih in regionalnih jedi, simbioza jedi ter vin vseh treh vinorodnih dežel, primernost prostorov za druženje ob jedeh, razvijanje različnih družabnosti in še bi lahko naštevali. Kar nekaj let, pravzaprav desetletij po koncu druge svetovne vojne se je pogostokrat z velikimi besedami govorilo o t. i. zaščiti slovenske gostilne. Sestajali so se razno razni odbori in navadno je že na vsakokratnih prvih sejah zadeva propadla, saj je bilo toliko različnih pogledov, kolikor je bilo prisotnih na sejah.

Tudi trdno izrazje, ki smo ga poznali že od Avstro-Ogrske, smo z najrazličnejšimi nestrokovnimi inovacijami vedno bolj slabili in naredili zmešnjavo poimenovanj (npr. gostišče, gostilnica idr.), ki so samo zniževala ugled in pomen žlahtnega izraza gostilna ter predvsem njene »vsebine«. Do konca druge svetovne vojne smo poznali namreč le dvoje: gostilno in gostilno s prenočišči ali t. i. »dvor«. Vse drugo so bile krčme, vinotoči, žganjarne, nekoliko

pozneje še znameniti bifeji, »kafiči« in druge marginalne »zapijevalnice«.

Skrajni čas je torej bil, da se gostilnam z njihovo izjemno ponudbo in prislovično hišno postrežbo povrne ugled. Pravzaprav pri tem ne gre za povrnitev ugleda, saj ga številne gostilne nikoli niso izgubile, ampak le za vključitev te lokalne in regionalne kulinarične kakovosti v okvire splošne razpoznavnosti Slovenije. Oblikovana je bila nova tržna znamka »Gostilna Slovenija«, ki začenja svoje poslanstvo s specifično kulinarično razpoznavnostjo, podobno kot to uspešno počnejo v različnih evropskih in svetovnih regionalnih okoljih (npr. italijanska picerija, tajska restavracija, francoska restavracija, veriga restavracij v Furlaniji - Julijski krajini z imenom »Pot okusov« idr.). Vključitev v »mrežo« Gostilna Slovenija določa poseben pravilnik. Temeljni pogoj za vključitev je seveda že samo poimenovanje, saj se mora gostinski lokal imenovati gostilna. Sledi še cela vrsta pogojev, ki jih mora izpolnjevati posamezna gostinska hiša. Med njimi je seveda velikega pomena kulinarična ponudba, ki mora v več kot 80 odstotkih temeljiti na hišnih (nepravilni izraz za nje so »domače jedi«), lokalnih, regionalnih in vseslovenskih jedeh ter njihovih sodobnih interpretacijah.

Določila namenjajo velik pomen lokalnim dobaviteljem živil in njihovi sledljivosti.

Poudarjenega pomena sta trajnostni in sonaravni razvoj, med določili so še zahteve po ustrezni ponudbi vin, kjer prednjačijo slovenska vina vseh treh vinorodnih dežel, načini strežbe in sodobni oblačilni videz strežnega osebja, zunanja ter notranja ureditev gostiln, celo glasbena kulisa in številna druga področja. Vse gostilne, ki bodo dosegle ustrezno število točk, bodo opremljene z znakom na razpoznavni tabli in z značilnimi izveski na fasadah. Gostilniški izvesek je sodobna oblikovalska interpretacija starega gostilniškega izveska, ki je prvotno z oblanjem, od 19. stoletja pa z njegovo stilizacijo iz pocinkane pločevine označeval hiše, kjer so gostoljubno sprejemali goste, jim postregli z izvrstnimi jedmi in pijačami, v

53 Kulinarika

nekaterih pa ponudili tudi prenočišče.

V članstvo tega nastajajočega združenja, verige ali mreže se bodo lahko vključevali tudi hoteli, seveda tisti, ki bodo v okviru palete hotelske ponudbe, ob vseh fitnesih, wellnessih, masažnih salonih, restavracijah in barih ponudili tudi ambiente s posebnimi ponudbami lokalne in regionalne kulinarike.

Torej take vrste prostorov in ponudbe, ki bodo pomenili »drug svet« v okviru posameznih hotelskih kompleksov in se bodo imenovali »Gostilna Slovenija«. To bo prav gotovo predstavljalo veliko novost v siceršnji gostinski in turistični ponudbi hotelov. Zato ni presenetljivo, da pri uveljavljanju nove tržne znamke Slovenije sodelujeta Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije ter njena Sekcija za gostinstvo in turizem ter Slovenska turistična organizacija. Od letošnjega julija nastajajoča veriga gostiln z nazivom »Gostilna Slovenija« predstavlja namreč enega redkih turističnih proizvodov Slovenije, ki lahko veliko pripomore k razpoznavnosti kulinarike Slovenije. Naša država je namreč še vedno kulinarično precej nerazpoznavna, čeprav v zadnjih nekaj letih opažamo premike v pozitivni smeri. Zato bo le sistematično in strokovno podprto delovanje novega združenja »Gostilna Slovenija« pripomoglo k uveljavitvi nove stare kulinarične vsebine, ki je brez dvoma že na visoki ravni. V pogosto siromašni in neatraktivni ponudbi turističnih vsebin v slovenskih hotelih, vključno z njihovim pogostim kulinaričnim avtomatizmom (izjeme seveda so, vendar jih lahko preštejemo na prste ene roke), se torej »Gostilna Slovenija« ponuja kot sveža in hkrati obvezujoča vsebina ter ponudba. Navsezadnje to potrjujejo tudi izkušnje iz manj ali bolj oddaljene tujine, kjer se hoteli ponašajo z izjemnimi, vrhunskimi restavracijami v svojih prostorih. Pogosto jih imajo v najemu ugledna ali tudi vzhajajoča kuharska imena, torej »chefi«, ki so s svojim imenom merilo kakovosti in izjemne ponudbe sozvočja okusov. Ali ni bilo prav to temeljno merilo za razmejevanje med dobrimi in slabimi gostilnami že pred stoletji? V Sloveniji zagotovo!

54 Raziskave

Pripravljenost plačati za profesionalne storitve Ali znam? Ali uživam v tem?

Namen raziskave je zgraditi model, ki bo pomagal razumeti potrošnikovo pripravljenost plačati za profesionalne storitve. Vrtnarjenje/ košnja in vrtne storitve, tapetništvo, vodovodni inštalater, servis avta, čistilnica in popravilo oblačil, pripravljanje dohodnine, finančne storitve vključno z načrtovanjem investicij ter pokojnine so primeri storitev, za katere imajo potrošniki navadno možnost, da jih opravijo sami ali zanje nekoga najamejo.

Takšne storitve imenujem profesionalne storitve.

Nada Nasr Bechwati je izredna profesorica marketinga na Bentley University v Massachusettsu v ZDA. V svojih trenutnih raziskavah se osredotoča na transformativno raziskovanje navad potrošnikov. Njeno svetovalno delo obsega predvsem merjenje potrošnikovega dojemanja vrednosti življenjskega časa. Dr. Bechwatijeva je med drugim objavila svoje izsledke v Journal of Marketing Research, Journal of Consumer Psychology in Journal of Interactive Marketing.

Profesionalne storitve, ki jih lahko potrošniki opravijo sami, predstavljajo ponudnikom storitev zanimiv izziv določanja cene.

Tradicionalne tehnike določanja cene so zahtevale upoštevanje potrošnikov, skupaj s stroški in tekmeci. Vendar ima lahko dojemanje potrošnikov vrednosti neke storitve poseben pomen pri določanju cene profesionalnih storitev, kjer imajo potrošniki sami možnost opravljanja storitve. Medtem ko so ugledni raziskovalci preučevali demografske in ekonomske spremenljivke, sama menim, da imajo vedenjske spremenljivke večjo vlogo pri določanju najvišje vrednosti, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati.

Postavljam hipotezo, da je pripravljenost potrošnikov plačati večinoma posledica dveh splošnih razlogov: (1) njihove zmožnosti opraviti delo ali ga plačati in (2) njihove pripravljenosti plačati. Množica dejavnikov spada pod ti dve prekrivajoči se dimenziji.

Zmožnost teh dveh dimenzij ima dva vidika.

Prvi vključuje zmožnost oziroma nezmožnost potrošnika, da sam opravi delo. Eden izmed vidikov subjektivnega mnenja je potrošnikovo prepričanje, da lahko delo opravi enako dobro kot ponudnik storitve. Tukaj je razlika v kakovosti izvedbe med samim potrošnikom in ponudnikom storitve eden izmed faktorjev, ki vpliva na pripravljenost plačati za storitev.

Drugi vidik se nanaša na finančne zmožnosti ali razpoložljivost denarnih sredstev. Tako

lahko pričakujemo, da bo varnost službe ali strah pred izgubo službe vplival na finančne zmožnosti. Stroški lastne izvedbe bodo po oceni pozitivno vplivali na potrošnikovo pripravljenost plačati za profesionalne storitve.

Lastna izvedba ni zastonj in vključuje stroške.

Na primer, za vrtnarjenje potrebujemo orodja in opremo.

Pripravljenost plačati je največkrat odvisna tudi od tega, kako lahko potrošniki drugače izkoristijo svoj čas, in od njihovih interesov ter prioritet. Namesto da neki čas porabijo za lastno izvedbo, ga lahko izkoristijo za (1) delo ali (2) uživanje v prostočasnih aktivnostih. Priložnosti za dodatno delo in dodatni zaslužek ni vedno na voljo. Poleg tega imajo posamezniki različne ravni izkoriščanja prostega časa. V širokem smislu se pričakuje, da bo potrošnik, ki ceni svoj prosti čas, bolj pripravljen plačati za profesionalne storitve.

Tudi pričakovan trud, ki bi ga potrošnik moral vložiti v lastno izvedbo nekega dela, bo vplival na pripravljenost za plačilo storitev. Raziskave potrošnikovega procesa odločanja nudijo veliko podpore potrošnikovim poskusom, da čim bolj zmanjšajo trud, ki ga morajo vložiti v neko nalogo.

Lastne prioritete in interesi vplivajo na pripravljenost plačati za profesionalne storitve. Tako potrošnik morda uživa v nekem delu, na primer vrtnarjenju, ki ga lahko opravi profesionalni ponudnik.

Takšni užitki po ocenah zmanjšujejo potrošnikovo pripravljenost plačati za najem zunanjih ponudnikov storitev. Poleg tega na potrošnikovo vedenje vplivajo tudi njihova družba, npr. prijatelji in kolegi, kar so potrdile raziskave referenčnih skupin in normativnega vpliva. V skladu s tem je potrošnikova pripravljenost plačati odvisna od vedenja njihove referenčne skupine.

Da bi preizkusila svoj model, sem izpeljala dve ločeni spletni raziskavi, ki sta se

55 Raziskave

vsebinsko prekrivali. Vsaka izmed njiju se je osredotočala na eno industrijo; storitve prve so bile čiščenje oblek, druge pa računovodska pomoč. Zbrala sem odgovore 488 potrošnikov za prvo raziskavo in 480 za drugo. Oba vzorca predstavljata vse povprečne profile kupcev.

V raziskavi so bili anketiranci najprej vprašani, ali so pripravljeni plačati za tovrstne storitve. Sledila so vprašanja, ki so merila neodvisne spremenljivke. Te so bile mnenja o (1) subjektivnem znanju, (2) razlika v kakovosti izvedbe med ponudnikom storitve in lastno izvedbo, (3) varnost službe, (4) stroški lastne izvedbe, (5) možnost dodatnega zaslužka, (6) visoko vrednotenje prostega časa, (7) vrednotenje časa, (8) trud, (9) uživanje v izvedbi in (10) referenčna skupina.

Zadnji sklop je bil namenjen demografskim vprašanjem, vključno s starostjo, prihodki, izobrazbo in velikostjo družine.

Izsledki moje raziskave podpirajo pomembnost vedenjskih spremenljivk kot napovedovalcev potrošnikove pripravljenosti plačati za profesionalne storitve. Vedenjski strukturni model enačbe se je dobro ujemal z rezultati in neposredni rezultati so bili vidni v obeh preučevanih industrijah. Mnenja o subjektivnem znanju, kako opraviti neko delo, in uživanje ob opravljanju tega dela sta bili najpomembnejši spremenljivki v mojem modelu. Zanimivo je, da dodajanje tradicionalno preučevanih demografskih spremenljivk ni pomenilo boljših modelov.

Poleg tega sem opravila tudi diskriminantno analizo za vsak sklop podatkov, tako da sem uporabila samo storitev (uporabniki nasproti neuporabnikom) kot skupinsko spremenljivko.

Diskriminantna analiza je pokazala, da so se uporabniki in neuporabniki tako profesionalnega čiščenja kot računovodske pomoči razlikovali predvsem pri vedenjskih spremenljivkah, kot sta uživanje ob opravljanju dela in vedenje referenčne skupine.

Razumevanje, katere vedenjske spremenljivke posledično predvidevajo pripravljenost plačati za profesionalne storitve, nam ponuja zanimive marketinške možnosti. Glede na pomembnost videnega znanja in razliko v kakovosti storitve v primeru »narediti ali kupiti« bi se lahko ponudniki storitev v svojih reklamnih sporočilih bolj osredotočali na to, koliko boljši je rezultat, če oni (za razliko od potrošnikov) opravijo storitev. Moje ugotovitve prav tako nakazujejo na to, da bo prikazovanje prostočasnih aktivnosti in vrednosti lastnega časa povzročilo, da bodo potrošniki bolj pripravljeni plačati za profesionalne storitve.

Referenca: Nasr Bechwati, Nada (2011), »Willingness to Pay for Professional Services,« Journal of Product and Brand Management, 20(1), 75­­‐83.

56 Raziskave

Kako potujemo danes – najnovejši trendi na področju potovanj Današnji popotniki delijo svoja doživetja v realnem času

JWT, svetovna mreža agencij na področju oglaševanja, h kateri je priključena tudi ljubljanska oglaševalska agencija Studio Marketing JWT, je objavila rezultate obsežne raziskave vedenja današnjih potrošnikov, ki se nanaša na spremembe, zaznane pri potrošnikovih načinih in navadah pri potovanjih. Na spremenjene navade je ključno vplival razvoj novih tehnologij. Najnovejši trendi in spremembe v načinu doživljanja ter preživljanja počitnic temeljijo na uporabi prenosnih naprav, internetu in uporabi družabnih omrežij. Svetovna mreža JWT je podrobneje predstavila tri, ki prevladujejo.

Drobne popotniške nujnosti Zastarele vodnike in zmečkane zemljevide so nadomestili pametni telefoni s tehnologijami mobilnih zemljevidov, s storitvami in vodniki, ki na podlagi tehnologije GPS ponujajo za vsako določeno lokacijo relevantne informacije, ter drugimi aplikacijami za potovanje. To je trgovina, ki preko enega samega mesta na boljši način povezuje popotnike s tem, kar jih obdaja, povezuje jih med sabo in s turističnimi blagovnimi znamkami, kot bi jih lahko kateri koli tradicionalni potovalni vodnik. Mobilni telefon kot končni in stalni spremljevalec popotnika spreminja popotniško pokrajino ter postavlja svet informacij o tem, kar nas obdaja, v naš doseg in nam ponuja tudi veliko bolj personalizirano izkušnjo. Današnji popotniki lahko odpotujejo in nato načrtujejo dopust na poti, ne da bi pri tem izpustili en sam korak.

Razlogi za nastanek trenda drobnih popotniških nujnosti se skrivajo v uporabi mobilnega telefona kot vsestranske naprave, pričakovanju takojšnje zadovoljitve potreb, hiperpersonalizaciji digitalnega sveta ter brisanju mej med digitalnim in realnim svetom.

Trend drobnih popotniških nujnosti lahko opazimo preko: - rasti števila digitalnih vodnikov (upadanje prodaje tiskanih vodnikov, Wikitravel), - ozko segmentiranih vodnikov in podatkov (Google, Goggles, Goby, Room 77, Seat Authority), - informativnih/popotniških priporočil in nasvetov lokalnega prebivalstva ter preteklih turistov, ki so takoj dostopni, - vstop proizvajalcev mobilnih telefonov na trg potovanj in počitnic (BlackBerry Travel App, Tripper, iTravel).

Nova vrednost potovanja Medtem ko so popotniki včasih delili svoja doživetja z drugimi ob vrnitvi v domače kraje, današnji mobilni in z internetom povezani popotniki to počnejo v realnem času. Možnost nalaganja fotografij, video posnetkov in tekstovnih sporočil širi izkušnjo potovanja ter na dolgo in široko priča o tem, kako popularen, privilegiran, svetovljanski itd. je popotnik.

Razloge za pojav trenda nove vrednosti potovanj najdemo v možnosti objavljanja besedil, fotografij in video vsebin med preživljanjem počitnic, objavljanju podrobnosti iz zasebnega življenja in trenutkov z bližnjimi ter želji po izstopanju med množico objavljenih doživetij.

Trend nove vrednosti potovanj lahko opazimo v obliki: - visokega odstotka spremljanja množičnih kulturnih ali športnih dogodkov v obliki komentarjev ali sledenja na družabnih medijih, - strahu pred zamujanjem doživetij (na kar uporabnike opozarjajo družabni mediji), - vstopanja blagovnih znamk v ta trend (American Express, »Družbena valuta«; Smirnoff, »Bodi tam«).

Odklopljene počitnice Eden izmed 10 trendov za leto 2011, ki jih je

v začetku leta predstavila svetovna mreža agencij JWT, je tudi iskanje zatočišča pred tehnologijo na počitnicah: v prizadevanju za ponovno oživitev odnosov s svojimi bližnjimi, polnjenju baterij in izkušanju doživetij v resničnem svetu nekateri posamezniki raje izberejo odklop od tehnologije. Medtem ko se mnogo turistov počuti udobno s svojim mobilnikom na dosegu roke, se nekateri počutijo tudi omejene z nenehnimi opomniki na obveznosti, ki jih čakajo doma. S sprostitvijo, ki jo nenehno moti povezanost, turisti odklop od tehnologije razumejo kot edini način, s katerim se lahko resnično umaknejo od vsega.

Razloge za iskanje »odklopa« od tehnologije na počitnicah najdemo v želji po doživljanju sedanjega trenutka, oživitvi odnosov z bližnjimi, življenju v realnem času, rastočem zavedanju o slabih straneh digitalnega sveta, brisanju meje med delovnim in zasebnim časom ter široki digitalni pokritosti.

Trend odklopa od tehnologije na počitnicah je opaziti pri storitvah, kot so: - počitniška središča z omejenim dostopom do tehnologije (plaža Arawak v Anguilli, Innov izolacijski paket, Via Yoga ponuja digitalni detox, ponudba hotela Quincy »Bodi izklopljen«), - območja brez mobilnih telefonov, - vstopanje različnih ponudnikov na tovrsten trg (potovalna agencija Melchers, »Windows namizje«; Copa Airlines, »Pobeg iz pisarne«; Carnival, »Drugačen«; The Monroe County Tourist Development Council, »Aplikacija za to ne obstaja!«).

Današnji popotniki se razlikujejo tudi od tistih izpred nekaj let. Opremljeni so s tehnologijo, z neskončnim tokom informacij pod konicami svojih prstov ter so motivirani za deljenje izkušenj z drugimi, medtem ko jih doživljajo.

Temu nasproten trend so počitnikarji, ki si želijo odklopa od tehnologije in njene prevlade nad njihovimi življenji.

57 Raziskave

Unija mednarodnih združenj (UIA) Mednarodna statistika srečanj za leto 2010

Uredništvo revije Kongres se je odločilo objaviti Mednarodno statistiko UIA za leto 2010. V spodnjem poročilu je objavljanih »naj« 10 držav in mest ter statistika držav in mest iz Jugovzhodne Evrope.

Zadnjih 62 let Unija mednarodnih združenj izvaja statistične študije o preteklem letu v mednarodnih srečanjih v korist svojih članov.

Statistike temeljijo na sistematično zbranih podatkih kongresnega oddelka UIA glede na stroge kriterije, postavljene skozi leta, ki zagotavljajo primerljivost s prejšnjimi leti.

Srečanja, ki se upoštevajo, so tista, ki jih organizirajo ali financirajo mednarodne organizacije, ki se pojavljajo v Letopisu mednarodnih organizacij in Mednarodnem kongresnem koledarju, npr. srečanja njihovih vodilnih organov, kongresi, simpoziji, regionalna srečanja in tudi nekatera nacionalna srečanja z mednarodno udeležbo, ki jih organizirajo nacionalne podružnice mednarodnih združenj z vsaj 50 udeleženci ali z neznanim številom udeležencev.

Vključena pa niso povsem nacionalna srečanja in religiozna, didaktična, politična, trgovska, športna, motivacijska srečanja ter srečanja korporacij, saj pregled nad temi specifičnimi trgi ni v obsegu aktivnosti UIA.

»Naj« države po številu mednarodnih srečanj leta 2010

»Naj« mesta po številu mednarodnih srečanj leta 2010

Država

Število srečanj

Odstotek vseh srečanj

Mesto

Število srečanj

Odstotek vseh srečanj

1. ZDA

936

8,1 %

1. Singapur

725

6,5 %

2. Japonska

741

6,5 %

2. Bruselj

486

4,4 %

3. Singapur

725

6,4 %

3. Pariz

394

3,6 %

4. Francija

686

6,0 %

4. Dunaj

257

2,3 %

5. Belgija

597

5,2 %

5. Seul

201

1,8 %

6. Španija

572

5,0 %

6. Barcelona

193

1,7 %

7. Nemčija

499

4,3 %

7. Tokio

190

1,7 %

8. Južna Koreja

464

4,0 %

8. Ženeva

189

1,7 %

9. Velika Britanija

375

3,3 %

9. Madrid

175

1,6 %

10. Avstrija

362

3,1 %

10. Berlin

165

1,5 %

Države Jugovzhodne Evrope

Mesta Jugovzhodne Evrope Istanbul

83

0,8 %

Atene

39

0,4 %

Ljubljana

20

0,2 %

Bukarešta

17

0,2 %

Sofija

16

0,2 %

Zagreb

15

0,1 %

Dubrovnik

6

0,1 %

Skopje

6

0,1 %

Sarajevo

2

0,0 %

Budva

2

0,0 %

0%

Novi Sad

2

0,0 %

0%

Tirana

1

0,0 %

22. Turčija

128

1,0 %

27. Grčija

86

0,8 %

44. Romunija

41

0,4 %

48. Slovenija

36

0,4 %

49. Hrvaška

32

0,3 %

54. Bolgarija

23

0,2 %

62. Srbija

18

0,2 %

73. Makedonija

11

0,1 %

122. Bosna in Hercegovina

4

0%

135. Črna gora

3

151. Albanija

1

58 Raziskave

Primerjava zadovoljstva udeležencev MED BORZAMA Conventa 2011 in IMEX 2011 Borzi sta po rezultatih zelo primerljivi

V uredništvu revije Kongres smo se odločili, da naredimo raziskavo o zadovoljstvu udeležencev iz JV Evrope na Conventi 2011 in borzi IMEX 2011. Za merjenje zadovoljstva na obeh dogodkih smo uporabili eno samo anketo z enakimi vprašanji. Tudi anketiranci so bili v 80 % isti. Na anketo o zadovoljstvu z borzo IMEX 2011 je odgovorilo 35 izmed 67 udeležencev, na anketo o zadovoljstvu s Convento 2011 pa 47 izmed 122 udeležencev.

V obeh primerih smo dobili jasne vzorce, ki jih lahko posplošimo tudi na celotno populacijo, ki smo jo raziskovali. Za primerjavo smo analizirali 8 najzanimivejših vprašanj.

Rezultati so predstavljeni po točkah, ki hkrati predstavljajo tudi zastavljena vprašanja.

1. Navedite glavne razloge za predstavitev na borzi IMEX 2011 oz. Conventa 2011 Na obeh borzah so glavni trije razlogi »Predstavitev ponudbe na enem mestu«, »Osebni sestanki med razstavljavci in kupci« ter »Mreženje«. Pri obeh borzah so razstavljavci na prvo mesto postavili osebne sestanke (Conventa: 48 %, IMEX: 34,5 %), na drugo mreženje (Conventa: 25 %, IMEX: 29,9 %) ter na tretje predstavitev ponudbe na enem mestu (Conventa: 21 %, IMEX: 25 %). Rezultati so pričakovani, saj je Conventa veliko bolj specializirana borza, kjer lahko tudi kupce storitev prilagodiš.

IMEX pa je veliko večja borza, zato so tudi možnosti mreženja večje.

2. V kolikšno meri se strinjate z naslednjimi trditvami? a. IMEX 2011/CONVENTA 2011 je zelo pomembna za moj posel (Graf 1) Iz grafa 1 je razvidno, da se v obeh primerih skoraj vsi strinjajo, da sta tako IMEX kot Conventa pravšnji borzi za njihov posel. Razlika je predvsem v tem, da ima IMEX več tistih, ki se močno strinjajo s to trditvijo, in tudi takih, ki se ne strinjajo s to trditvijo.

b. Borzo IMEX/CONVENTA obiščejo pravšnji kupci za moj posel (graf 2) Tudi tukaj ugotovimo, da se razstavljavci na obeh borzah strinjajo, da imata obe borzi prave obiskovalce (kupce). Razlika se spet pojavi samo pri odstotku tistih, ki se močno strinjajo s to trditvijo, in tistih, ki se ne strinjajo s to trditvijo. Teh ima IMEX več kot Conventa.

Pri tem vprašanju so se pokazale občutne razlike med borzama, in sicer pri Conventi je 94 % anketirancev odgovorilo, da je bila cena enaka kakovosti ali da je kakovost presegla ceno. Pri borzi IMEX je bilo skupaj teh 68,6 %. Največja razlika se je pojavila pri trditvi, da je bila kakovost višja od cene, saj je bilo pri Conventi takih 36 %, pri IMEX pa 8,6 %.

3. Je sodelovanje na borzi izpolnila vaša pričakovanja?

Obiskovalci so za obe borzi v več kot 90 % odgovorili pritrdilno. Tukaj je imela Conventa občutno več tistih, ki so se popolnoma strinjali s to trditvijo, saj je bilo teh 58 %, pri IMEX pa 48 %.

7. Ali menite, da se bo naložba v predstavitev na borzi IMEX/CONVENTA izplačala?

Pri tem vprašanju sta bili borzi zelo enakovredni, saj je z »da« odgovorilo pri Conventi 87 % pri IMEX pa 88,6 % vprašanih.

4. Ocenite kakovost svojih predhodno dogovorjenih sestankov z vabljenimi kupci Uporabljena je lestvica, kjer 5 pomeni odlično, 4 dobro, 3 ustrezno, 2 slabo in 1 zelo slabo.

Pri vseh trditvah opazimo, da so bili udeleženci Convente nekoliko bolj zadovoljni z vabljenimi kupci. Največja razlika se je pojavila pri številu realiziranih sestankov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da Conventa ponuja več možnosti za sestanke (glejte graf 3).

8. Kako verjetno je, da boste razstavljali tudi na borzi IMEX/CONVENTA 2012?

Tudi pri tem vprašanju so si bili anketiranci kar enotni, saj če združimo tiste, ki najverjetneje bodo razstavljali tudi prihodnje leto, in tiste, ki gotovo bodo, ugotovimo, da je pri borzi IMEX teh 94,2 %, pri Conventi pa 98 %.

5. Ocenite vsakega izmed vidikov borze IMEX oz. Conventa Uporabljena je lestvica, kjer 5 pomeni odlično, 4 dobro, 3 ustrezno, 2 slabo in 1 zelo slabo.

Tudi pri tem vprašanju se je Conventa bolje odrezala pri vseh ocenjevanjih.

Največjo razliko je opaziti pri vprašanjih o ustreznosti obiskovalcev in zelenih ukrepih borz, kjer so intervjuvanci precej bolje ocenili Convento (glejte graf 4).

6. Je kakovost storitev upravičila strošek udeležbe na borzi?

Zaključek Z raziskavo v uredništvu revije Kongres smo ugotovili, da so rezultati zadovoljstva pri obeh borzah podobni in da med njima ni velikih razlik. V večini primerov se je Conventa odrezala nekoliko bolje. Še posebej je Conventa v pozitivno smer izstopala pri relevantnosti obiskovalcev za razstavljavčev posel, zelenih ukrepih ter pri trditvi, da je kakovost višja od cene. Glede na ocene lahko tudi sklepamo, da sta obe borzi profesionalno organizirani in izpeljani, saj so povsod ocene občutno višje od povprečja. Rezultati tudi pokažejo, da se bodo udeleženci omenjenih borz najverjetneje udeležili tudi leta 2012.

59 Raziskave

Graf 1: IMEX 2011/CONVENTA 2011 je zelo pomembna za moj posel

Se popolnoma strinjam

Graf 2: Borzo IMEX/CONVENTA obiščejo pravšnji kupci za moj posel 11

Se popolnoma strinjam

15 22,9

47

Se zelo strinjam

43

Se zelo strinjam

17

37

40

Se delno strinjam

Se delno strinjam

40 31,4

Se delno ne strinjam

Se delno ne strinjam

0 5,7

Se zelo ne strinjam

Conventa

2

0

20

2

40

IMEX

0 0

0

60

Graf 3: Ocena kakovosti predhodno dogovorjenih sestankov z vabljenimi kupci

Conventa

6

Se zelo ne strinjam

IMEX

0

40 40

10

20

30

40

50

60

Graf 4: Ocene različnih vidikov borze IMEX oz. Conventa

5 4.5 4 4

3,61

3,47

3,8 3,52

3,7

3,5

5 4.5 4

3

4,5

4,4

4,5

4,3

4,1 3,7

3,7

3,9

3,9

3,5 2,8

3

2,5

2,5

2

2 1,5

1,5

1

1

Zadovoljstvo s številom realiziranih sestankov

Zadovoljstvo s kakovostjo sestankov

Conventa

IMEX

Zadovoljstvo z vabljenimi kupci, ki so se udeležili sestankov

Splošen ugled

Ustreznost obiskovalcev za vaš posel

Kakovost obiskovalcev

Conventa

Priložnosti za mreženje

IMEX

»Zelenost« borze IMEX/Conventa

The Global Meetings & Events Exhibition 29 November – 1 December 2011 Fira Gran Via, Barcelona, Spain

Five star business opportunities for the meetings and events industry See you at EIBTM 2011

Find out more at www.eibtm.com/kongress EIBTM is part of the Reed Travel Exhibitions Meetings and Events Portfolio

organised by

61

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

USPEŠEN NASTOP NA POSLOVNI BORZI IMEX 2011 Slovenija se je med 24. in 26. majem predstavila tudi na globalni kongresni borzi IMEX v Frankfurtu. V okolju mednarodnega kongresnega turizma vlada dobro ozračje, kar je bilo čutiti na sejmišču – tako med ponudniki kot tudi med kupci kongresnih storitev. Slovenijo smo na borzi predstavljali Slovenska turistična organizacija, Zavod-Kongresnoturistični urad, Turizem Ljubljana in osemnajst predstavnikov turističnega gospodarstva, kar je rekordno število (Adria Airways, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Austria Trend Hotel Ljubljana, Grand Hotel Union, Hotel Lev, Hotel Mons – Hotel in kongresni center Ljubljana, LifeClass Hotels & Spa, Bernardin Group, Intours DMC, Kompas Slovenija, Go®mice, Sava Hotels & Resorts, Thermana Laško, Cankarjev dom, Bohinj Park hotel, Albatros Bled, iDMC). Podjetje Jezeršek je poskrbelo za pogostitev obiskovalcev stojnice.

Na stojnici smo vzpostavili osebni stik z več kot 340 kupci kongresnih storitev. Partnerji so realizirali skupaj preko 250 sestankov, pripravili pa smo tudi deset skupinskih predstavitev, ki se jih je udeležilo preko 100 tujih organizatorjev dogodkov.

Slovensko stojnico je obiskalo več kot 340 tujih organizatorjev dogodkov, ki so izkazali interes za sodelovanje, kar še utrjuje naše prepričanje, da Slovenija vedno bolj utira svojo pot na konkurenčnem mednarodnem kongresnem področju. Veliko zanimanje je pritegnil prav svež in inovativen pristop, predvsem atraktivna animacija, ki jo je pripravilo podjetje iDMC skupaj s Kongresnim uradom in STO. Poimenovali smo jo »Teleportation point« (Teleportacijska točka) in z njo smo obiskovalce stojnice teleportirali v Slovenijo. Udeleženci so si izbrali destinacijo in rekvizit, ki to destinacijo predstavlja. Violina jih je postavila na Tartinijev trg v Piranu, veslo na Blejsko jezero, skodelice so jim pričarale kavarniško vzdušje ob Ljubljanici, smuči pa so jih vodile na turno smuko na Kanin. Vsi udeleženci, ki so izkusili »Teleportation point«, bodo prejeli tudi fotografijo v spomin na doživetje na slovenski stojnici. V okviru nastopa na borzi je Kongresni urad Slovenije v sodelovanju z marketinško agencijo Go®mice organiziral tudi novinarsko konferenco z namenom predstavitve marketinške kampanje Push up 3.0. – BeBee. Borza IMEX je kljub gospodarskim razmeram letos zabeležila rekorden obisk. Preko 3900 vabljenih kupcev, vseh obiskovalcev pa je bilo skoraj 9000. Statistika borze beleži 57.000 individualnih in skupinskih sestankov, 90 različnih izobraževalnih dogodkov, pa tudi srečanje 25

predstavnikov turističnega gospodarstva iz 16 držav, ki so se pogovarjali o resničnem pomenu in vrednosti poslovnih dogodkov. Iz Slovenije se je političnega foruma udeležila Eva Štravs, predsednica upravnega odbora Slovenske turistične organizacije, ki jo je spremljal Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije.

Očitno večja je bila tudi udeležba vabljenih kupcev iz novih, rastočih in vse pomembnejših tržišč Brazilije, Rusije, Indije ter Kitajske, močno se je povečalo tudi število kupcev iz azijskih držav in Združenih držav Amerike.

Za prihodnje leto, ko bo IMEX praznoval 20. obletnico, je predsednik Ray Bloom napovedal številne načrte in pobude – od poslovnih, zabavnih, pa tudi humanitarnih – ter s ponosom dodal, da se projekt IMEX Challenge uspešno nadaljuje in da ga bo prihodnje, slavnostno leto, gostila prav Slovenija.

Ljubljana izbrana za gostiteljico IMEX Challenge 2012 Ljubljana je bila izbrana za gostiteljico mednarodnega družbeno odgovornega humanitarnega projekta IMEX Challenge 2012.

V tesnem boju smo premagali New York. Projekt je izveden s strani organizatorja borze IMEX, ki velja za največjo kongresno borzo na svetu.

Mednarodna kongresna javnost je bila o izbiri Slovenije za gostitelja IMEX Challenge 2012 obveščena na novinarski konferenci, katere govornik je bil sam direktor borze Ray Bloom. Prvi IMEX Challenge je bil organiziran lani na Poljskem in drugi bo v Ljubljani. Projekt gradnje učnega čebelnjaka za gojence Centra Dolfke Boštjančič v Dragi na Igu se je izkazal za zmagovalno idejo.

Predstavnik organizatorja Jon Bradshaw je obiskal tako Čebelarsko zvezo Slovenije kot tudi Center Dolfke Boštjančič ter se pogovarjal z odgovornimi in obeta se nam edinstven družbeno odgovoren in humanitaren projekt.

Učni čebelnjak bo gradilo 15 predstavnikov mednarodne kongresne scene s celega sveta.

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Poleg tega, da si bodo sami financirali pot, bodo za sodelovanje na dogodku IMEX Challenge donirali vsaj 1500 evrov. Vsa zbrana sredstva bodo podarjena Centru Dolfke Boštjančič. Skupina tujih kolegov bo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) zgradila učni čebelnjak, ki bo postavljen na vrtu Centra Dolfke Boštjančič (CUDV). Tako bodo gojenci spoznali čebele in njihov pomen, nekateri pa bodo tudi pridobivali med. V dogovoru s ČZS in CUDV bo skupina obnovila edini slovenski rastlinjak za pridobivanje semen za medonosne rastline. V projekt smo vključili izdelavo prvega učbenika o čebelarstvu za otroke s posebnimi potrebami na svetu, ki bo preveden tudi v angleški jezik in ki ga bosta prav tako izdelala ČZS ter CUDV. S slovenske strani so v projekt vključeni Kongresni urad Slovenije, Kongresni urad Ljubljana in Go®mice, k sodelovanju pa vabijo še enega hotelirja in eno DMC. Tako hotel kot DMC bosta od junija 2011 do maja 2013 deležna promocije v sklopu družbeno odgovornega humanitarnega projekta IMEX Challenge 2012. Ta se bo izvajala v sklopu lastnih marketinških aktivnosti in tudi marketinških aktivnosti borze IMEX, ki bo letos prvič tudi v ZDA in na kateri ima Kongresni urad Slovenije svojo stojnico. Logotip IMEX Challenge s hiperpovezavo bo vključen v komunikacijo in spletno stran Kongresnega urada Slovenije.

Na spletni strani borze IMEX je podstran IMEX Challenge, ki bo osvežena do konca meseca z novimi podatki za Ljubljano. Dogodek v Ljubljani se bo odvijal v drugi polovici junija in do začetka julija 2012 (termin je odvisen od razpoložljivosti hotelskih namestitev). Dogodek bo medijsko podprt. V času gradnje čebelnjaka bo Kongresni urad Slovenije nagovoril domače tiskane medije ter televizijo, obširne informacije o dogodku pa bodo dobile tudi mednarodne strokovne publikacije, tako s strani borze IMEX kot tudi KUS. Projekt bo izpostavljen tudi na Conventi 2012 in vseh drugih mednarodnih marketinških aktivnostih Kongresnega urada Slovenije v času od julija 2011 do maja 2013. Izbira Slovenije kot gostiteljice je tudi rezultat uspešno izvedenih aktivnosti v okviru kampanje BeBee, ki je sofinancirana s strani Ministrstva za gospodarstvo preko razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj.

62 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

Nova moč na Kongresnem uradu Slovenije Kongresni urad Slovenije si je po treh letih zagotovil dodatna sredstva preko Ministrstva za gospodarstvo, ki so izključno namenjena pridobivanju mednarodnih znanstvenostrokovnih kongresov. Na podlagi tega se je Kongresni urad Slovenije s 15. junijem okrepil z novo sodelavko Vesno Klemenčič, ki bo zadolžena za mednarodna strokovna združenja ter pridobivanje mednarodnih kongresov za Slovenijo. Glede na njeno dobro poznavanje kongresnih aktivnosti, preteklo aktivno vključenost v trženje Slovenije ter izkušnje in stike v Bruslju je Urad s tem dobil aktivnejšo vlogo pri pridobivanju mednarodnih znanstvenostrokovnih dogodkov za celotno Slovenijo.

Priprave na 1. letošnji študijski obisk z delavnico za belgijske in nizozemske stranke Slovenska turistična organizacija in Kongresni urad Slovenije bosta letos organizirala študijski obisk za 33 tujih organizatorjev dogodkov iz Belgije, Nizozemske in Anglije. Za celotno tehnično pripravo in organizacijo programa je zadolžen DMC Intours, ki je pripravil kreativen program, poln pozitivnih presenečenj. Program je prilagojen organizatorjem dogodkov in vsebuje prvine motivacijskega potovanja ter bo vključeval ogled Bleda, Ljubljane in Portoroža.

V sklopu študijskega obiska bodo slovenski partnerji imeli možnost spoznati vse tuje stranke na poldnevni delavnici v portoroškem hotelu Kempinski Palace.

K sodelovanju so bili povabljeni člani Kongresnega urada Slovenije, ki so izkazali svoj interes in bodo vključeni tudi v sam program ter

večino družabnih aktivnosti v sklopu študijskega obiska. Skupini organizatorjev dogodkov se bo pridružila tudi predstavnica enega najpomembnejših medijskih portalov, BBT Online iz Bruslja.

Trg Beneluksa je izredno pomemben za Slovenijo kot kongresno destinacijo, neposredne letalske povezave, število korporacij, agencij za organizacijo dogodkov ter znanstvenostrokovnih združenj pa nam omogoča dostop do baze potencialnih strank, kjer imamo velik potencial za prihodnje dogodke.

Za več informacij pišite na azra.botonjic@slovenia-convention.com.

Aktivne priprave na Convento 2012 Kongresni urad Slovenije in tehnični organizator Go®mice d.o.o. se ob sodelovanju partnerjev aktivno pripravljata na 4. poslovno borzo Conventa, ki bo potekala 18. in 19. januarja 2012 v Ljubljani.

Cilj je privabiti 300 izbranih tujih organizatorjev dogodkov iz celotne Evrope, ki bodo imeli možnost sklepanja sestankov s 140 razstavljavci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bosne, Albanije, Romunije, Bolgarije, Avstrije in Italije.

Prijavnica za tuje organizatorje dogodkov je že odprta in tudi prijave tujih strank Kongresni urad Slovenije že prejema.

Tuji organizatorji dogodkov bodo imeli možnost izbiranja med različnimi študijskimi potovanji: Ljubljana – charming Slovenian capital, Maribor – the European capital of culture in 2012, Alpine pearl – Lake Bled, Portorož – touch of the Mediterranean, Croatian Capital – Zagreb, Pearls of Kvarner Bay – Opatija and Rijeka in Montenegro – the smallest and the youngest European country.

Razstavljavce pozivamo, da izkoristijo ugodnejše cene ob zgodnji prijavi, ki veljajo do 30. junija 2011. Več informacij o Conventi najdete na www.conventa.info

Kongresni urad Slovenije na SIW 2011 14. slovenska turistična borza (SIW), največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, se je letos med 26. in 28. majem odvijala v Termah Olimia. Borza, ki poteka v organizaciji STO, je največje srečanje domače turistične ponudbe in povpraševanja najpomembnejših organizatorjev potovanj na globalni ravni. V tujini je borza znana pod mednarodnim imenom Slovenian Incoming Workshop (SIW). Na njej je vsako leto prisotno celotno turistično gospodarstvo, ki ima priložnost predstaviti svojo ponudbo širokemu krogu konkretnih partnerjev iz tujine – od organizatorjev potovanj, organizatorjev motivacijskih potovanj, predstavnikov turističnih agencij do avtobusnih organizatorjev potovanj.

Celotno borzno dogajanje je pripravljeno v obliki poslovne delavnice, katere končni rezultat je povečanje števila tujih turistov v naslednjih sezonah.

Letošnje Slovenske turistične borze se je udeležilo 268 podjetij: 134 podjetij iz tujine s 180 udeleženci in prav toliko slovenskih podjetij z 204 udeleženci. Gostila je še posebej veliko podjetij, ki so se dogodka udeležila prvič. Številna nova podjetja so prišla iz Španije, Velike Britanije, Rusije in z Nizozemske. Prvič pa je borza gostila organizatorje potovanj z Danske, Irske, Slovaške, iz Grčije, Izraela, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov. Tokrat je potekala v znamenju čutov in pod sloganom »V zelenih odtenkih slovenskih voda«.

Borzno dogajanje se je začelo v četrtek, 26. maja, zvečer z neformalnim srečanjem udeležencev Slovenske turistične borze. Udeleženci so se spoznavali na večeru dobrodošlice v objemu samostanskih zidov, naslednjega dne pa so po celodnevni delavnici svoje prihodnje sodelovanje zapečatili na slovenskem večeru – noči doživetij v Wellnessu Orhidelia. Tuji gostje so nove okuse Slovenije lahko odkrivali še na petih študijskih potovanjih: enodnevno jih je popeljalo od Term Olimia po Obsotelju in po Kozjanskem, štiri

63 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

različna dvodnevna pa po Dolenjski in Beli krajini, med mesti Ptuj, Maribor, Celje ter Ljubljana, od Postojne do Pirana in Portoroža do Bleda ter po termah Olimia, Dobrna, Laško in Topolšica.

Vir informacij: www.slovenia.info

1307 razstavljavcev in obiskovalcev (tri odstotke več kot leta 2010). Med njimi so bili organizatorji korporacijskih dogodkov in predstavniki mednarodnih združenj ter agencije. Skupaj je bilo vabljenih 125 mednarodnih organizatorjev dogodkov, v času borze pa je bilo izvedenih kar okoli 10.000 sestankov in neformalnih srečanj.

Sejma se je udeležila tudi veleposlanica Veronika Stabej, ki je v pogovorih s predstavniki slovenskih hotelov, turističnih agencij in slovenskega letalskega prevoznika izpostavila dejstvo, da je Francija velika država, da pa je Slovenija na francoskem turističnem trgu še vedno premalo prepoznavna destinacija. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu je zato preko promocijskih akcij in sprejemov z veseljem pripravljeno prispevati k večji prepoznavnost in kredibilnosti slovenske kongresne ter poslovnoturistične ponudbe, obenem pa tudi k tkanju tesnejših odnosov s francoskimi poslovnimi partnerji. Še posebej je za Slovenijo francoski trg pomemben zaradi lahke dostopnosti; s Parizom nas namreč povezujejo tudi direktni letalski leti.

- Francija (30. 9–2. 10. 2011), predvidenih 20–25 oseb: priprava programa: Liberty Slovenia DMC - Strateška seja članov sveta Kongresnega urada Slovenije, avgust–september 2011 - Strokovni svet KUS, november 2011 IZOBRAŽEVANJE V SKLOPU AKADEMIJE CONVENTA Tudi leta 2011 je Kongresni urad Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem, podjetjem Go®mice d.o.o., pripravil module izobraževanj v pomladnih in jesenskih terminih.

Cilj Akademije Conventa je prenašanje praktičnega znanja med svoje člane po načelu aktivnega učenja. Izobraževalni program za leto 2011 spodbuja kritično razmišljanje, reševanje konkretnih problemov in sodelovanje ter uporabo veščin v svojih okoljih.

Uspešno izvedeni moduli v letu 2011 so bili Destinacijski modul 31. marca na Bledu in Marketinško komunikacijski modul 14. aprila v kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu.

Letos je predvidena še uvedba projekta pilotskega certificiranja – CKO, Certificirani kongresni organizator. Več informacij na kristina@conventa.info.

Več informacij o vsebini modulov na spletni strani www.academyconventa.com Koledar modulov za jesenski semester - The bidding Academy, Linda Pereira, 8.–9. september 2011 - Osnovni modul, 22. september 2011

Kongresni urad Slovenije na največji francoski borzi Meedex 3. poslovne borze Meedex 2011 (30.–31. marec), največjega dogodka kongresnega in poslovnega turizma v Franciji, se je udeležilo preko 1000 francoskih in tujih obiskovalcev iz 30 držav, med njimi tudi Slovenija. Na poslovni borzi smo se predstavili Zavod-Kongresnoturistični urad, hotel Park iz Bohinja, hotel Mons iz Ljubljane, blejski Sava hoteli, hoteli LifeClass iz Ljubljane, Kompas, Adria Airways in Turizem Ljubljana. Samostojno so bili na sejmu navzoči še agencija Intours ter Hoteli Bernardin. Skupaj je bilo na poslovni borzi

Marketinške in druge aktivnosti Kongresnega urada v drugi polovici letošnjega leta

- Destinacijski modul, 6. oktober 2011

- EIBTM, Barcelona (29. 11.–1. 12. 2011), v sklopu borze poslovna večerja za partnerje; www. eibtm.com

- Kongresni praktikum, 10.–11. november 2011

ŠTUDIJSKI OBISKI z delavnicami za tuje organizatorje dogodkov v Sloveniji (sodelovanje s STO) - Belgija, Nizozemska in Anglija (8.–10. julij 2011), 33 oseb; priprava programa: Intours DMC - Nemčija (2.–4. september 2011), predvidenih 20–25 oseb; priprava programa: Kompas DMC

- Marketinško komunikacijski modul, 20. oktober 2011

Več informacij na: kristina@conventa.info

64 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Seznam članov Zavoda-Kongresnoturistični urad Predstavljamo vam vse člane Zavodu-Kongresnoturistični urad skupaj z njihovimi standardi in kontakti. Več o Zavodu-Kongresnoturistični urad si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani www.Slovenija-convention.com.

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

ABC rent a car, EUROPCAR Slovenija

Mitja Karun

mitja.karun@europcar.si

www.europcar.si

H

Adria Airways

Alen Mlekuž

alen.mlekuz@adria.si

www.adria.si

H

Aerodrom Ljubljana

Janez Krašnja

janez.krasnja@lju-airport.si

www.lju-airport.si

Austria Trend Hotel Ljubljana

Jernej Osterman

jernej.osterman@austria-trend.at

www.austria-trend.at

Cankarjev dom

Dušica Todorovič

dusica.todorovic@cd-cc.si

www.cd-cc.si/congress

Intours DMC

Tomaž Krušič

tomaz.krusic@intours-dmc.si

www.intours-mice.si

C

The Slovenija Times

Brane Krajnik

brane.krajnik@sloveniatimes.com

www.sloveniatimes.com

H

Javni zavod Ljubljanski grad

Maja Pangršič

maja.pangrsic@ljubljanskigrad.si

www.ljubljanskigrad.si

M-Tours Bled

Miro Mulej

mtours@mtours.net

www.mtours.net

C

Hotel Paka

Stanko Brunšek

stanko.brunsek@hotelpaka.com

www.hotelpaka.com

G

Go®Mice

Gorazd Čad

gorazd.cad@go-mice.eu

www.go-mice.eu

H, B

GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre

Špela Terpin

spela.terpin@gr-sejem.si

www.gr-sejem.si

E, H

Grand hotel Union

Renata Balažic

renata.balazic@gh-union.si

www.gh-union.si

F, G

Hiša kulinarike Jezeršek

Jure Jezeršek

jure@jezersek.si

www.jezersek.com

H

HIT Holidays Kranjska Gora

Polonca Bačnar

polonca.bacnar@hitholidays-kg.si

www.hitholidays-kg.si

G

HIT Nova Gorica

Nelida Nemec

nelida.nemec@hit.si

www.hit.si

G

Hotel Lek

Sandra Fiorelli

sandra.fiorelli@hotel-lek.si

www.hotel-lek.si

G

Hotel Lev

Saša Špolar

sasa.spolar@hotel-lev.si

www.hotel-lev.si

G

Rogaška Hotels & Lotus Terme

Damijan Merc

damijan@hotel-sava-rogaska.si

www.rogaska.si

G

Best Western Premier Hotel Slon

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.hotelslon.com

G

Hoteli Bernardin

Mojca Gobina

mojca.gobina@bernardingroup.si

www.bernardingroup.si

F

LifeClass Hotels & Spa Portorož

Marko Lenček

marko.lencek@lifeclass.net

www.lifeclass.net

F, G

Kobilarna Lipica

Bogdan Capuder

bogdan.capuder@lipica.org

www.lipica.org

G, I

Kompas DMC

Tina Možina

tina.mozina@kompas.si

www.kompasmice.com

C

Koren Sports

Matija Koren

matija@humanfish.com

www.humanfish.com

D

City Hotel Ljubljana

Erika Bokal

erika.bokal@cityhotel.si

www.cityhotel.si

G

Lifetrek

Matej Mejovšek

matej@lifetrek.si

www.lifetrek.si

D

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana

Gregor Gorenc

info@hotel.mons.si

www.hotel.mons.si

F

Alkemist - prevajalska agencija

Saša Gorše

sasa.gorse@alkemist.si

www.alkemist.si

Zdravilišče Radenci

Miha Veberič

miha.veberic@terme-radenci.si

www.terme-radenci.si

G

Robotrade

Robert Omovšek

robert@robotrade.si

www.robotrade.si

H

Klaro d.o.o.

Uroš Čimžar

uros@klaro.si

www.klaro.si

H

H, J G B, E

I

65 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Sava Hoteli Bled

Elvira Krupić

elvira.krupic@hotelibled.com

www.sava-hotels-resorts.com

Slovenska turistična organizacija

Karmen Novarlič

karmen.novarlic@slovenia.info

www.slovenia.info

Terme Čatež

Marjanka Bužančič

marjanka.buzancic@terme-catez.si

www.terme–catez.si

G

Terme Krka

Renata Zorman

renata.zorman@terme-krka.si

www.terme-krka.si

G

Terme Maribor

Darja Slivnjak

darja.slivnjak@termemb.si

www.termemb.si

Terme Olimia

Alenka Brglez

alenka.brglez@terme-olimia.com

www.terme-olimia.com

G

Terme Ptuj

Tanja Božič

tanja.bozic@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

G

Terme Spa Rogaška

Katarina Abraham

katarina.abraham@terme-rogaska.si

www.terme-rogaska.si

G

Liberty Incentives & Congresses Slovenija

Boštjan Horjak

bostjan@liberty-slovenia.com

www.liberty-slovenia.com

C

Turizem KRAS, d.d.

Igor Blažina

igor.blazina@postojnska-jama.si

www.postojnska-jama.si

Univerza na Primorskem, Visoka šola Petra Zabukovec Baruca za turizem Portorož

petra.zabukovec@turistica.si

www.turistica.si

H

Hotel Astoria Bled

Alisa Cerič

alisa.ceric@vgs-bled.si

www.hotelastoria-bled.com

G

Vivo Catering

Jerneja Kamnikar

jerneja.kamnikar@vivo.si

www.vivo.si

H

Zavod za kulturo Bled

Matjaž Završnik

matjaz.zavrsnik@zkbled.si

www.zavod-za-kulturo-bled.si

J, I

Turizem Ljubljana

Tatjana Radovič

tatjana.radovic@visitljubljana.si

www.visitljubljana.si/meetings

A

Maya Team

Borut Nikolaš

borut@maya.si

www.maya.si

D

Zavod za turizem Maribor

Bernarda Karo

bernarda.karo@maribor.si

www.maribor-pohorje.si

A

Vila Bled

Petra Čuk

petra.cuk@sportina-turizem.si

www.vila-bled.si

iDMC

Gregor Levič

gregor.levic@idmc.eu

www.idmc.eu

D

Bohinj Park Eko Hotel

Nataša Andlovec

natasa.andlovec@phb.si

www.bohinj-park-hotel.si

G

Hotel Drnča

Vesna Lešnik

vesna.lesnik@hotel-drnca.si

www.hotel-drnca.si

G

Hotel Plesnik

Marjana Cvetko

marjana.cvetko@plesnik.si

www.plesnik.si

G

Kempinski Palace Portorož

Marcos Torres Mueller

marcos.torres@kempinski.com

www.kempinski-portoroz.com

G

Športni Center Pohorje

Iris Kociper Haas

iris.kociper@sc-pohorje.si

www.pohorje.org

G

Terme Unior Zreče

Breda Einfalt

breda.einfalt@unitur.eu

www.unitur.eu

G

Thermana Laško

Mojca Leskovar

mojca.leskovar@thermana.si

www.thermana.si

F

Hotel Triglav Bled

Marcela Klofutar

marcela@hoteltriglavbled.si

www.hoteltriglavbled.si

G

Event agencija Profit

Uroš Zajec

uros.zajec@profit.si

Turizem Bohinj

Klemen Langus

klemen.langus@bohinj.si

www.bohinj.si

*

S5 KONGRES

Srečo Peterlič

sreco.peterlic@s5kongres.si

www.s5kongres.si

*

Turistično združenje Portorož

Jadran Furlanič

jadran@portoroz.si

www.portoroz.si

*

Antiq Palace Hotel & Spa

Katie Smirnina

katie@antiqpalace.com

www.antiqpalace.com

*

* V procesu standardizacije.

Standard G

F, G

H, I

I

*

66 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Predstavitev standardov F in G Zavoda-Kongresnoturistični urad

Zavod-Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo ter uvedbo standardov za svoje člane.

Standardizacijo vidi urad kot strateško orodje za dvig kakovosti in prepoznavnosti slovenskega kongresnega turizma. Slovenija je tako ena prvih držav v svetu, kjer so uvedli celovite standarde za področje kongresne dejavnosti.

Pridobljeni certifikat določenega standarda pomeni, da ponudnik izpolnjuje stroge kriterije v svoji kategoriji in da je po oceni Kongresnega urada Slovenije partner, vreden zaupanja.

Veljavnost certifikatov je omejena na tri leta, zato se bo izpolnjevanje kriterijev stalno nadzorovalo.

Kaj pomenita standarda F in G? Kategorija F, kongresni hotel, v angleščini »Congress Hotel«, ima najširši nabor storitev.

Glavne storitve so hotelska namestitev, dvorane s tehnično opremo in gostinske storitve. Kongresni hotel mora imeti vsaj 4 zvezdice, število hotelskih sob mora biti v nekem razmerju z velikostjo največje dvorane. Poleg tega mora imeti kongresni hotel plenarno dvorano, predprostore in dodatne dvorane, ki so v ustreznem razmerju z veliko dvorano. Poleg tega mora imeti hotel lastno tehnično službo in gostinstvo za potrebe kongresne dejavnosti, pa tudi prodajno osebje z izkušnjami na kongresnem področju.

Kategorija G, hotel s konferenčnimi zmogljivostmi oz. »Hotel with Conference Facilities« mora imeti vsaj 3 zvezdice. Zahteve po konferenčnih zmogljivostih so tukaj manjše in tak hotel mora imeti vsaj eno plenarno dvorano, dodatno vsaj še eno dvorano za paralelna srečanja ter ustrezen predprostor za pogostitev, registracijo, manjšo razstavo. Restavracija se ne šteje kot konferenčni prostor, a jo hotel mora imeti.

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard F IN G

St. Bernardin, Adriatic Resort & Convention Center Mojca Gobina Obala 2, 6320 Portorož, Slovenija +386 (0)5 690 70 00 mojca.Gobina@bernardingroup.si www.h-bernardin.si

Austria Trend Hotel Ljubljana Jernej Osterman Dunajska cesta 154, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 588 25 13 jernej.osterman@austria-trend.at www.austria-trend.at

LifeClass Hotels & Resorts Marko Lenček Obala 33, 6320 Portorož, Slovenija +386 (0)5 692 90 30 marko.lencek@lifeclass.net www.lifeclass.net

Hotel Lev Saša Špolar Vošnjakova 1, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 433 21 55 sasa.spolar@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana Gregor Gorenc Pot za Brdom 55, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 470 27 01 info@hotel.mons.si www.hotel.mons.si

Hotel Slon Best Western Premier Nataša Keršič Slovenska cesta 34, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 470 11 55 natasa.kersic@hotelslon.com www.hotelslon.com

Terme Maribor d.d.

Darja Slivnjak Pohorska ul. 59, 2000 Maribor, Slovenija +386 (0)2 300 81 00 darja.slivnjak@termemb.si www.termemb.si

City Hotel Ljubljana Erika Bokal Dalmatinova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 239 00 00 erika.bokal@cityhotel.si www.cityhotel.si

Thermana d.d.

Mojca Leskovar Zdraviliška c. 6, 3270 Laško, Slovenija +386 (0) 3 423 20 00 mojca.leskovar@thermana.si www.thermana.si

Antiq Palace Hotel & Spa Katie Smirnina Vegova 5A, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0) 838 96 700 katie@antiqpalace.com www.antiqpalace.com

Grand Hotel Union d.d.

Renata Balažic Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 308 19 58 renata.balazic@gh-union.si www.gh-union.si

SLOVENIA MEETINGS Feel the people.

Taste fresh ideas.

www.slovenia.info

www.slovenia-convention.com

68 Kongresni popotnik

Skopje

Kongresni vtisi iz Skopja

Skopje v zadnjih dneh polni naslovnice svetovnih časopisov zaradi orjaškega, 22 metrov visokega kipa Aleksandra Makedonskega, ki ga želijo postaviti na osrednjem trgu. Številnih gradbišč se v zadnjem času v Skopju preprosto ne da spregledati. V okviru projekta Skopje 2014 nameravajo zgraditi slavolok zmage, muzej voščenih lutk in nova vladna poslopja.

Omenjeni projekt razburja lokalno prebivalstvo in odpira nenehno prisotno nerešeno vprašanje imena Makedonije, ki zaostruje odnose z Grčijo. Grško nasprotovanje je zaustavilo makedonsko članstvo v Natu in približevanje Evropski uniji. Spor se vleče dve desetletji in je velika ovira tudi za integracijo Makedonije v mednarodno kongresno skupnost.

Makedonci se ne razglašajo za naslednike antične civilizacije, so pa prevzeli ime regije, ki so jo po 6. stoletju našega štetja zavzela slovanska plemena. Ozemlje današnje Republike Makedonije je bilo od antike del bizantinskega in bolgarskega imperija, pozneje pod oblastjo srbskih knezov ter carjev, ki jim je sledilo skoraj pet stoletij turške vladavine.

Ob prebujanju narodov v 19. stoletju se je razvila tudi narodna zavest slovanskega naroda na tem območju. S prevzemom imena antične Makedonije so se distancirali od sosednjih Srbov in Bolgarov, njihove razvitejše narodne zavesti ter njihovih zgodovinskih zahtev po oblasti nad regijo. Šele po drugi svetovni vojni so se Makedonci uveljavili kot samostojen narod s priznano nacionalno identiteto. To se kaže tudi na cerkvenem podočju z odcepitvijo makedonske pravoslavne Cerkve od srbske. Republika Makedonija je bila razglašena osmega septembra 1991 in od takrat se vleče trnova pot za vključitev v mednarodno skupnost.

Arhitektura Skopja je pisana tako kot narodnost in kultura Skopja. Ves čas se menjajo krščanski in muslimanski slogi. Nad mestom na hribu Vodno dominira 80 metrski milenijski pravoslavni križ, ki opominja, da je pomembnejši od minaretov v mestu.

Navdušuje stara čaršija. Leta 1963 je Skopje prizadel katastrofalni potres, v katerem je bilo porušenih skoraj 70 odstotkov mesta. Potresu je sledila modernistična arhitekturna prenova,

ki naj bi postala model razvoja za celoten socialistični svet. Avtor urbanističnega načrta je bil znameniti japonski arhitekt Kenzo Tange.

Splošni vtis je zračna, moderna, danes že nekoliko odcvetela arhitekturna podoba mesta.

Kljub temu ponuja Skopje na ogled kar nekaj biserov modernistične arhitekture, ki še vedno delujejo futuristično. Žal projekt Kenza Tange ni bil dokončan in danes bi se nad rezultatom svojega dela najbrž zgražal.

Današnjo kongresno podobo mesta v največji meri kroji Skopski Saem z Metropolis Areno, ki je ob glavni mestni vpadnici.

Večinski lastnik je slovensko podjetja Era, ki je v Skopju razvilo odličen portfelj mednarodnih sejmov, uspešno pa razvija tudi kongresni turizem. Od leta 1995 so člani zveze mednarodnih sejmov UFI (Union of International Fairs) ter srednjeevropske zveze sejmov CEFA (Central European Fair Alliance).

Letno na Skopskem Saemu gostijo že več kot 8.000 razstavljavcev z vseh delov Evrope in privabljajo več kot milijon obiskovalcev letno.

Glavna pomanjkljivost sejmišča je relativno slaba kondicija bližnjega hotela Continental, ki je nujno potreben prenove in ni na ravni razvitosti sejma.

Na hotelski sceni je najpomembnejši igralec Hotel Aleksander Palace, ki razpolaga z veliko multifunkcijsko dvorano z največjo kapaciteto 1400 udeležencev, ki se lahko deli na več manjših dvoran in serijo manjših seminarskih dvoran. To je trenutno najboljši kongresni hotel v mestu.

S kongresnimi kapacitetami razpolaga tudi Holiday Inn, ki ima 6 konferenčnih dvoran in je svoje najboljše čase doživel v osemdesetih.

Konferenčne kapacitete ponuja še hotel Best Western Tourist.

Nekaj manjših hotelov prav tako ponuja manjše seminarske dvorane (hotela Karpoš in Arka). Preko 40 hotelov, izmed katerih je večina manjših, zadošča za trenutne kongresne in sejemske potrebe Skopja.

Mesto ima kar nekaj zanimivih krajev za

69 Kongresni popotnik

dogodke, ki pa so izkoriščeni nenačrtno.

Pregled lokacij za kongresne planerje ne obstaja. Med drugim bi bilo mogoče za dogodke uporabiti številne muzeje in kot zunanjo lokacijo mestno trdnjavo Kale.

Največja pomanjkljivost je v razvitosti kongresne infrastrukture. Na prvem mestu je slaba letalska dostopnost, Skopje nima razvitega kongresnega urada, promet v mestu je neurejen. Letališče je v fazi prenavljanja.

Manjka profesionalcev, ki govorijo in razumejo mednarodni kongresni jezik.

Razen Skopskega sejma ni pravih PCO- in DMC-agencij. Skopje z Makedonijo je raj za incentive programe, ki danes praktično ne obstajajo in jih tudi nihče ne ponuja.

V Skopju se vse dogaja z malce zamude, a to spremlja občutek sproščenosti in svobode.

Kulinarika in nočno življenje sta med boljšimi v regiji. Hrana nasploh je božanska. Skopje na tem področju diha v ritmu večjih metropol in se na marsikaterem področju lahko primerja z

Beogradom. Neprekosljiva pa je prijaznost in gostoljubnost Makedoncev.

Spor glede imena nedvomno vpliva tudi na umeščenost kongresne industrije Skopja, ki na mednarodnem kongresnem tržišču praktično ne obstaja. Kljub temu je dogajanje živahno in ob ustreznem razvoju osnovne infrastrukture s kongresnim uradom na čelu lahko Skopje zelo izboljša svojo kongresno pozicijo.

Primerjava z regijo Skopje ima kot glavno mesto Makedonije in križišče mednarodnih poti vse pogoje za razvoj kongresnega turizma. Čaka pa ga zelo intenzivno vlaganje v infrastrukturo. Bližnji grški sosed Solun (Thessaloniki) je bistveno bolj razvit, saj tam na letni ravni poteka povprečno 15 mednarodnih kongresov, v Skopju pa samo 1, ki se uvršča na lestvico ICCA. V Skopju se lahko z malce truda odlično organizira kongres ali dogodek, za resnejši preboj na mednarodno kongresno tržišče pa bo treba pogledati k sosedom in uspešen model razvoja Thessaloniki Convention and Visitors Bureau, ki združuje preko 100 članov, prenesti v svoje mesto.

Več informacij: www.skopjefair.com.mk Gorazd Čad

Ocena destinacije

** Pomen ocen: ***** **** *** ** *

odlična kongresna destinacija kakovostna kongresna destinacija priporočljiva kongresna destinacija povprečna kongresna destinacija še kar

70 Kongresna osebnost

Enfant terrible Uroš Zajec

Se nam lahko predstavite v dveh besedah?

Oziroma – če dobro pogledamo vaše fotografije – kdo je zajec in kaj je čarovnik za vas?

Dve besedi: zajec, čarovnik. Pri tem je na mestu seveda tudi vaše drugo vprašanje! Čarovnik je prav vsak izmed nas in narava okoli nas … začaramo pa največkrat le samega sebe! Ker se pišem Zajec, samega sebe čaram, tako in drugače, že kar nekaj desetletij!

Ker pa imam to srečo, da čaram tudi prireditve, imam možnost začarati in očarati tudi druge – goste, naročnike, ekipo in spet … samega sebe.

Kako?

V drugem razredu osnovne šole sem imel dvourno čarovniško oz. bolje rečeno iluzionistično predstavo. Takrat sem spontano opazoval tudi reakcije gledalcev na iluzije in se jim čudil, gledalcem seveda. Ko sem pozneje zaključil študij fotografije, sem začel vzpostavljati most med izkušnjami iz čarovniškega sveta in sveta fotografije.

V obeh primerih imamo opravka z gledalci, ki občudujejo iluzijo. Tako sem lahko te izkušnje prenesel še v svet videa in grafičnega oblikovanja ter začel raziskovati povezave med njimi. Neizbežno sem prišel do psihologije, čutil in čustev, kar mi je odprlo vrata v čarobni svet prireditev, kjer so čutni in čustveni presežki ključni.

Katera je bila prva in katera je vaša trenutna zaposlitev?

Pred 21 leti sem ustanovil prireditveno in marketinško agencijo PRO FIT, ki je moja edina zaposlitev, v njej pa opravljam več funkcij, od katerih mi je najljubša ravno

produkcija kompleksnih prireditev.

Katera je bila zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero bi priporočili našim bralcem?

The Book Of Nothing je odgovor na obe vprašanji!

Knjiga o nič, obstaja taka knjiga?

Hm, to je lahko retorično vprašanje, ampak če ga vzamem direktno, lahko na njega tudi odgovorim … to je Knjiga, ki govori ravno o tem, kaj obstaja in kaj je iluzija, kaj je realnost in kaj je iluzija, kako človeški možgani razumejo realnost in kaj je za njih iluzija. Sem že omenil, da knjiga govori o percepciji iluzije?

Iz tega so se mi pojavila tudi razumevanja iluzije iluzije (the Ilusion of an Ilusion).

Tovrstne ugotovitve mi pomagajo pri poglobljenem raziskovanju gostovega doživljanja in razumevanja dogodkov.

Kateri je bil dogodek v zadnjem mesecu, ki se vam je zdel zelo zanimiv?

Po priporočilih nas je k sodelovanju povabila skupina, ki prireja prestižne dogodke v Italiji, in da bi lahko zares razumel njihove goste ter predvsem psihološke potrebe njihovih gostov, smo se udeležili prvega naslednjega dogodka, ki so ga priredili.

Na njem so se predstavile tri cenjene blagovne znamke, avtomobili ASTON MARTIN, ure JAEGER-LECOULTRE in vina VENICA & VENICA. Prireditev so izvedli v mogočnih vinskih kleteh, kjer so se v kotih skrivale prestižne vitrine, vsaka s svojim urarskim consiergom, med sodi so bili parkirani avtomobili »007«, vsaka dvorana pa je imela svojo kulinarično ponudbo, podprto z

izbranimi vini, ki jih najdete tudi v zbirkah evropskih dvorov.

Prireditev se je pozneje preselila na zrak, nekje med haciendo in bazenom, med teniškimi igrišči, gozdom … ter se zaokrožila z zabavo »do konca«. Naslednji dan se je prireditev nadaljevala s testnimi vožnjami, izbranimi degustacijami, pa tudi kakšno uro se je še dalo kupiti. Gostje so bili premožni Italijani in tujci ter kot se za tovrstne dogodke spodobi, so se nekateri pripeljali z lastnim helikopterjem.

Nekaj dni po dogodku sem se s svojo ekipo odpravil na predstavitev naših vsebinskih, dramaturških in tehničnih predlogov nadgradnje tovrstnih dogodkov in če nam bodo zvezde naklonjene ter veter ugoden, bomo oktobra začeli skupne prireditve.

Kateri film ste si nazadnje ogledali?

V kinu Izvor (Inception), doma pa Zvezdni prah (Stardust), vsakega izmed njiju po štirikrat, torej je to mojih zadnjih osem filmov, ki sem si jih ogledal.

Koliko tujih jezikov mora govoriti človek, producent, organizator dogodkov?

Enega.

Kako to mislite?

Samo en jezik je potreben, da se ljudje med seboj lahko razumemo – človeški jezik!

Včasih se ljudje niso (toliko) pogovarjali, manj ko pa se ljudje razumemo, več se moramo pogovarjati in dogovarjati ter bolj kompleksne »tuje« jezike razvijamo, s katerimi se včasih res težko razumemo. Verbalna komunikacija je veščina in njeno prvo vodilo je razumevanje

71 Kongresna osebnost

tega, da se ljudje verbalno med seboj ne razumemo. Šele ko izhajamo iz tega dejstva, lahko začnemo nadgrajevati verbalno in neverbalno komunikacijo.

Na prireditvah sporočamo tudi skozi pisno in slišno besedno komunikacijo, vendar je to za človeške možgane manjšinska komunikacija, saj predstavlja le 7 odstotkov vse komunikacije na dogodku.

Vaš vzornik v mladosti in danes? Že v mladosti sem bil en »terrible« fant in vse, kar se je spremenilo, je, da sem zdaj ENFANT TERRIBLE, kot pravi vaša revija, kakšnega pravega vzornika pa nisem imel ne takrat in ne zdaj. Čakajte malo, kdo pa pravi, da je mladost sploh minila?

Kaj naredite najprej, ko pridete v službo?

Praviloma se vsak dan zbudim brez budilke, takrat, ko je pač treba. Ko vstanem, naredim tisto, kar naredi vsak od nas … kopalnica, stranišče …

Ampak – kaj naredite, ko pridete v službo, saj imate podjetje?

V službo sploh ne hodim! Delam tisto, kar me veseli (načeloma), in ljudje mi za to plačujejo (načeloma). Moj delavnik je 24/7 in hkrati nikoli.

Rad se družim, zato hodim na sestanke, sprejeme, prireditve, tam spoznam ljudi, ki potrebujejo produkcijo prireditev in drugih marketinških storitev, in tako nastanejo projekti, ki jih je potem treba še izvesti, ampak to ni služba, to je hobi, veselje, kreiranje.

Včasih se mi začne »služba« ob štirih zjutraj, včasih se mi takrat konča, včasih se pa sploh ne začne …

Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo?

Je bila to oseba ali dogodek?

Težko je odgovoriti, kaj me je najbolj zaznamovalo, to je bilo načeloma rojstvo.

Drug izredno močan dogodek pa je bil drugo rojstvo.

Ko sem se z Desert Soul potepal po prostranstvih puščave Kraljevine Oman, me je nekdanja žena predčasno »potegnila« nazaj v Slovenijo in me tako rešila skoraj gotove smrti.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen, kadar ustvarim(o) pogoje za to, da smo zadovoljni prav vsi, ki smo v istem dogodku, v isti skupini.

Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili?

Turizem je zelo stara branža, ki pa se stalno spreminja. Zame je uspeh to, kar počne Kongresnoturistični urad Slovenije, ker je s svojo ekipo uspel uporabno združiti vrsto ključnih dejavnikov – različne ponudnike, gospodarstvo in delno politiko, zabavo ter znanje, promocijo in delo, predvsem pa regije, ki jih postavlja na svetovni zemljevid turistične in kongresne dejavnosti!

Kaj pogrešate v JV evropskem kongresnem turizmu?

Zaradi dolgega obdobja netržnega gospodarstva se je v regiji izgubila tradicija, ki se je razvijala mnoga desetletja oz. stoletja pred tem. To ima seveda pozitivne in negativne posledice, ki jih čutimo vsi v tej branži, menim pa, da bi bilo vsem lažje, če bi imela branža globok in širok ter predvsem trden temelj, na katerem bi lahko gradili svoje zgodbe.

Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj?

To je Ljubljana, iz katere pa se odpravim na mnoga potovanja in raziskovanja vseh mogočih slovenskih ter svetovnih krajev, ljudi, narave, običajev, jedi … a se vedno z veseljem vrnem nazaj, v svoj dom!

Kaj počnete v prostem času?

Rad izginem – pa smo spet pri čaranju! Rad izginem v svoj mir in v lepoto druženja z ljudmi, ki so mi pri srcu. Življenjski moto?

Uživanje!

72 Zgodovina/prihodnost

Grand Hotel Toplice Hotel z najdaljšo tradicijo in najlepšim pogledom na Bledu

Grand Hotel Toplice je hotel z najdaljšo tradicijo na Bledu. Že leta 1850 je ob toplih vrelcih, ki so jih leta 1818 zajezili ob obali Blejskega jezera, poštni ravnatelj Hoffmann iz Ljubljane začel graditi enega prvih hotelov na Bledu. Odprl ga je leta 1854 in ga po svoji ženi Luisi poimenoval Luisenbad. Hotel so leta 1875 povečali in posodobili. Že takrat je imel tri nadstropja s 40 sobami, lastno kopališče in čolnarno.

Leta 1919 je hotel Luisenbad kupila domačinka Jula Molnar. Poimenovala ga je s slovenskim imenom Toplice. Lastnica je imela velik posluh za potrebe ter želje gostov in pod njenim vodstvom so Toplice postale najmodernejši ter najbolj luksuzen hotel v državi. Leta 1923 je bil v hotelu zgrajen bazen v slogu rimskih term z vodo iz termalnih vrelcev.

Po načrtih avstrijskega arhitekta Franza Baumgartnerja je Jula Molnar hotel leta 1931 povečala in popolnoma obnovila.

Vse do danes je njegova zunanjost ostala nespremenjena, ohranil se je tudi del originalne notranje opreme. Nov hotel je imel 123 sob z vsem udobjem svojega časa in čudovit pogled na jezero s panoramo Bleda. Jula Molnar je njegovemu imenu zato upravičeno dodala besedico »grand«. V hotelu so že tedaj bivali najuglednejši blejski gosti, od politikov in diplomatov do znanih umetnikov.

V času druge svetovne vojne se je v hotelu nastanila nemška okupacijska uprava. Po osvoboditvi so v stavbi nastanili partizanske ranjence in invalide. Hotel je bil za goste spet odprt maja 1946.

V desetletjih po vojni je jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito na Bledu gostil

tuje državnike in diplomate, v hotelu so bili nastanjeni tudi številni člani delegacij. Tudi z razglasitvijo samostojne države Slovenije je bil hotel prizorišče državniških srečanj, gostili so mnoge svetovno znane osebnosti.

Med obiskovalci iz tujine se mnogi na Bled vračajo vedno znova in v preteklih desetletjih so postali zelo cenjeni stalni gosti in prijatelji hotela.

Ob zadnji obnovi leta 2002 je bil hotel opremljen v prvotnem stilu iz tridesetih let. Ohranjen je bil čar starih časov, vendar v novem sijaju in z vsem sodobnim udobjem. Prav zato je Grand Hotel Toplice ostal edinstven na Bledu. Od leta 2009 je kot edini hotel v Sloveniji član uglednega mednarodnega združenja luksuznih hotelov »Small Luxury Hotels of the World«.

V hotelu še danes hranijo dragoceno knjigo gostov, v katero se že od leta 1947 vpisujejo najbolj znani gostje. Med podpisi so številni državniki (jordanski kralj Husein, Willy Brandt, Ban Ki Moon), umetniki (Arthur Miller, Pablo Neruda) in druge svetovno znane osebe (Simon Wiesenthal, Gari Kasparov, Paul McCartney …).

Ob 80. jubileju so v hotelu v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja odprli razstavo, ki predstavlja zanimiv vpogled v zgodovino hotela in turizma na Bledu. Poleg bogatega slikovnega gradiva, med katerim so tudi načrti za gradnjo hotela, si obiskovalci lahko ogledajo tudi del srebrnine in porcelana iz časa pred drugo svetovno vojno ter takoj po vojni, prospekte iz različnih obdobij in knjigo rezervacij iz leta 1947.

73 Zgodovina/prihodnost

Now in its

5th Year

EUROPE’S LARGEST ASSOCIATION CONFERENCE

Speakers from leading organisations, including: Terrance Barkan CAE Global Strat Jennifer Jones International Association of Lighting Designers Karen Conlon, President & CEO California Association of Community Managers Katja Linssen European Molecular Biology Organisation Annalisa Ponchia European Society for Organ Transplantation Jeanne Hammerstrom Legal Marketing Association Richard Guy & Giles Davy Royal College of Speech and Language Therapists Adam Endacott Chartered Institute of Architectural Technologists

Incorporating the 2nd

Organiser

Sponsors

Future-proofing Your Association: Strategies and Tactics to Acquire, Engage and Retain Members, Delegates & Sponsors Unique to this event: Each year over 80% of delegates are from associations Speakers from associations - not suppliers Europe's largest conference for associations An extensively researched programme designed with your input An array of online and at-event networking: social media sites, an event networking/registration tool, Spotme event handsets, and a Meeting Zone area. � Eminent and expert speakers from leading International and European Associations � A programme focusing on growing membership, event attendance and subscriber numbers and strategic development of associations � � � � �

New for 2011: A brand new stream focused on Technology Workshops designed for both intermediate and advanced levels of association executive Expert Advice Clinics - book appointments with experts to gain one-to-one advice on issues you are facing Appointment tools - to set up meetings in advance and onsite with your peers and the speakers and get together in the Meetings Zone on site Venue & Host Sponsor

Official Publications

Supporting Publications:

Register online at www.associationcongress.com

Partner Sponsors

Supporting Organisations:

special discount for Kongres readers £50 off two-day attendance and £25 off one-day.

Use Priority Code: kongres

75

ADRENALINSKI PARKI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

Kongresne lokacije

Prostor, kjer se vsak spopade s svojim strahom

Jan Klavora, pomočnik glavnega urednika

Adrenalinske parke je v Slovenijo »pripeljal« matija Koren, ko je leta 2001 na Ljubelju zgradil prvi tak objekt pri nas. Idejo je našel v tujini, kjer so adrenalinski parki obstajali že veliko prej. Od takrat je zgradil 14 parkov, in sicer ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, madžarskem, v Avstriji in Islandiji. Kar nekaj teh parkov je predstavljenih v nadaljevanju.

Zgodovinsko ni točno določeno, kdaj so se ti parki prvič pojavili, saj so razne poligone z ovirami pri vojaškem treningu uporabljali že Antični Grki. Kot začetnika sodobnega adrenalinskega parka se večkrat omenja Georgesa Héberta, ki je okoli leta 1900 v Franciji zgradil prvi tak objekt za namene vojske.

Adrenalinski parki, kot jih poznamo danes, pa so se začeli pojavljati v 80. letih prejšnjega stoletja.

Ti objekti se močno razlikujejo od vojaških, saj je v prvi vrsti poskrbljeno za varnost udeležencev

in so prilagojeni navadnim smrtnikom, turistom.

Ločimo »low rope« in »high rope« adrenalinske parke, katerih imeni že sami povesta glavno razliko med njima. »Low rope« parki so večinoma namenjeni otrokom, udeležencem programov team buildinga ter včasih predstavljajo ogrevanje pred deli parka, ki so postavljeni na višini.

Glede na to, da sem tudi sam sodeloval pri izgradnji enega izmed parkov in nato tudi kar nekaj let preživel kot vodnik na njem, sem si vzel pravico, da napišem tale uvodnik. Veliko ljudi, ki se prvič soočijo z adrenalinskim parkom, se sprašujejo, ali je varno. moj odgovor je vedno »seveda«, saj so parki zgrajeni tako, da bi se lahko po njih sprehajali tudi sloni, ne le turisti.

Vodniki pa so večinoma dobro izobraženi, saj prihajajo iz vrst plezalcev oz. drugih športnikov, kjer je treba obvladati vrvne tehnike. Torej brez skrbi in pogumno se odpravite na enega izmed parkov ter poskusite, kje so vaše meje. Čisto za vsakega se lahko najde izziv, saj lahko vsako oviro premagaš na različne načine – odvisno je samo od domišljije vodnika, ki te vodi, ter posameznikovega poguma.

Prav zaradi varnosti adrenalinskih parkov in nešteto možnosti pri njihovi uporabi so se zelo uveljavili tudi pri izvajanju programov team

buildinga. Udeleženci so postavljeni pred izzive in probleme, ki jih niso vajeni iz vsakdanjega življenja in jih je mogoče uspešno reševati samo s pomočjo dobro usklajene ekipe, komunikacije, vodenja, sodelovanja … In prav to je namen vseh programov team buildinga – da s pomočjo igric udeleženci spoznajo prednosti, ki jih ima dobra ekipa. Na njih pa je, da te veščine prenesejo tudi v svoje delovno okolje. Le kaj je lahko boljše zdravilo, če si sodelavci med seboj ne zaupajo, kot to, da drug drugega varujejo, ko drug za drugim skačejo s stebra strahu? Adrenalinski park je tudi zelo primeren za reševanje problemov s komunikacijo, vodenjem ter organizacijo.

Seveda pa je v osnovi adrenalinski park namenjen vsem, ki si želijo popestriti dan z adrenalinom na višini. Kot vodnik sem videl veliko prebledelih obrazov, ki pa so se po uspešno opravljeni nalogi prelevili v velike nasmehe. Premagati strah in opraviti nalogo je nepozaben občutek. Zato vsem tistim, ki se še niste spoprijeli s to vrsto adrenalina oz. še niste imeli program team buildinga na adrenalinskem parku, predlagam, da skrbno pregledate naslednje strani, na katerih so predstavljeni parki iz Slovenije in Hrvaške, ter se spopadete s svojimi strahovi.

76 Kongresne lokacije

Adrenalinski parki PUSTOLOVNI PARK BETNAVA

PUSTOLOVNI PARK BLED

Uradno ime parka

Pustolovski park Betnava

Pustolovski park Bled

Lokacija

Maribor – Tabor

Straža nad Bledom

Kratek opis

Pustolovski park Betnava je postavljen v gozdu na obrobju mesta Maribor. Ima sedem različnih prog, postavljenih na drevesih na višini od 1 m do 8 m.

Pustolovski park Bled je plezalni park, postavljen v gozdu in sestavljen iz 5 različnih plezalnih poti, ki se med seboj razlikujejo po težavnosti. Park je namenjen individualnim obiskovalcem, še posebej pa je primeren za družine in večje dogodke.

Spletna stran

www.pustolovski-park.si

www.pustolovski-park-bled.si

Upravljavec

e-VOD Vodušek Jože s.p.

Pustolovski park Bled

Visoki elementi v parku

Tri proge v parku so postavljene na višini 5–8 metrov in vsebujejo pribl. 30 visokih elementov. Dve progi sta zelo zahtevni.

Park sestavlja 68 različnih plezalnih elementov na 5 različnih težavnostnih stopnjah

Drugi fiksni elementi v parku

Štiri proge so postavljena na višini do 4 m in so namenjene otrokom od 3 let naprej. Različni elementi (pribl. 40 elementov).

Cena na udeleženca posameznika

Predšolski: 5 EUR, šolski: 10 EUR in odrasli: 15 EUR

Otroci: 13 EUR, odrasli: 18 EUR

Inštruktorji v parku

Inštruktorji s certifikati, podeljenimi s strani Abenteuerpark Betriebs- und Errichtungs-GmbH

Vsi inštruktorji imajo licenco ERCA

Strokovni team building programi

V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki

Programe izvajajo sami in v sodelovanju z zunanjimi izvajalci

Posebnosti parka

7 prog, za starost od 3. leta naprej

Vrhunska lokacija nad Bledom omogoča izvedbo zanimivih team building programov. Poleg parka je udeležencem na voljo tudi poletno sankališče.

Prednosti parka

Namenjen tudi najmlajšim, bližina mesta Maribor in Pohorja

Lokacija na Bledu

Dostop do parka

180 m od regionalne ceste do pohorske vzpenjače

S sedežnico

Parkirišča

100 m od parka

Ob parku

Druge športno-zabavne aktivnosti (v radiju 1 km)

Hoja s hoduljami pod nadzorom, tek po gozdnih stezah, igre z žogo in badminton na jasi v gozdu, preizkus ravnotežja (slackline)

Poletno sankališče, Blejsko jezero, veslanje

Turistične zanimivosti (v radiju 1 km)

Dvorec Betnava, Center eksperimentov Maribor v dvorcu Betnava, Pohorje, hotel Habakuk, smučišče …

Blejski grad, Blejski otok

Gostinske storitve

400 m oddaljeno gostišče Poštela

Brunarica na Straži neposredno ob parku

Najbližja prenočišča

Hotel Habakuk, 130 sob, 1,5 km

Na lokaciji – hoteli na Bledu

Najbližje konferenčne kapacitete

Hotel Habakuk, do 800 oseb (po dvoranah)

Na lokaciji – hoteli na Bledu

77

Adrenalinski parki

Kongresne lokacije

ADRENALINSKI PARK BOHINJ

GLAVANI PARK

Adrenalinski park Bohinj

Glavani park

Uradno ime parka

Bohinj – Hostel Pod Voglom

Vas Glavani, Barban

Lokacija

Adrenalinski park leži neposredno ob obali Bohinjskega jezera. Sestavlja ga 13 različnih visokih elementov. Primarno je namenjen individualnim obiskovalcem in je zelo primeren za različne zabavne priložnosti.

Družinski park z domačimi živalmi, otroškimi igrišči in fantastičnim plezalnim parkom v treh nivojih – od 2 m do vznemirljivih 6 m in do adrenalinskih 10 m z dvema spustoma »zipline« dolžine do 113 m.

Kratek opis

www.koren-sports.si

www.glavanipark.com

Spletna stran

Koren sports and PAC sports

Istra Zivot D.O.O

Upravljavec

Velika gugalnica, steber poguma, karierna lestev, »burma bridge«, drog, viseča mreža, viseči most, »glass hour« ...

Trapez, rolke, viseče mreže, 5 spustov »zipline«, 30 iger, ki trajajo vsaj 2 uri

Visoki elementi v parku

»Tp shuffle«

Majava ploščad, otroška mreža, mreža za počitek

Drugi fiksni elementi v parku

Otroci: 25 EUR, odrasli: 29 EUR

120 kun, 16,5 EUR

Cena na udeleženca posameznika

Vsi inštruktorji imajo licenco ERCA

Vsi inštruktorji imajo licenco ERCA

Inštruktorji v parku

Programe izvajajo sami in v sodelovanju z zunanjimi izvajalci

Popolna team building izkušnja

Strokovni team building programi

Leži neposredno ob obali Bohinjskega jezera

Zgrajen izključno iz lokalnih materialov in prijazen do družin

Posebnosti parka

Možnost kombinacije z drugimi športnimi programi (AP & plezanje, AP & Raft Avantura ...)

Istrsko gostoljubje, visokokakovostne igre, zgrajene po visokih standardih EU

Prednosti parka

Neposredno ob cesti Stara Fužina–Ukanc

Lahek dostop, neposredno ob glavni cesti Vodnjan – Barban

Dostop do parka

Ob parku, pri hostlu pod Voglom

Parkirišče za vsaj 40 avtomobilov in 2 avtobusa

Parkirišča

Kajak, kanu, rafting, plezanje

Jahanje konjev, avtomobile na štirikolesni pogon in štirikolesnike quad lahko pripeljete v park za celodnevna team building doživetja.

Druge športnozabavne aktivnosti (v radiju 1 km)

Bohinj, slap Savica, TNP ...

Istra je polna turističnih destinacij, Glavani pa so v središču cestnega omrežja.

Turistične zanimivosti (v radiju 1 km)

So na voljo v hotelu Pod Voglom (možnost organizacije piknikov, kosila in večerje po naročilu)

Žar in istrske specialitete dostavljajo po naročilu

Gostinske storitve

Na lokaciji, hostel Pod Voglom – 60 oseb

Lokalne sobe po dogovoru, v bližini tudi več hotelov

Najbližja prenočišča

Na lokaciji, v bližini več hotelov – 4 konferenčne dvorane, skupno do 600 oseb

Hoteli v Puli

Najbližje konferenčne kapacitete

78 Kongresne lokacije

Adrenalinski parki Poletni PARK KRVAVEC

ADRENALINSKI PARK JEZERSKO

Uradno ime parka

Poletni park Krvavec

Doživljajski park Jezersko

Lokacija

Planina Krvavec (1.500 m nadmorske višine), dodatno vožnja s kabinsko žičnico do planine (pribl. 8 min)

3 min iz Jezerskega

Kratek opis

Od začetka julija bo na Krvavcu deloval Poletni park, ki ljudem zdravih misli in nazorov ponuja možnosti igre, aktivnega preživljanja prostega časa ter zabave na prostem.

Pester nabor aktivnosti zajema plezalni pustolovski park, kolesarski park, gorske karte, gorske skiroje, plezalni stolp, trampolin, poligon za lokostrelstvo, gibalno spretnostni poligon, frizbi golf in spust s tubo.

Park je zgrajen v naravnem okolju. Zgrajen je okrog 30 m visoke skalne pečine sredi gozdne jase. Vsa igrala v parku so med seboj povezana z unikatno leseno potjo. Park sestavlja: vzpon po macesnovi poti in ogled Kamniško-Savinjskih Alp, doživljajski sprehod preko 20 metrskega visečega mostu, avenija dveh adrenalinskih žičnic (flying fox), adrenalinska gugalnica, absailing, vzpon po ferati (zavarovani plezalni poti)

Spletna stran

www.rtc-krvavec.si

www.feelgreen.si

Upravljavec

RTC Krvavec, d.d.

Feel Green - Raj Jezersko d.o.o.

Visoki elementi v parku

Da

Orjaška gugalnica, naravna stena (zavarovana plezalna pot – ferata, absailing – spuščanje po vrvi), viseči most

Drugi fiksni elementi v parku

Da

Pajkova mreža, most za padec zaupanja, tehtnica

Cena na udeleženca posameznika

Odrasli: 20 EUR, mladi: 18 EUR, otroci: 16 EUR

Od 19 EUR naprej

Inštruktorji v parku

Da

6 alpinističnih inštruktorjev, certifikat ERCA

Strokovni team building programi

Da

Da

Posebnosti parka

10 aktivnosti, primernih za vso družino in/ali individualne rekreativce

Najdaljši flying fox (adrenalinska žičnica) v Sloveniji v skupni dolžini 100 metrov. Nova atrakcija omogoča uživaško letenje pod krošnjami dreves.

Prednosti parka

Lahka dostopnost, 10 različnih aktivnosti, svež gorski zrak, dobra gostinska ponudba

Lokacija na samem, razgled na gore, naravno okolje (na 3 ravneh), bližina hotela in možnost organizacije piknikov

Dostop do parka

S kabinsko žičnico od spodnje (600 m nadm. v.) do zgornje (1.450 m nadm. v.) postaje kabinske žičnice

10 min peš iz Jezerskega, 3 min z avtom

Parkirišča

Da, ob spodnji postaji kabinske žičnice

Na Jezerskem; zbirno mesto hotel Planinka

Druge športno-zabavne aktivnosti (v radiju 1 km)

Urejene številne pohodne in kolesarske poti, planinske poti

Paintball, animacijski poligon. Posestvo Feel Green z možnostjo priprave nadstandardnih poslovnih piknikov z mini golfom v divjini in mobilnimi nizkimi team building elementi.

Turistične zanimivosti (v radiju 1 km)

Planina Krvavec, Kapela Marije Snežne, zgrajena po Plečnikovih načrtih leta 1929

Planšarsko jezero

Gostinske storitve

Brunarica Sonček, Planinski dom na Gospincu, Penzion Tia, Hotel Raj; Planšarija Viženčar, Kmečki turizem Pr' Florjan Kriška planina

Hotel Planinka oz. catering dostava po dogovoru

Najbližja prenočišča

Planinski dom na Gospincu, Penzion Tia, Hotel Raj; Planšarija Viženčar, Kmečki turizem Pr' Florjan - Kriška planina

Hotel Planinka (56 ležišč)

Najbližje konferenčne kapacitete

Hotel Raj, Tiha dolina, Dvor Jezeršek, Zg. Brnik, Hotel Bor, Preddvor; Hotel Creina, Kranj; Hotel Kokra, Brdo pri Kranju; Hotel Marinšek, Naklo

Hotel Planinka – seminarski sobi za 50/30 oseb

79

Adrenalinski parki ADRENALINSKI PARK LJUBELJ

Kongresne lokacije

Adrenalinski park Pohorje

Adrenalinski park Ljubelj

Adrenalinski park Pohorje

Uradno ime parka

Ljubelj

Trikotna jasa, Mariborsko Pohorje

Lokacija

Adrenalinski park Ljubelj je adrenalinski park, ki leži v čudovitem okolju Karavank in je primarno namenjen zaključenim skupinam, še posebej pa je primeren za izvedbo team building programov.

Kratek opis Adrenalinski park na Mariborskem Pohorju ponuja množico različnih aktivnosti. Nepozabno doživetje v neokrnjeni naravi s širnimi gozdovi sredi Pohorja, hkrati pa tik ob mestu.

www.koren-sports.si

www.pohorje.org

Spletna stran

Koren sports

Športni center Pohorje

Upravljavec

Velika gugalnica, steber poguma, karierna lestev, tehtnica, »multi-vine«, »burma bridge«, drog, dvojni drog, viseči most ...

Višinski poligon je sestavljen iz petih sklopov: orjaška gugalnica, plato za individualne vaje, plato za skupinske vaje, plezalna steza, steber poguma

Visoki elementi v parku

Pajkova mreža, »tp shuffle«, stena, platforma za padec poguma, »square«

Ni drugih elementov

Drugi fiksni elementi v parku

Otroci: 25 EUR, odrasli: 29 EUR

Odvisno od programa; vsi visoki elementi v parku 34,00 EUR

Cena na udeleženca posameznika

Vsi inštruktorji imajo licenco ERCA

Certificirani inštruktorji z licenco podjetja Faszinatour

Inštruktorji v parku

Programe izvajajo sami in v sodelovanju z zunanjimi izvajalci

V sodelovanju s Teambuilding akademijo

Strokovni team building programi

Dobro opremljen park za izvedbo strokovnih team building programov

Nadmorska višina, tik ob mestu Maribor

Posebnosti parka

Bližina Ljubljane

Športno-adrenalinska infrastruktura v neposredni bližini (bike park Pohorje, gostinska ponudba ob samem parku ...), razgled na Maribor

Prednosti parka

Po glavni cesti Kranj–Celovec

Peš od hotela Arena (30 min) ali s sedežnico (7 min)

Dostop do parka

Ob parku

Parkirišča pri hotelu Arena ali pohorski vzpenjači

Parkirišča

Igrišče za nogomet, odbojko, košarko, plezalna stena, abseiling, izhodišče za kolesarske in planinske izlete

Druge športno-zabavne Nogometna igrišča z nočno razsvetljavo, Pohor Jet (adrenalinsko sankališče), orjaški skiro, XXL nogomet, tobogan aktivnosti (v radiju 1 km) po zračnicah, golf odbijališče, kolesarske proge, poligon za paintball, nordijska hoja, indijanska vas, jahanje, pohodništvo, dvorana Draš (badminton, odbojka …)

Baronovi tuneli, Stari Ljubelj, rudnik živega srebra, planšarije

Turistične zanimivosti (v Energetske točke na Bolfenku, urejena trim steza pri vadišču za golf, Radvanjski potok, center naravne in kulturne dediščine radiju 1 km) Bolfenk

Gostišče Koren

Pogostitvena terasa ob parku (50 oseb), dvorana Snežni Gostinske storitve stadion, hoteli Arena, Bolfenk, Videc, penzion Martin, koča Koča

Na lokaciji, 24 ležišč

Hotela Arena in Bolfenk (pribl. 120 ležišč) in drugi hoteli, oddaljeni do 1 km (skupaj pribl. 300 ležišč)

Najbližja prenočišča

Na lokaciji: seminarski prostor za do 50 oseb

Hotel Arena in Bolfenk – do 70 oseb, hotel Habakuk – do 800 oseb (po dvoranah); oddaljeni do 1 km

Najbližje konferenčne kapacitete

80 Kongresne lokacije

Adrenalinski parki ADRENALINSKI PARK TUHELJ

ADRENALINSKI PARK STELLA MARIS UMAG

Uradno ime parka

Adrenalinski park Tuhelj

Adrenalin Park Stella Maris Umag

Lokacija

40 km od Zagreba do Tuheljskih Toplic

Stella Maris Umag

Kratek opis

Obiščite adrenalinski park v bližini Zagreba, ki ponuja zdravo dozo adrenalina in zabave.

Prvi adrenalinski park v Istri ponuja obiskovalcem veliko različnih aktivnosti, ki se izvajajo med drevesi.

Spletna stran

www.bogadura-grupa.com; www.terme-tuhelj.hr

www.umag-adrenalin-park.com Alpska Ruža d.o.o

Upravljavec Visoki elementi v parku

8

Rdeča pot – 11 m visoko

Drugi fiksni elementi v parku

0

Plezalni stolp

Cena na udeleženca posameznika

190 kun

Zelena pot: 9 EUR, Modra: 11 EUR, Rdeča: 14 EUR

Inštruktorji v parku

8 (odvisno do velikosti skupine)

Vsi inštruktorji imajo certifikat ERCA

Strokovni team building programi

Da

Programe izvajajo sami in v sodelovanju z zunanjimi izvajalci

Posebnosti parka

Reševanje problemov, poslovne olimpijske igre

Park je neposredno ob morju

Prednosti parka

Lokacija, izkušeno osebje, velika izbira dodatnih elementov

Možnost kombinacije parka in drugih športov

Dostop do parka

Z avtomobilom ali avtobusom

Avtokamp Stella Maris

Parkirišča

Da

Ob parku

Druge športno-zabavne aktivnosti (v radiju 1 km)

Košarka, tenis, minigolf, odbojka, vaterpolo, nogomet

Vodni športi, paintball, minigolf, kolesarjenje

Turistične zanimivosti (v radiju 1 km)

Terme Tuhelj, Tuheljske Toplice

Istraturist Umag hotels and resorts

Gostinske storitve

Da

Najbližja prenočišča

Terme Tuhelj, www.terme-tuhelj.hr

Več hotelov v oddaljenosti 100 m

Najbližje konferenčne kapacitete

Terme Tuhelj

Hotel Melia Coral, Sol Garden Istra itd.

81

Adrenalinski parki

Kongresne lokacije

ADRENALINE PARK STORŽ

Adventure park Postojna

Adrenalinski park Storž

Pustolovski park Postojna

Uradno ime parka

Rantovše pri Škofji Loki

Postojna cave

Lokacija

Adrenalinski park Storž sestavlja veliko različnih elementov, na višini tudi do 24 metrov med krošnjami dreves. Park ima tudi orjaško gugalnico in steber poguma.

Pustolovski park Postojna je plezalni park, postavljen v gozdu in sestavljen iz 5 različnih plezalnih poti, ki se med seboj razlikujejo po težavnosti. Park je namenjen individualnim obiskovalcem, še posebej pa je primeren za družine in večje dogodke.

Kratek opis

www.storz.si/

www.pustolovski-park-postojna.si

Spletna stran

Društvo aktivnih družin Hudournik

Koren sports

Upravljavec

25 različnih visokih elementov, steber poguma (12 m), orjaška gugalnica (21 m – najvišja v Sloveniji)

Park sestavlja 76 različnih plezalnih elementov na 5 različnih težavnostnih stopnjah

Visoki elementi v parku

Nizki elementi (pajkova mreža, križ, timske smuči …), hoja po vrvi – slackline

Drugi fiksni elementi v parku

Adrenalinski park: za odrasle 24 EUR, za študente 22 EUR, za otroke 20 EUR na osebo.

Orjaška gugalnica stane še dodatnih 6 EUR na osebo.

Otroci: 13 EUR, odrasli: 18 EUR

Cena na udeleženca posameznika

Licencirani inštruktorji športnega plezanja in/ali alpinisti – interno izobraženi za delo v adrenalinskem parku

Vsi inštruktorji imajo licenco ERCA

Inštruktorji v parku

Izvaja jih naš, za to strokovno usposobljen trener.

Programe izvajajo sami in v sodelovanju z zunanjimi izvajalci

Strokovni team building programi

Višina in velikost parka, park je med krošnjami dreves

V sklopu turističnega kompleksa Postojnska jama

Posebnosti parka

Najvišji adrenalinski park v Slovenji (do 24 m), najvišja orjaška gugalnica v Sloveniji – 21 m, primeren za vse generacije, bogata dodatna ponudba, možnost piknika

Lahek odstop

Prednosti parka

Od gostišča Kveder, 1 km levo po makadamski poti do parkirišča

Neposredno ob parkirišču

Dostop do parka

Ob parku, 20 avtomobilov, 2 avtobusa

Na lokaciji

Parkirišča

Paintball, igrišče za odbojko in nogomet, kolesarjenje, pohodništvo, smučišče Stari vrh, jahanje, skok s padalom (3 km) …

Postojnska jama, jamski treking, Vivarij

Druge športnozabavne aktivnosti (v radiju 1 km)

Rupnikova Linija, kmečki turizmi s tipično, domačo slovensko hrano, konji in jeleni

Postojnska jama, Predjamski grad

Turistične zanimivosti (v radiju 1 km)

Domača slovenska hrana in pijača postrežena v več kot 200 let stari kmečki hiši na lokaciji, Gostišče Kveder (1 km), turistične kmetije v okolici (pribl. 2–3 km)

Na lokaciji

Gostinske storitve

Gostišče Kveder (30 prenočišč), oddaljenost 1 km, Brunarica Stari vrh (30 prenočišč) oddaljenost 3 km, več turističnih kmetij (2–3 km)

Na lokaciji – hoteli v Postojni

Najbližja prenočišča

- 1 km – Gostišče Kveder (20 oseb), - 5 km – Gostišče Pri Birtu (50 oseb)

Na lokaciji – hoteli v Postojni

Najbližje konferenčne kapacitete

82 Primeri, triki in nasveti

Dnevnik Vsak dan kakovostne in verodostojne informacije o aktualnem gospodarsko-političnem dogajanju ter z vseh drugih področij življenja – športa, kulture, zdravstva, zabave itn.

Vsako sredo PROSTI ČAS – posebne tematske strani o izletništvu, turizmu, popotništvu in počitniških avanturah.

Za vas smo pripravili tudi številne priloge www.dnevnik.si

Redne priloge Oddih 25. 01. Alpe-Adria – turizem in prosti čas 07. 04. Rekreacija, pomlad 09. 06. Poletje 30. 09. Narava in zdravje 17. 11.

Zima

Izredne priloge za turizem in prosti čas v letu 2011 HRVAŠKA (poletje), TURČIJA, ITALIJA, GRČIJA, ČRNA GORA, RUSIJA, NEMČIJA, AVSTRIJA

Naši naročniki si svoj izvod časopisa lahko kadarkoli prenaročijo na počitniški naslov v kateri koli kraj v Sloveniji, v poletnih mesecih pa tudi na Hrvaško.

Informacije in naročila � 080 20 07, e-naslov: narocnina@dnevnik.si

Življenje ima besedo

83

Primeri dobre prakse

Sodoben informacijski sistem za poveÄ?anje kakovosti kongresnih storitev Grand hotela Union NaroÄ?nik: DruĹžba Grand hotel Union d.d.

Izvajalec: mAiS Informacijski sistemi d.d.

Lokacija: Ljubljana Datum: avgust 2010 V podjetju Grand hotel Union so leta 2008 celovito posodobili in vzpostavili sodobni informacijski sistem Fidelity za laĹžje upravljanje ter vodenje hotela in uÄ?inkovitejĹĄe pridobivanje gostov. Ĺ˝eleli pa so uvesti ĹĄe integriran informacijski sistem za podroÄ?je banketnih in kongresnih dejavnosti, ki bi poveÄ?al tudi kakovost kongresnega poslovanja in odpravil teĹžave, s katerimi so se sooÄ?ali v preteklosti.

Primeri, triki in nasveti

izvajanja posameznih aktivnosti za izvedbo kongresno-banketnega dogodka.

Nov informacijski sistem je uredil celotni delovni proces in prispeval h konsistentnosti dela in delovnih postopkov. Prodajna sluĹžba je na primer pridobila hiter dostop do razpoloĹžljivih kapacitet ter hitrejĹĄo in laĹžjo pripravo ponudbe za naroÄ?nika, prav tako je preprostejĹĄe obraÄ?unavanje, saj je to avtomatizirano in beleĹži vse gostove stroĹĄke. Prav tako so avtomatizirana vsa navodila posameznim oddelkom za izvedbo naroÄ?ila, ti pa imajo tudi moĹžnost potrjevanja konkretne izvedbe posameznega naroÄ?ila z enostavno uporabo Âťzaslona na dotikÂŤ. Skrb za nadzor je prevzel sistem ÂťmonitoringaÂŤ naroÄ?enih in izvedenih opravil.

Integriran sodoben informacijski sistem Fidelity Banquet & Event je zagotovil visok standard kongresnih storitev, nemoteno vodenje poslovnih procesov ter razbremenitev osebja, ki se lahko veliko bolj posveÄ?a svojim gostom.

Hkrati vsi pridobljeni podatki o naroÄ?niku in njegovi potroĹĄnji omogoÄ?ajo boljĹĄe obvladovanje odnosov s strankami (Inteligentni CRm). www.fidelity-mais.com

Tako so v sodelovanju s podjetjem mAiS d.d. uvedli integriran informacijski sistem ÂťFidelity Banquet & EventÂŤ, ki pokriva in medsebojno usklajuje delovanje vseh kljuÄ?nih oddelkov (prodajna sluĹžba, tehniÄ?na sluĹžba, oddelek za hrano in pijaÄ?o, recepcija in Ä?iĹĄÄ?enje) za izvedbo dogodka oz. prireditve. Velika pridobitev je v boljĹĄi in organizirani komunikaciji med posameznimi oddelki ter v izboljĹĄanju nadzora

KulinariÄ?nozgodovinsko popotovanje po Bledu s ciljem predstavitve dediĹĄÄ?ine hotela Triglav in Bleda NaroÄ?nik: Revija Vino Izvajalec: Hotel Triglav Bled Lokacija: Bled Datum: 13. 5. 2011 V Hotelu Triglav Bled so si zastavili dolgoroÄ?ni cilj dviga kulture prehranjevanja in pitja. Cilj zasledujejo s Kuharsko ĹĄolo chefa UroĹĄa Ĺ tefelina ter s hiĹĄnimi dogodki, na katerih predstavljajo tradicionalne jedi, pripravljene na sodoben naÄ?in, dogodke nadgradijo z razlagami proizvajalcev pijaÄ? in Ĺživil ter glasbeno-kulturnim programom.

Zavedajo se povezave hotela z zgodovino in okoljem. Gostom Ĺželijo priÄ?arati celostno obÄ?utenje destinacije s kompleksnimi programi.

Revija Vino svoje bralce razvaja z Nepozabnimi veÄ?eri, ki jih prireja pri partnerjih, ki jim zaupa.

Scenarij popolnoma prepusti ponudniku.

Gostom Nepozabnega veÄ?era so Ĺželeli predstaviti Hotel Triglav in Bled skozi prostor ter Ä?as. Ob pripravi programa so zasledovali dolgoroÄ?ne cilje in tudi dolgoroÄ?ne cilje turistiÄ?nega razvoja Slovenije. Program so zasnovali tako, da ga lahko vedno ponudimo naroÄ?niku, ki Ĺželi svojim C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

3UHVWLĂĽHQ DPELHQW KRWHOD ] OHWQR WUDGLFLMR QD REDOL EOHMVNHJD MH]HUD

F;98Ch8 Ă– F8Ă–=A;:DB *+7 RJODV O.RQJUHV LQGG

*UDQG +RWHO 7RSOLFH &HVWD VYRERGH %OHG 7 ( JKWRSOLFH#KRWHOLEOHG FRP ZZZ KRWHO WRSOLFH FRP

84 Primeri, triki in nasveti

Primeri dobre prakse

gostom pričarati pravo doživetje Bleda, jim zapolniti vse čute.

Program so prilagodili številu gostov in želji naročnika glede trajanja.

1. Sprejem gostov na železniški postaji BledJezero z žganicami kmetije Trsegvav iz Zasipa, z zmedenimi flancati, pehtranovo potico in šarkljem, s pozdravom in razlago g. Janeza Fajfarja, župana Bleda 2. Odhod z vlakcem do jezera, predstavitev pletnjarjev, postrežba hrane, vožnja s pletnjo in jedačo na drugi konec jezera 3. Sprehod gostov do hotelskega vrta, predstavitev zgodovine hotela, postrežba hrane 4. Ogled hišne vinske kleti z razlago hišnega sommeliera Damirja Salkiča o slovenskih vinih 5. Nadaljevanje večerje v Restavraciji 1906 v Hotelu Triglav

V kraljestvu zlatoroga Naročnik: KTU Izvajalec iDMC in Pivovarna Laško Lokacija: Laško Datum: 17. 3. 2011 V Laškem je podjetje iDMC v sklopu 7. skupščine Zavoda-Kongresnoturističnega urada izpeljalo teambonding za člane KTU. Zanje so v sodelovanju s Pivovarno Laško pripravili nov teambonding program, ki je vključeval elemente lokalnega okolja in je predstavljal eno najstarejših tradicij na slovenskem – pivovarsko tradicijo. Pot čez pivovarno jih je vodila po poti kralja piva v klet, kjer so poskušali okusiti razliko med različnimi pivi v polnilnico, kjer so preštevali steklenice.

Program je popestrila nagradna igra Revije Vino na temo Bleda z nagradami, ki jih je prispeval Triglav.

Vsebino so nadgradili z razstavo starih hotelskih prospektov ter predmetov iz starega Triglava.

Gostje nepozabnega večera so bogatejši za spoznanja o prelomnih dogodkih blejske zgodovine, tradicionalnih sestavinah slovenske kuhinje, raznovrstnosti kultur in vin na območju Avstro-Ogrske. www.hoteltriglavbled.si

Najzanimivejši točki poti sta zagotovo bili tista z okušanjem piva ter poustvarjanje pivskega oglasa. Skupine so morale v svojo fotografijo vnesti duh kralja piva in pivovarne ter ponos, ki zaznamuje pivovarsko tradicijo. Ob koncu programa so se vse skupine ponovno zbrale v istem prostoru, kjer so prejele svojo timsko pivovarsko fotografijo in nadaljevale druženje ob pokušnji izdelkov Pivovarne Laško ter za to priložnost zvarjenem medenem pivu. Z medenim pivom so program še bolj vpeli v lokalno okolje, saj je v laški regiji prisotno tudi čebelarstvo, in v program skupščine KTU, ki se je zatem nadaljevala z medeno večerjo.

Motivacijsko srečanje skrbnikov portala www.slovenia.info Naročnik: Slovenska turistična organizacija Izvajalec: LTO Sotočje – TIC Kobarid Datum: 25.–26. 11. 2010 Slovenska turistična organizacija je za svoje 8.

Motivacijsko srečanje skrbnikov portala izbrala destinacijo dolina Soče, natančneje Kobarid.

Srečanja se je udeležilo preko osemdeset skrbnikov portala www.slovenia.info, in sicer predstavnikov lokalnih turističnih organizacij, turističnih združenj, zavodov, term, hotelov in drugih podjetij, ki se širom Slovenije ukvarjajo s turistično panogo in svojo ponudbo predstavljajo na nacionalnem turističnem portalu.

Strokovni del dvodnevnega srečanja je potekal dopoldan, popoldan pa je lokalna turistična organizacija udeležencem pripravila družaben program, kjer so obiskovalci dodobra spoznali ter doživeli zgodovino, turistično ponudbo, tradicijo in okuse Posočja. V sveže zapadlem snegu je bil obisk muzeja na prostem iz prve svetovne vojne na Kolovratu in vojaško kosilo na »mediteranski terasi« v zahajajočem soncu doživetje za VIPvstopnico. Če dodamo, da je bilo kosilo jelenov golaž s polento iz ognjišča in jelenova salama turistične kmetije Jelenov breg, sledil pa je še ogled turističnega naselja Nebesa, res nismo daleč od besede »nebeško«.

Da se v Posočju dnevno ponuja živa etnološka dediščina in da je prav tej dediščini ter mojstrom sirarjem postavljen v spomin sirarski muzej, so lahko udeleženci srečanja spoznali v muzeju »Od planine do Planike« – živo etnološko dediščino sir Tolminc ter druge mlečne izdelke so prav vsi z užitkom poskusili. Legendarna lastnica kampa Lidija Koren je vsem predstavila ekološke lesene hišice tik ob reki Soči in njeno izkušnjo pridobivanja Evropskega certifikata ekonamestitve.

V idilični vasici Drežnica pod Krnom je vaška fantovščina z obiskovalci podoživela Drežniški pust, z duhovitimi komentarji in razlagami pa vse tudi nasmejala. Odlično domačo hrano je za

85 Primeri, triki in nasveti

veÄ?erjo pripravila Jelka iz Jelkinega hrama. Sirova juha je bila zmagovalka med juhami.

Prvi dan se je zakljuÄ?il z glasbo in plesom, naslednji pa zaÄ?el z obiskom KobariĹĄkega muzeja, ki velja za enega najboljĹĄih vojnih muzejev v Evropi – kontrast je bil oÄ?iten. Po strokovnem delu drugega dne sreÄ?anja, podelitvi nagrad najboljĹĄim skrbnikom ter kosilu v restavraciji Topli val so udeleĹženci zapustili zasneĹženo PosoÄ?je polni novih znanj in doĹživetij. www.dolina-soce.com

DJ Roger Sanchez - Stealth na zabavi ExcessDNite NaroÄ?nik: G3 Spirits (Jägermaister) Izvajalec: Pristop d.o.o.

Datum: 9. 6. 2011 Dogodek je bil zaprtega tipa, zato je gostil le izbrance, ki jih je Ĺže ob prihodu pozdravil najbolj znan zeliĹĄÄ?ni liker na svetu, Jägermaister.

Svetlobni boksi, prestiĹžen ambient in zapeljiva dekleta s polnimi pladnji ledenih osveĹžitev so

opraviÄ?ili status zabave ExcessDNite kot ene izmed najbolj obiskanih in priljubljenih zabav tega leta. Pod diskokroglo velikanko je jagodni nabor povabljenih doÄ?akal prihod velikega S. Ta je v veÄ? kot dvournem ekskluzivnem setu dvigoval roke pravzaprav vsem, mnoĹžici slovenske estrade in drugih povabljencev. med vsemi, Ĺželjnimi dobre house glasbe in Ĺže pravzaprav kultnih koktajlov, kot sta Jäger Fresh in Jäger Q, je bil ExcessDNite tiste dni najpogosteje izgovorjena beseda. V novih prostorih Gospodarskega razstaviĹĄÄ?a, ki so uspeĹĄno prestali premiero dogodka te vrste nasploh, se je zbrala dobesedno vsa slovenska estrada in obeleĹžila letni dogodek ExcessDNite Second Edition. Prostor se je namreÄ? za eno noÄ? prelevil v spektakularno prizoriĹĄÄ?e vroÄ?e zabave, ki se je ĹĄibila pod teĹžo vizualnih in zvoÄ?nih uÄ?inkov. Zabava je letos obljubljala in izpolnila priÄ?akovanja vseh ljubiteljev najbolj prepoznavnega zeliĹĄÄ?nega likerja na svetu. Na svoj raÄ?un so priĹĄli tudi vsi, ki so bili Ĺželjni house ritmov izpod prstov ene najveÄ?jih ikon house glasbe – newyorĹĄkega DJ-ja Rogerja Sancheza - Stealtha, ki je za izbrane goste odvrtel veÄ? kot dvourni ekskluzivni set.

HiĹĄo kulinarike JezerĹĄek catering sta doletela prav posebna Ä?ast in nov izziv. Odprtje najveÄ?je restavracije na svetu. Ĺ˝al samo za en dan, pa vendar. Praznovanje dneva Ljubljane, dneva osvoboditve, 70. obletnica osvobodilne fronte, Pohod ob Ĺžici, Tek trojk in uradna proslava. Vse to je razlog, da je HiĹĄa kulinarike JezerĹĄek catering 7. maja v Ljubljani na Slovenski cesti za en dan odprla najveÄ?jo restavracijo na svetu. Priprave so se zaÄ?ele Ĺže zgodaj zjutraj in ob 13. uri je na 17.000 kvadratnih metrih v srediĹĄÄ?u Ljubljane odprla vrata najveÄ?ja restavracija na svetu. mize, prekrite z elegantnimi belimi prti, so se razprostirale od Figovca pa do Name. Pogled na srediĹĄÄ?e Ljubljane je bil veliÄ?asten. Prav tako je bila veliÄ?astna sicer preprosta ponudba, v kateri je glavno vlogo igrala vsem dobro znana kranjska klobasa. Slednjo so pripravili za kar 10.000 ljudi.

Pohodniki, ĹĄportniki in nakljuÄ?ni obiskovalci so se na ta prazniÄ?en, sonÄ?en dan z veseljem ustavili v restavraciji, se okrepÄ?ali in osveĹžili. Prijazno osebje HiĹĄe kulinarike JezerĹĄek catering je poskrbelo, da prav nihÄ?e ni ostal laÄ?en. www.jezersek.com

www.gr-sejem.si

NajveÄ?ja restavracija na svetu NaroÄ?nik: mestna obÄ?ina Ljubljana Izvajalec: HiĹĄa kulinarike JezerĹĄek catering Datum: 7. 5. 2011 C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

9UKXQVND NXOLQDULND 8QLNDWQD SRQXGED SRVHEQLK GRĂĽLYHWLM ]D JRVWH KRWHOD

F;98Ch8 Ă– F8Ă–=A;:DB *+7 RJODV O.RQJUHV LQGG

*UDQG +RWHO 7RSOLFH &HVWD VYRERGH %OHG 7 ( JKWRSOLFH#KRWHOLEOHG FRP ZZZ KRWHO WRSOLFH FRP

www.btc.it

2011

30JUNE 1JULY FIERARIMINI

ITALY’S EVENTS EXHIBITION

87

Gadgets fujitsu s prvo biorazgradljivo miĹĄko na svetu

Primeri, triki in nasveti

namiznega raÄ?unalnika (1,8 m), - oblikovanje koleĹĄÄ?ka omogoÄ?a visoko prilagodljivost.

Udobje zagotovljeno

laĹžji. TanjĹĄi. HitrejĹĄi. faceTime. smart cover. baterija, ki zdrĹži 10 ur Razlika, ki se opazi

www.fujitsu.com

revija kongres na napravi ipad App je brezplaÄ?en

Fujitsu je oblikoval prvo biorazgradljivo raÄ?unalniĹĄko miĹĄko na svetu, ki je popolnoma brez umetne mase in jo lahko ob koncu Ĺživljenjskega cikla v celoti recikliramo. EKO miĹĄka m440 je izdelana iz okolju prijaznih materialov ARBOFORmÂŽ in BIOGRADEÂŽ, ki kot nadomestka umetne mase pomagata zmanjĹĄati rabo trde umetne mase in PVC-ja. miĹĄka ponuja veÄ? udobja kot modeli iz umetne mase, je ergonomiÄ?no oblikovana in ustreza tako leviÄ?arjem kot desniÄ?arjem. Zeleno oblikovanje, ki spodbuja okolju prijazno proizvodnjo in pomaga zniĹževati izpuste CO2, dopolnjujta tudi visoka funkcionalnost in natanÄ?nost, zahvaljujoÄ? optiÄ?nemu senzorju z loÄ?ljivostjo 1000 dpi.

Uporabniku prijazne lastnosti EKO miĹĄke m440 so: - natanÄ?en optiÄ?ni senzor z loÄ?ljivostjo 1000 dpi, - zeleno oblikovanje: 100 % miĹĄke predstavljajo biomateriali, kabel ne vsebuje PVC-ja, - sestavni deli tiskanega vezja ne vsebuje halogenov, - prilagojena oblika z odliÄ?nim oprijemom, - USB Plug&Play s hitrim dostopom preko enega klika, - prilagojena dolĹžina kabla za uporabnike

UredniĹĄtvo revije Kongres sledi sodobnim smernicam, zato se je v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta odloÄ?ilo, da bo revijo postavilo tudi na iPad. Na ta naÄ?in se je razĹĄirila distribucijo in ponudba za dodatne moĹžnosti oglaĹĄevanja. Zdaj lahko oglaĹĄevalci poleg klasiÄ?nih oglasov dodajo tudi video, fotogalerijo ‌ Revijo Kongres lahko najdete na napravi iPad oz. iPhone pod imenom Kongres magazine.

V prihodnosti si Ĺželi uredniĹĄtvo Kongresa oplemeniti revijo z multimedijskimi vsebinami. ÂťPrve statistike o branosti revije z napravo iPad kaĹžejo, da smo se odloÄ?ili pravilnoÂŤ je povedal urednik revije Gorazd ÄŒad in dodal: ÂťVerjamemo, da je prihodnost v digitalni distribuciji, zato bomo tudi v prihodnje vlagali veÄ? sredstev v to obliko distribucije, ohranili pa bomo sedanjo naklado tiskane ĹĄtevilke.ÂŤ Uporabnikom naprav iPad in iPhone je App revije Kongres dostopen brezplaÄ?no. www.kongres-magazine.eu

Zaradi popolnoma nove, tanjĹĄe in laĹžje oblike je iPad 2 ĹĄe udobnejĹĄi za noĹĄnjo. Z dvojedrnim procesorjem A5 je ĹĄe zmogljivejĹĄi, hkrati pa vgrajena baterija ĹĄe vedno zagotavlja do 10 ur neprekinjenega delovanja.1 Z dvema kamerama lahko vzpostavite video klice FaceTime,2 snemate HD-filme ter preobrazite svoje fotografije z aplikacijo Photo Booth. Poleg tega se iPad Smart Cover3 magnetno pritrdi in samodejno prebudi iPad 2 ob odprtju ter mu sluĹži kot stojalo in okras.

1. Primerjava s prejĹĄnjo generacijo naprave iPad. Ĺ˝ivljenjska doba baterije je odvisna od uporabe in konfiguracije. Za veÄ? informacij glejte spletno mesto www.apple.com/batteries.

2. Za uporabo potrebujete raÄ?unalnik mac z internetno povezavo in aplikacijo FaceTime ali napravo iOS z brezĹžiÄ?no povezavo Wi-Fi in moĹžnostjo FaceTime. Ni na voljo na vseh obmoÄ?jih. Za veÄ? informacij glejte spletno mesto www.apple.com/uk/mac/facetime.

3. iPad Smart Cover je naprodaj posebej. med uporabo se lahko nekaj barve zdrgne z usnjenih pokrival.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

.RQIHUHQĂžQH GYRUDQH LQ VDORQL ] YHOLNR GQHYQH VYHWOREH LQ MH]HUVNLPL WHUDVDPL NDSDFLWHWD GR XGHOHĂĽHQFHY

*UDQG +RWHO 7RSOLFH &HVWD VYRERGH %OHG 7 ( JKWRSOLFH#KRWHOLEOHG FRP ZZZ KRWHO WRSOLFH FRP

F;98Ch8 Ă– F8Ă–=A;:DB *+7 RJODV O.RQJUHV LQGG

38

Do le

3

njs k

ac .1

05

, Lj

ub

lja na

gd .o.o . ark etin Vita M

m

.co ol

si

16

47

a@ cir

i

O4

un

m ko a

t

vi

Center za komunikacije

nje Prevaja

anje Oglašev

Celostn e akcije t ržnega komun iciranja

je

ran

i tor Lek

Red

akc

je

n ra

tisk

ovi n

St bl rate ag šk ov o n nih ač zn rto am va k nje

ra z

na

tiv ea Kr

ov a Fa nje ce sp bo le ok tni og h s laš tra ev ni i an n je

fi ra og t Fo

ija

il

oč or

sp

Organizacija

hk sko vni a ti ved b n iz

dogodkov

ren c onf e

lik ob

ja i

ih sn

gla

o in

aci

vin ko

tis

cij ika

ubl

mp

relo

ani z

ba

in p

Org

ed zv

ni

nje ova

blik

in

ai ov sn

oo fičn

an je

za

Gra

il

ocijskih besed

Priprava prom

Ur ej

vo ja

Asia’s Only Doublebill Event

89

M.I.C.E. | Corporate Travel

Primeri, triki in nasveti

www.itcma.com | www.corporatetravelworld.com

ASIA WINNINGAND BEYOND Asia-Pacific’s Premier MICE and Corporate Travel Event

The 19th IT&CMA and 14th CTW Asia-Pacific 4 to 6 October 2011 Bangkok Convention Centre at CentralWorld Bangkok, Thailand High Buyer to Exhibitor Ratio 1.6 buyers: 1 exhibiting company

Quality Participants

More than 50% of exhibitors expect to receive orders in the next 6 to 12 months ranging from US$ 250,000 to above US$ 500,000

New Participants

50% of buyers were new to the show

Around the World in 3 Days!

Meet buyers from 54 countries, and exhibitors from 40 countries, all in one convenient venue!

High Level of Satisfaction

Up to 84% of exhibitors pledged to return

“As always the event has surpassed my expectations! I’ve renewed contacts & it’s really a perfect way for networking & learning the latest industry trends & news.”

Leah Villarta | Co-ordinator & Exec Asst, Robert Bosch Inc

“This year packed in both days full with appointments.”

Jacob Abraham Van Hal | European Marketing Director, S.T Tours (1996) European Branch

“I was able to extend our contacts from all over the world. Am satisfied with the opportunity to promote our properties.”

Christine Kim | JW Marriott Seoul

TER REGISIN !

ONL E ORGANISED BY

SUPPORTED BY

HOST COUNTRY

Exhibitors | Buyers | Media Corporate Travel Managers Conference Delegates

OFFICIAL AIRLINE

OFFICIAL VENUE

90 PR

Kolumna predsednika AIPC Edgarja Hirta Bodimo bolj zeleni skupaj

Edgar Hirt je predsednik AIPC (International Association of Congress Centres) in direktor družbe CCH (Congress Center Hamburg)

AIPC je vodilna mednarodna asociacija kongresnih centrov, ki spodbuja, podpira in priznava odličnosti pri upravljanju centrov.

Programi AIPC so namenjeni izboljševanju profila in storilnosti svojih članov, ki so namenski objekti z glavno funkcijo gostiti in streči sestankom, konferencam, kongresom ter razstavam.

AIPC je globalna mreža z več kot 169 vodilnimi centri v 53 državah in z aktivnim sodelovanjem več kot 750 profesionalcev na področju menedžmenta centrov.

Dejstvo, da niti nedavna globalna recesija ni mogla resno zaustaviti zagona za trajnost, potrjuje, da bo to nekaj trajnega. Trajnostna naravnanost bo zaznamovala dogodke in konference ne le zaradi učinka, ki jih ustvarijo sam dogodki, temveč tudi zato, ker pogosto vključujejo dolga potovanja udeležencev, kar je samo po sebi tarča zagovornikov varstva okolja. Ko pa skrb za trajnost povežemo z ostanki gospodarskih učinkov, ki jih je ustvarila recesija, dobimo situacije, kot so te, s katerimi se srečujejo v mnogo državah – najopazneje v ZDA in Veliki Britaniji – kjer želijo varčevalne vlade prihraniti pri sestankih kot način za zmanjšanje tako finančnih kot trajnostnih skrbi.

V takšnih okoliščinah zelo pomaga, da lahko tisti, ki so neposredno vpleteni v organizacijo velikih dogodkov, kot so konference in kongresi – organizatorji dogodkov na eni in kongresni centri na drugi strani –, dokažejo, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da zmanjšajo tiste trajnostne učinke, na katere lahko dejansko vplivajo. To je očitno eno področje, kjer morata obe skupini sodelovati – vseeno pa je nedavna anketa članov AIPC pokazala, da, čeprav ima 85 % centrov razvite programe za organizacijo bolj trajnostnih dogodkov, je le 5 % anketirancev izjavilo, da je bil to »pomemben dejavnik« pri odločanju strank zanje, 40 % anketirancev pa je reklo, da je bil to »zmeren dejavnik« pri odločanju.

To niso ravno številke, ki bi navdihnile menedžerje objektov, vendar kongresni centri še vedno nadaljujejo razvijanje »zelenih« programov.

Na neki način je razumljivo, da morajo biti centri pri okolju prijaznih dogodkih agresivnejši, saj se morajo odzvati različnim pritiskom. Velikokrat so centri v lasti vlad, ki tudi same spodbujajo okoljevarstveno trajnost.

Zadolženi so tudi za lastne skupnosti, ki navadno želijo, da centri delujejo na trajnosten način, in so podvrženi lokalnim ter državnim prostorskim pravilnikom, ki imajo večinoma zelo specifične zahteve, predvsem za nove zgradbe.

Vendar morajo centri, ki se odzivajo na te različne vplive z gradnjo boljših objektov in boljšimi praksami, na to dejstvo gledati kot na priložnost za načrtovalce in organizatorje, ki jih predstavljajo. To pomeni, da morajo biti surovi materiali za ustvarjanje bolj trajnostnih programov vedno na voljo – s strani objekta

prireditelja, da se organizatorjem ni treba samim truditi za to.

Razvijanje energetsko učinkovitega programa z nič odpadki je lahko precejšen izziv predvsem za tiste organizatorje, ki prihajajo v neko skupnost in nimajo prave predstave o tem, katera sredstva so na voljo ali kakšni stroški so potrebni. Kadar pa lahko sam center zagotovi pogoje za bolj trajnostno naravnan program, so organizatorji veliko bolj razbremenjeni dela in negotovosti – kar jim omogoča, da opravljajo tiste naloge, za katere so dejansko zadolženi.

Tudi stroški, dejavnik, ki je pogosto povezan z organizacijo bolj trajnostno naravnanega programa, se spreminjajo. Danes je veliko trajnostnih iniciativ že vgrajenih v objektih in delovanju kongresnih centrov, zato je mogoče stroške porazdeliti po širši poslovni bazi ali celo zmanjšati stroške delovanja samega kongresnega centra. Rezultat je, da tisti programi, ki so bili še pred nekaj leti dragi, danes postajajo navaden del delovanja, predvsem v novih objektih, ki so bili zasnovani, da jim lahko učinkoviteje ustrezajo.

Dejstvo je, da se stvari spreminjajo, tako da je lažje in stroškovno učinkoviteje kot kadar koli prej zasnovati trajnostni program nekega dogodka. Poleg tega je veliko potrebnih sredstev že na voljo v kongresnem centru.

Centrom in organizatorjem preostane še, da se znova pogovorijo o vprašanju trajnosti, da bodo prišli do skupnih zaključkov in tako pokazali, zakaj je industrija srečanj ena najodgovornejših, ko je govora o okoljevarstvenih učinkih. www.aipc.org

91

Poletna šola ECM v Krakovu praznuje »srebrno obletnico« Skoraj nujna za vse prihodnje strokovnjake s področja kongresne industrije Poletna šola ECM izpolnjuje razvojne in izobraževalne potrebe vseh, ki načrtujejo kariero v svetovni kongresni industriji. Še posebej pa je pomembna za novopečene strokovnjake in tiste, ki raziskujejo ekonomski potencial kongresne industrije kot orodja za ekonomsko rast. Poletna šola edinstveno združuje študente z vodilnimi strokovnjaki iz prakse in komentatorje, ki poznajo obseg ter vsebino programa in zadnje trende v panogi, nove tehnologije ter prakse.

Pier Paolo Mariotti

Pier Paolo Mariotti, menedžer v Kongresnem centru EURAC v italijanskem mestu Bolzano, je bil gostitelj 23. poletne šole leta 2009. Leta 2010 je postal nov direktor programa poletne šole ECM. »Biti direktor programa v letu, ko dogodek praznuje svojo 25. Obletnico, je velik privilegij in čast! V počastitev te obletnice smo prosili nekdanje udeležence poletne šole, da postanejo naši ambasadorji ter prikažejo edinstvenost in kakovost našega dogodka. To nas je opomnilo, kako sijajni in raznoliki so profili nekdanjih udeležencev

PR

naše poletne šole. Meeli Jaaksoo je danes na primer odgovoren za kongrese pri Turistični organizaciji in kongresnem uradu mesta Talin, Roland Pinnel je direktor Turistične organizacije mesta Luxembourg, Hilda Farago je generalna sekretarka Turistične organizacije Madžarske, Zlatan Mufticis je produktni vodja pri Zagrebški turistični organizaciji, Krzysztof Celuch pa je direktor Poljske turistične organizacije – seznam je skoraj neskončen.

Poletna šola se zdaj odvija že 25 let in že to je dokaz, da je njen obstoj nujno potreben.

Vsi se bomo izredno potrudili, da bi tudi v prihodnosti obdržali visoke standarde dogodka – na področju vsebine, pridobivanju najboljših gostov in predstavljanju aktualnih primerov ter najsodobnejših trendov na področju industrije srečanj,« je povedal Pier Paolo Mariotti.

Dodatne informacije o programu so na voljo na www.europeancitiesmarketing.com

Atrij Hotel The new construction in Terme Zreèe Health Resort will conclude sensibly the image of the existing Hotel Dobrava 2000 to the complete architectural atrium, although the facility will consist of the two functionaly connected area: HOTEL DOBRAVA 2000**** and HOTEL DOBRAVA SUPERIOR****

WE INVITE YOU FOR A WALK...

WITH THE NEW HOTEL WE OBTAINED:

 45 new rooms,  4 new seminar rooms,  173 additional seats in restaurant,  extension of wellness offer.

End of construction: autumn 2011

Welcome

www.unitur.eu

92 PR

Zelena srečanja s Sava Hoteli Bled

Družba Sava Hoteli Bled, največji turistični ponudnik na Bledu, je predstavila novo ponudbo, namenjeno organizatorjem srečanj, ki pri načrtovanju dogodkov posebno pozornost posvečajo okoljskim in trajnostnim kriterijem.

Pri novem »Zelenem konferenčnem paketu« je posebna pozornost namenjena varčevanju z energijo in viri. V gostinski ponudbi ima tako prednost hrana lokalnih dobaviteljev.

Odmori za kavo so skoraj v celoti v znamenju domače, lokalno pridelane hrane. Namesto vode v plastenkah udeležencem postrežejo naravno pitno vodo. V vseh dvoranah so postavljeni koši za ločevanje odpadkov. Da bi zmanjšali porabo energije, konferenčne dvorane v največji meri osvetljuje naravna svetloba, temperaturo pa prilagajajo zunanjim razmeram, zato je pozimi kakšno stopinjo nižja, poleti pa kakšno stopinjo višja kot

običajno.

Dodatna prednost Bleda kot konferenčnega prizorišča so majhne razdalje med posameznimi hoteli, tako da udeleženci srečanj vse lokacije lahko dosežejo peš.

Tako lokalni prevozi praktično niso potrebni.

Organizatorji pa se lahko odločijo tudi za prevoz posameznih udeležencev z letališča z osebnim vozilom na plinski pogon ali za organiziran skupinski prevoz na Bled z avtobusom.

Riklija. Vsi programi so izvedeni v tesnem sodelovanju z lokalnimi obrtniki in podjetniki ter tako prispevajo tudi k razvoju podeželja. www.hotelibled.com

Obenem so v družbi Sava Hoteli Bled razvili ponudbo motivacijskih programov s trajnostno komponento, ki posebej poudarjajo bogato naravno in kulturno bogastvo regije.

Udeleženci lahko med drugim spoznavajo tradicionalne lokalne obrti ali doživijo Bled v slogu prvih turistov, ki so v 19. stoletju obiskovali naravni zdravilni zavod Arnolda

TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, KranjËeva 12, SI - 9226 Moravske Toplice Tel.: 00386 2 512 22 00, 22 80 E-mail:info@terme3000.si www.terme3000.si

93

Zgodba v ozadju »2864«

Slovenija se na področju zaščite narave in varstva okolja ponaša z dolgoletno tradicijo.

Eden najbolj znanih študijskih primerov tovrstne dejavnosti je ledeniška dolina Bohinj s širšim območjem Triglavskega narodnega parka. Takšno občutljivo področje izvaja pritiske na razvoj turizma; kmalu bo edina mogoča oblika te ključne gospodarske dejavnosti na varovanih območjih trajnostni turizem ali celo njegova najimenitnejša oblika – ekološki turizem.

Bohinj Park EKO Hotel je bil zgrajen z veliko pozornostjo do okolja in je kot tak trenutno eden najnaprednejših in energetsko učinkovitih namestitvenih kompleksov v Srednji Evropi. Maja 2010 je uradno postal 1. ekološki resort v Sloveniji, ki se ponaša s prestižnim trajnostnim certifikatom Green Globe.

Kategorizacija ekoloških hotelov po sistemu Green Globe temelji na 5 področjih kriterijev: energija (vpliv na okolje), voda (uporaba in ravnanje z odpadno vodo), odpadki (ločevanje smeti, odlaganje ter reciklaža), ekodejavnosti (izobraževanje, delavnice) in varovanje narave (organsko čiščenje, uporaba naravnih materialov). Obsežni seznam kriterijev mora biti vsako leto na novo potrjen in odobren s strani posebej določenih okoljevarstvenih ekip, saj so vsi člani društva Green Globe primorani, da nenehno napredujejo in izboljšujejo svoje trajnostne strateške pristope.

Ko upoštevamo udobje poslovnih gostov, lahko opazimo, da so se v ekološkem hotelu posebno potrudili pri urejanju ambienta seminarskih dvoran in sob. Poleg tega, da so bili pri gradnji in opremljanju uporabljeni visokokakovostni naravni materiali, medtem ko so na vseh področjih uspešno implementirane najsodobnejše in najučinkovitejše energetsko varčne prakse, so sobe zasnovane tako, da priskrbijo najboljšo hrano za možgane – svež in čist zrak! Naravni

PR

les, kamen, steklo in posebni sistemi kroženja zraka zagotavljajo udeležencem kongresnih dogodkov kar najboljše mogoče pogoje za kreativnost ter učenje. Nedvomno so to le nekateri izmed razlogov, na račun katerih si je ekološki hotel že v letu in pol delovanja pridobil mednarodno nagrado za inovativnost na področju seminarske dejavnosti – ko gostom ponuja edinstveno možnost organizacije trajnostnih dogodkov.

1912). Vizija eko resorta, ki se zgleduje po tradiciji in se hkrati razvija v duhu inovativnih pristopov, deli svoje temeljne vrednote s štirimi srčnimi možmi, ki so prvi osvojili vrh Triglava že davnega leta 1778: pogum – ker je utiranje gazi tvegan podvig, vztrajnost – ker pot do uspeha vključuje vzpone in padce, varstvo okolja – človekov osnovni preživitveni gon ter pristnost – šele z vpetostjo strasti se namreč ustvarjajo presežki.

Kompleks si je od izgradnje junija 2009 dalje prislužil naziv največkrat nagrajenega hotela v Sloveniji. Med odmevnejša priznanja strokovne in splošne javnosti spadajo Zeleni zgled za turizem (STO, 2009), Turistićka prizma za novitet v turizmu (Novi Sad, 2009), Energetska zgradba in Energetski menedžer leta (IJS in Finance, 2010), certifikat Green Globe (Green Globe Society, 2010), Zlati Sejalec (STO, 2010), Conventa Award za noviteto na področju kongresne dejavnosti – vpeljava trajnostnih dogodkov na področju JV Evrope (Akademija Conventa, 2011).

2864 je ekološki, trajnostno naravnan resort, ki poleg hotela, kongresnega centra, wellnessa in vodnega parka z notranjimi ter zunanjimi bazeni napoveduje izgradnjo gorsko kolesarskega bike parka in eko smučišča z najdaljšimi progami v Sloveniji. Smučišče bo v neposredni bližini resorta – le 200 metrov stran od hotela in vodnega parka.

Bohinj Park EKO Hotel se zdaj širi pod enotno znamko, imenovano »2864«. Zgodovinsko število predstavlja višino Triglava, najvišje slovenske gore, in pomeni edinstveno, varovano, prijateljsko pot. Simbolna vrednost mogočnega očaka med gorami, izražena skozi nadmorsko višino, služi kot trajni navdih in spodbuda za pristno, trajnostno vizijo ter filozofijo, ki jo podjetje sporoča preko 3-minutnega filma, v katerem se po gori vzpenja tudi direktor hotela Anže Čokl (film si lahko ogledate na spletni strani www.2864.si).

Na Triglavski cesti 17 v Bohinjski Bistrici, kjer danes stoji Bohinj Park EKO Hotel, je bil včasih prvi slovenski alpski hotel Triglav (leta

Skrivnost zgodbe 2864 se ne končuje visoko v kraljestvu gora. Ključna je pot. Navdihnjeni s silno močjo narave, ki ustvarja in se razvija, v Bohinju stopajo preudarno; v interesu trajnih spominov ustvarjajo minljive sledi v naravi.

Znamka 2864 ne predstavlja le enega izmed najnaprednejših evropskih ekoloških resortov, temveč postavlja tudi temelje trajnostnega razvoja v slovenskem turizmu.

94

ADRIA pri 50.

PR

50 let zgodovine letalstva

i

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o., Dunajska cesta 18, Ljubljana

Letalska druĹžba z bogato zgodovino – Adria Airways se je prebila skozi politiÄ?no in gospodarsko nevihto s fleksibilnostjo, potrpeĹžljivostjo ter izjemnimi storitvami za stranke.

Ko je Jugoslavija konec 50. let dvajsetega stoletja zaÄ?ela odpirati svoje meje, sprejemati turiste in razĹĄirjati svojo celotno gospodarstvo, sta Mirko Zlatnar, podpredsednik Letalske zveze Slovenije, in znani letalec Branko IvanuĹĄ zagrabila priloĹžnost. Skupaj z JoĹžetom Ostermanom, takratnim predsednikom Elana, so ustanovili letalsko druĹžbo Adria Airways.

Kar se je zaÄ?elo kot Ä?arterska letalska druĹžba brez letal, pilotov ali modernega letaliĹĄÄ?a, se je razvilo v uspeĹĄno regionalno letalsko druĹžbo, s katero vsako leto leti veÄ? kot milijon potnikov.

Adria Airways d.d.

Zgornji Brnik 13h SI-4210 Brnik Slovenija Telefon: +386 (0)4 25 59 000 Faks: +386 (0)4 25 94 570 www.adria.si

Pa vaπe zgodbe?

Bi poskusili nekaj novega?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o. www.gr-sejem.si Odkrijte naπe skrivnosti.

*5 2JODV .RQJUHV [ LQGG

95

Bernardin Group Resorts & Hotels – pravi naslov za vaš naslednji dogodek

Bernardin Group Resorts & Hotels nudi popoln spekter storitev za tiste, ki želijo uživati v prostem času, ali za tiste, ki želijo organizirati sestanke, pobude in kongrese na slovenski obali, v neokrnjenem okolju, kjer modro Jadransko morje sega v samo srce Srednje Evrope. Sestavljen je iz štirih letovišč – St. Bernardin, Adriatic Resort & Convention Centre, Metropol Resort, San Simon Resort, Salinera Bioenergy Resort in enega mestnega hotela – Hotela Piran, s skupno 1.734 hotelskimi sobami v hotelih s petimi, štirimi in tremi zvezdicami ter s skupno 3.340 sedeži v 31 večnamenskih konferenčnih sobah, vse vrhunsko opremljene in z naravno svetlobo.

Največja konferenčna soba ima 1.100 sedežev, postavljenih kot v gledališču. Dodatne atrakcije so tudi bazeni, centri za storitve wellness, igralnice in zasebna marina. S promocijo Istre in slovenske riviere Bernardin Group zagotavlja storitve najvišje kakovosti na nekaterih najbolj privlačnih lokacijah na Jadranu – Portorožu, Piranu, Izoli in Strunjanu.

Najpomembnejši igralec v skupini Bernardin

Group na področju industrije srečanj je St. Bernardin, Adriatic Resort & Convention Centre, hotelski kompleks z idealno lokacijo na obali med srednjeveškim mestecem Piran in modernim Portorožem. Na voljo so trije hoteli, Grand Hotel Bernardin s petimi zvezdicami, prvi in največji kongresni hotel v Sloveniji z 241 sobami in apartmaji, Hotel Histrion s štirimi zvezdicami z 276 sobami in Hotel Vile Park s tremi zvezdicami in 239 sobami. St. Bernardin Convention Centre v Grand Hotelu Bernardin je prostorna lokacija, zasnovana za različne funkcije: konvencije, seminarje, borze, predstavitve, predstavitve izdelkov, tiskovne konference, poslovne sestanke, elegantne modne revije in bankete. S skupno 19 večnamenskimi konferenčnimi sobami in razdelilno glavno dvorano za do 1.100 ljudi je kongresni center primerno prizorišče za do 2.615 udeležencev.

Metropol Resort je hotelski kompleks v neposredni bližini Portoroža. Glavni dragulj je Grand Hotel Metropol***** s svojo dominantno lego na griču Sv. Lovrenca na vzhodnem delu Portoroža skupaj s hoteli Roža***, Lucija*** in Barbara***, ki ponujajo širok spekter izbire. Metropol Conference Centre v Grand Hotelu Metropol je idealno prizorišče za konference, izobraževalne in druge dogodke. Objekt je sestavljen iz petih stilsko opremljenih večnamenskih dvoran, recepcije, pisarne in velike avle, kjer so razstave in kjer poteka druženje med odmori.

Salinera Bioenergy Resort najdete med Izolo in Portorožem, v bližini Krajinskega parka Strunjan. Resort ponuja nastanitev v hotelskih

PR

sobah in apartmajih ter je popoln kraj za uživanje v miru in udobju naravno milega mediteranskega podnebja. Hotel Salinera, obdan z mediteranskim rastlinjem, je popoln kraj za tiste, ki želijo organizirati sestanke v sproščenem in naravnem okolju. Konferenčni sobi Benedikt in Nana sta opremljeni z vrhunsko tehnologijo in imata dnevno svetlobo.

Piran Hotel je idealna destinacija za tiste, ki želijo svoj dogodek organizirati le korak stran od morja, v enem najlepših istrskih krajev – Piranu. Hotel je neposredno na rivieri, le 150 metrov stran od središča mesta. Ponaša se s standardnimi in nadstandardnimi sobami ter apartmaji. V pritličju Hotela Piran je konferenčna soba Piranesi, ki je zasnovana za številne funkcije, kot so konference, seminarji, borze, predstavitve, tiskovne konference in poslovni sestanki.

Torej, zakaj izbrati Bernardin Group Resorts & Hotels? Kot boste videli, je vse na tem mestu na najvišji točki Jadranskega morja na najvišji ravni: lokacija, objekti, ljudje. Ko boste to doživeli, nas ne boste nikoli več pozabili. Res nismo edini, a smo eni najboljših. www.bernardingroup.si

96

Ljubljanski grad – simbol mesta

V središču starega mestnega jedra stoji mogočen grad – edinstvena lega mu je že od nekdaj služila kot varno zavetje, strateška točka ali bivališče. Zaradi svoje dominantnosti je grad kmalu postal tudi mestni simbol.

Meščani so že v srednjem veku to podobo cenili in jo zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov. Po tem obdobju je grad izgubil vlogo trdnjave in trdnjavske rezidence. Počasi je začel izgubljati pomen, posledično pa tudi svoj nekdanji sijaj. Svetel trenutek za njegovo zgodovino je bilo leto 1905, ko ga je takratni ljubljanski župan Ivan Hribar v imenu mesta odkupil. Od tedaj naprej je v mestni lasti, konec leta 2010 pa je Mestna občina Ljubljana sprejela sklep o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda Ljubljanski grad.

Vse dni v letu vse poti vodijo na grad ...

Srednjeveška trdnjava z novo privlačno podobo je kulturno središče Ljubljane, je zanimiva turistična točka za tuje in domače turiste ter ena najbolj obiskanih turističnih ciljev v Sloveniji. Skozi vse leto se na Gradu prepletajo vsebine s področja ohranjanja kulturne dediščine in sodobne vrhunske umetnosti slovenskih ter tujih avtorjev. Večkrat letno Grad ponuja brezplačne oglede različnih vsebin in s tem svojo ponudbo še bolj približa zlasti domačim obiskovalcem.

Ljubljanski grad z enotno vstopnico ponuja vožnjo s tirno vzpenjačo, ogled Virtualnega muzeja, kjer v 3D-sliki doživite 2000-letno zgodovino ljubljanskih trgov – od antike do 20. stoletja, stalne razstave Slovenska zgodovina, ki vas vabi na pot po naši deželi in njenih zgodbah, ob koncu pa se lahko povzpnete še na najvišjo točko gradu, Razgledni stolp, ki ponuja čudovit razgled na mesto in širšo okolico. Prav tako pa enotna vstopnica ponuja, da Grad in njegove zgodbe ter legende še bolje spoznate z vodenim ogledom po Gradu, ki so organizirani med 1. junijem in 30. septembrom, sicer pa vse dni v letu po predhodnem dogovoru.

Za otroke in mladino Ljubljanski grad organizira poseben program vodstev (Francijevo pot, Friderikovo pot, razstavo Slovenska zgodovina in Sprehod skozi čas) ter ustvarjalne delavnice (Ustvarimo svoj družinski grb, Zmaj na Ljubljanskem gradu, Cesarski portret in Grajski kolaž zmaja in gradu). Na Ljubljanskem gradu domuje tudi Mini teater s pestrim programom lutkovnih in igranih predstav.

Ena izmed dejavnosti, ki na Ljubljanskem gradu potekajo vse leto, je oddaja prostorov za organizacijo poslovnih, protokolarnih in drugih prireditev. Na voljo so reprezentančne dvorane Palacij in sosednji Stanovska ter Obhodna dvorana, Gospejini grajski sobi v

Friderikovem stolpu, Peterokotni stolp, grajsko dvorišče ter Bela in Modra dvorana. Prav tako na Gradu potekajo poroke; mladoporočenca se lahko odločita tudi za sklenitev cerkvene zakonske zveze v prelepi gotski kapeli sv.

Jurija. Poročno slavje je mogoče nadaljevati kar na gradu samem, v eni izmed grajskih dvoran.

Ljubljanski grad ponuja oazo zelenja, miru in grajskih dobrot; le dobrih deset minut hoje vas loči, da se iz živahnega mestnega vrveža umaknete v mirno zavetje grajskega griča, med sence bogatih krošenj v grajskem drevoredu in tam doživite nekaj sproščujočih trenutkov. Po prijetnem sprehodu se lahko ustavite v Grajski kavarni, Gostilni na gradu ali Goodlife Lounge Club v Skalni dvorani.

Obisk Gradu se lahko začne ali pa sklene v Info centru, ki deluje v Erazmovem stolpu.

V njem prijazni informatorji posredujejo informacije o Gradu, Ljubljani in Sloveniji.

Tu so v prodaji vstopnice in grajski spominki.

Prodajna galerija domače in umetnostne obrti Rustika pa pomeni vrh kakovostne ter razpoznavne spominkarske ponudbe na Slovenskem.

Ljubljanski grad je skozi stoletja doživljal različne usode, spreminjala se je njegova namembnost, zagotovo pa je in bo ostal simbol slovenske prestolnice.

Foto: Miran Kambič

PR

97

Prefinjenost okusa … in popolnost uspeha Terme Maribor, popolno okolje za poslovna srečanja Pomlad in bližina poletnih dni so nemalokrat kot nalašč za organizacijo številnih poslovnih srečanj. Družba Terme Maribor in njeni hoteli Habakuk, Piramida in Bellevue vam ponujajo popolno okolje za poslovna srečanja.

Dovršenost okusa boste dokazali z izbiro teh hotelov, saj vam bodo v objemu narave ali mestnega vrveža pričarali pravo ustvarjalno okolje za sestanke, izobraževanja, druženja ali druga poslovna srečanja.

Svoje poslovne dogodke boste v okviru družbe Terme Maribor, d.d., lahko organizirali na treh lokacijah. Na več kot 1.600 m2 se razteza Kongresni center Habakuk, ki vključuje šest dvoran in sprejme do 830 udeležencev.

Dodatno je na voljo tudi Diplomatski klub, namenjen diplomatskim srečanjem in tiskovnim konferencam na najvišji ravni.

sestankov v hotelu Bellevue nudijo dve dvorani z vso potrebno tehnično opremo.

V samem osrčju mesta Maribor je hotel Piramida, ki ima amfiteater, konferenčno dvorano in sejno sobo. Bogata vinska tradicija najstarejše trte na svetu, utrip mesta s cvetočo kulturno zgodovino, lega med vinorodnimi griči in zelenim Pohorjem ter raznolike možnosti za raziskovanje, rekreacijo, sprostitev, zabavo in srečanja vas bodo prepričali, da ima »toti Maribor« srce in dušo ter da so Mariborčani odlični gostitelji. www.termemb.si

Tam, kjer nam višinski zrak omogoča lažje razmišljanje in delovne sestanke moti le jutranje žvrgolenje ptic, vam za potrebe seminarjev, poslovnih srečanj ter manjših

THE CONFERENCE DESTINATION OF STYRIA IS A SUPERB BLEND OF AUSTRIAN DELIGHTS! Graz – Austria’s second largest city and a UNESCO world heritage site – is at the same time a city of culture, universities and conferences. Here, unspoilt natural surroundings, mountains, ravines and crystal clear rivers turn incentive events into unforgettable experiences. Visits to thermal spas at state-of-the-art resort hotels are the perfect way of rounding off successful conferences. Delicious local wines, apples, pumpkins, Styrian cheese and traditional cold cuts beg to be sampled!

This is a place where tradition and modernity combine with professional providers of superb services. Styria is an ideal destination for conferences, corporate functions, incentives or events – the whole year round!

MEETINGS

INCENTIVES

CONVENTIONS

EVENTS

Steiermark Convention, Steirische Tourismus GmbH A-8042 Graz, St.-Peter-Hauptstraße 243, Tel.: +43 (0) 316 / 4003-0, Fax: DW 10 info@steiermark-convention.com, www.steiermark-convention.com

PR

98 PR

Lindner Seepark Hotel – Congress & Spa Zeitgeist – posel & wellness z ekskluzivnim dizajnom seminar, konferenco ali poslovno večerjo, je Seepark Hotel pravi kraj za vas.

V prelepi laguni na obali jezera Wörthersee leži Lindner Seepark Hotel – Congress & Spa, ki združuje poslovno in počitniško življenje na najbolj zanimiv način ter ponuja konferenčnim gostom čudovit panoramski razgled.

Lindner Seepark Hotel – Congress & Spa Universitätsstraße 104 9020 Klagenfurt Telefon: +43 (0)463 2044990 E-pošta: info.klagenfurt@lindnerhotels.at www.lindnerhotels.at

Lindner Seepark Hotel ima pet klimatiziranih, večfunkcionalnih in modernih konferenčnih sob za do 200 ljudi, ki jih je mogoče povezati v eno velikosti 350 m².

Vse sobe imajo dnevno svetlobo in so opremljene z vrhunsko konferenčno ter medijsko tehnologijo.

Na vašo željo vam nudimo aktivnosti in incentive programe. Če želite združiti posel z užitkom in iščete edinstveno destinacijo za

DISCOVER CARINTHIA

I have had no idea how enjoyable and stimulating a meeting could be until I came to Carinthia. Having arrived I took a deep breath, viewing the spectacular lake and mountain panorama. I rediscovered my zest for life and recharged my batteries. When will you start to explore the combination of work and enjoyment?

Book your next event here.

WWW.CONVENTION.KAERNTEN.AT

99

Zaključna beseda

Jana Apih

Kam gremo?

Podrimo ograje, stopimo skupaj in uživajmo v skupnih uspehih

pazujemo sončni vzhod svoje družbe, turizma in kongresne industrije? Ali smo priča zahodu? Čeprav sem večni optimist in mi črne misli niso v naravi, mi to vprašanje nikakor ne da miru. Člani našega malega kongresnega ceha smo se povezali, skupaj sedli za marsikatero mizo, viharili možgane, iskali rešitve, snovali vedno nove projekte.

Zgradili smo eno najmočnejših kongresnih borz širšega prostora, vzpostavili sistem izobraževanja, si postavili standarde, oblikovali cilje, odsanjali celo vrsto projektov, skupaj rešili milijon problemov, se uveljavili v kongresni industriji, uvedli okolju prijazno in odgovorno razmišljanje, se družili, razvili revijo, na poti pridelali rock band, si pomagali, oblikovali lastne priložnosti za druženja in skupaj gradili, gradili …

O

Ne vem, koliko takšnih malih cehov kljub vsem težavam tako homogeno diha in sodeluje. Če pogledam ta prvi krog naše industrije, sem prepričana, da gledam sonce, ki se prebuja in počasi potuje proti zenitu. Če bi le bili odvisni samo od lastne zagnanosti,

Sončni zahodi so navadno lepi in obljubljajo nov Okolje, v katerem dan. Ko tonejo vrednote, v razvijamo svoj ceh, je katere verjameš, je pogled širši in naš vpliv v njem je omejen. Ujeti smo v državo, žalosten, saj tone družba, katere del smo. ki je – kot kaže – izgubila kompas.

znanja in neskončne volje … Pa nismo. Žal!

Samo dvajset let po trenutkih, na katere smo bili vsi neskončno ponosni, se zgubljamo v provincialni majhnosti, nevoščljivosti in večnem nezaupanju. Edina formula, ki danes očitno še funkcionira, je »ogradi svoj vrtiček in ga ljubosumno čuvaj«. Če uspeš pri tem čez ograjo sosedu zliti kakšen strup ali k njemu poslati kakšnega škodljivca, se s tem za njegovim hrbtom celo javno pobahaš za prvim šankom. Tudi ograja našega malega ceha ni vedno dovolj visoka ali globoka, da bi preprečila vdor kakšnega krta. Kaj je lahko v družbi bolj žalostno kot razočaranje, ko spustiš svojo ograjo in na vrt povabiš goste, ki pridejo s polnimi žepi škodljivcev? Sonce vrednot počasi tone v zahod.

Zato pa naš Kongresni vrtiček nikoli ne bo imel ograje, na njem ste vedno dobrodošli vsi, saj verjamemo, da bo samo, če ga bomo negovali, skupaj zrasel v s soncem obsijan vrt.

Saj sem rekla, da sem večni optimist!

100

Mesto kongresnih storitev

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

slovenska TurIsTIčna organIzacIja Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@Slovenija.info www.Slovenija.info

kongresnI urad beograd masarikova 5/IX 11000 Beograd Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

TurIsTIčna organIzacIja župnIje dubrovnIk & nereTva 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

kongresnI urad črne gore Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

TurIzeM ljubljana Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

kongresnI urad opaTIja V. Nazora 3 51410 Opatija Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

slovenIan convenTIon bureau Dunajska 156 1000 Ljubljana +386 (0)1 569 1260 info@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com

kongresnI urad MesTa reka Užarska 14 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

MarIbor TourIsT board Partizanska 47 2000 maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

kongresnI urad srbIje Čika Ljubina 8 11000 Beograd Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel kongresnI urad zagreb Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

go®MIce d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

www.go-mice.eu

101

Mesto kongresnih storitev

CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 �1�0�0 congress@cd-cc.si �9�5 www.cd-cc.si/congress �7�5 Kongresno-turistični servis Albatros Ribenska cesta 2 �2�5 4260 Bled �5 Slovenija �0 +386 (0) 45 780 350 info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com

DMC-agencija �B�a�n�e�r

�9�.��a�p�r�i�l��2�0�1�0��1�1�:�4�6�:�2�8

DUBROVNIK TRAVEL Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

Svet je lep Destinacija: ZEMLJA Destinacija:

Earth.indd 1

8.4.2010 10:19:36

KOMPAS Corporate Pražakova 4 1514 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2006 324 mice@kompas.si www.kompas-online.net LIBERTY INCENTIVES & CONGRESSES Slovenija Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-Slovenija.com www.liberty-incentive.net

102

Mesto kongresnih storitev

DMC (Destination management company

INTOURS DMC Demaco d.o.o.

Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

Agencija za organizacijo dogodkov

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com Unique Slovenija Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-Slovenija.si miha.rott@unique-Slovenija.si

Kongresni in razstaviĹĄÄ?ni center

Mesto kongresnih storitev

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Hoteli Bernardin d.d.

Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h-bernardin.si www.bernardingroup.si

Kongresni hotel

Terme Maribor d.d.

Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

104

Mesto kongresnih storitev

Monsadria d.o.o.

Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Bohinj Park EKO Hotel Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000

Thermana d.d., Hotels and Resorts ZdraviliĹĄka c. 6 3270 LaĹĄko Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

Falkensteiner Club Funimation Borik Ulica Majstora Radovana 7 23000 Zadar HrvaĹĄka +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com

Hotel s konferenÄ?nimi zmogljivostmi

NRPSDV RJODV [ LQGG

Hotel DrnÄ?a Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija +386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

105

Mesto kongresnih storitev

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Sava Hoteli Bled, d.d.

Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

Maistra Obala Vladimira Nazora 6.

GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

Športni center Pohorje Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org

Perla, Casinò & Hotel Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si

Terme Olimia d.d.

Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)3 829 7848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

106

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

klaro d.o.o.

Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770 MeeTIngs:review Hammer Hill Studios Stanbrook Cm6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com

TerMe čaTež d.d.

Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Ponudnik drugih kongresnih storitev

PMS 281 C PMS 131 C PMS 2603 C PMS 542 C

parTHen of MeeTIng essenTIals Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl

PMS 315 C

adrIa aIrways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

resTauranT & caTerIng borbona Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

alkIMIsT, prevajalska agencIja Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0) 590 73 273

TurIzeM kras desTInacIjskI ManageMenT d.d.

Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

dnevnIk d.d.

Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)1 308 2150

HI[A KULINARIKE

HIša kulInarIke jezeršek Jezeršek gostinstvo d.o.o.

Sora 1a 1215 medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21

107

Mesto kongresnih storitev

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogodkov

Kongresni in razstaviĹĄÄ?ni center

Kongresni hotel

Hotel s konferenÄ?nimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storitev

108

Mesta distribucije revije Kongres

Uredništvo revije Kongres se je povezalo z nekaterimi kongresnimi centri, hoteli ter letalsko družbo Adria Airways in se dogovorilo, da bo tudi v njihovih prostorih potekala distribucija Revije Kongres.

Mesta distribucijo so:

Cankarjev dom, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Prešernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Thermana d.d., Hotels and Resorts Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

Sava Hoteli Bled, d.d.

Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d.

Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Terme Maribor d.d.

Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Terme Olimia d.d.

Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Best Western Premier Hotel Slon Slovenska cesta 34 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0) 1 470 11 00 recepcija@hotelslon.com www.hotelslon.com

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Monsadria d.o.o.

Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Če bi želeli imeti distribucijo revije Kongres tudi v vašem hotelu, agenciji, kongresnem centru itn., prosimo, pošljite elektronsko sporočilo na naslov jan.klavora@go-mice.eu.

Prijavnica Naročite torej svoj izvod revije Kongres in ugotovite, kaj se dogaja v industriji srečanj po Evropi!

Prosimo, izpolnite prijavnico in naročite revijo Kongres: Ime in priimek Naslov Naziv podjetja/ustanove Naslov Kraj

Poštna številka

Država Telefon

Faks

E-pošta Davčna številka

Naročam revijo Kongres za leto 2011 po ceni 45,00 € (4 izvodi: pomlad 2011, poletje 2011 jesen 2011, zima 2011).

Naročam posamezno številko po ceni 10,00 €.

Prosimo, vpišite letnik in številko revije: Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: Toleranca Marketing d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Račun bo poslan na naveden naslov. Po plačilu bo revija Kongres poslana na naveden naslov. Stroški pošiljanja so vključeni v ceno. Revijo lahko naročite tudi preko spleta na: www.kongres-magazine.eu/narocilo-revije/narocilnica/.

Več informacij lahko dobite, če pokličete Jana Klavoro: M: +386 (0)40 598 005, T: +386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu

11.000 članov 15.000 prejemnikov e-biltena 600 dogodkov letno 85.000 obiskovalcev Doma gospodarstva letno 1.000.000 obiskovalcev spleta letno

POSLOVNO KONFERENČNI CENTER GZS Večnamenske dvorane, učilnice, sejne sobe Tehnična opremljenost Brezplačno parkiranje Pogostitev udeležencev

Oglaševanje v stavbi GZS Promocija na dogodkih Spletno oglaševanje Oglaševanje v tiskanih medijih Gospodarska zbornica Slovenje Dimičeva 13 1504 Ljubljana Tel: +(01) 5898 000 E-pošta: info@gzs.si

CALL CENTRE:

KLICNI CENTER:

+386 4 280 30 30

080 11 56

every day from 8.00 am to 7.00 pm booking@slovenia.info

vsak dan od 8.00 do 19.00 booking@slovenia.info

WHERE TO STAY IN SLOVENIA The widest selection of accommodation in Slovenia Hotels // Self-contained units, rooms // Tourist farms // Youth hostels // Guesthouses // B&Bs // Call centre // Affordable prices

www.slovenia.info

NASTANITVE V SLOVENIJI Največja izbira nastanitev v Sloveniji Hoteli // Apartmaji, sobe // Turistične kmetije // Mladinski domovi // Penzioni // Gostišča // Klicni center // Konkurenčne cene

Carefree holidays are just a call or click away!

www.slovenia.info

www.visitljubljana.si

a

eÄ? an j

Kr ea za us tiv pe ĹĄn no a sr

m es to