Kongres Magazine SLO, 2011 Marec by Jan Klavora

6 Pogled evropske poslanke na potencial JV Evrope za kongresni turizem

30 Inga Hlín Pálsdóttir

»Vizumski zidovi« so porušeni, vrata zahodnobalkanskih držav se odpirajo

Uredništvo revije Kongres

Pripovedovanje zgodb je bilo pomemben del naše kampanje

58 Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi Budva najcenejša, Portorož je najdražji Uredništvo revije Kongres

Tanja Fajon

www.Slovenija.info

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE, LETNIK V, ŠT. 2, APRIL 2011 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD

Kazalo vsebin

Naš izbor

5 6 8 9 10 13 19 20 21 27 30 33 30 39 40 42 44 46 48 50 53 56 58 64 66 68 70 71 72 76 78 80 82 83 85 86 88 90 94 96 98 99 100 104

Stran 6 Kolumna:

Uredniški uvodnik Kolumna: Tanja Fajon Kolumna: Miha Kovačič Kolumna: Paul Kennedy Novice: Novice iz Slovenije Novice iz Evrope Akademija Conventa Novice Conventa Novice Fotoreportaža Intervju: Inga Hlín Pálsdóttir Izjave & mnenja Intervju: Maja Konečnik Ruzzier V žarišču: CR navigator Katarina Blonska Miroslava Dimitrova Kevin Kelly Primož Žižek Jernej Horvat Intervju: Nik Račić V žarišču: Glasgowski model Matthias Schultze Kongresni barometer Ksenija Benedetti Kulinarika: Prof. Janez Bogataj Raziskave: FutureWatch Indeks okoljske uspešnosti Agencija se predstavi: IMPRESSIVE Zavod-Kongresnoturistični urad se predstavi: Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad Seznam članov Zavoda-Kongresnoturistični urad Predstavitev standardov E in H Zavoda-Kongresnoturistični urad Kongresni popotnik: Zagreb Izjave & mnenja Kongresne lokacije: Kongresna Ljubljana Kongresne osebnosti: Adriano Požarić Zgodovina/prihodnost Primeri & triki & nasveti: Primeri dobre prakse Gadgets Destinacijska predstavitev Maribor Dolina Soče Zeleni kras Kranj Zaključna beseda Mesto kongresnih storitev

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJ JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Milana Veselinović; Prevod: Nina Polak; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: Kerschoffset Zagreb d.o.o.; Naklada: 3000 izvodov; Številka ISSN: 1854-9292 KONGRES magazine is media partner of:

Pogled evropske poslanke na potencial JV Evrope za kongresni turizem »Vizumski zidovi« so porušeni, vrata zahodnobalkanskih držav se odpirajo Tanja Fajon

Stran 30 Intervju:

Inga Hlín Pálsdóttir Pripovedovanje zgodb je bilo pomemben del naše kampanje Uredništvo revije Kongres

Stran 40 V žarišču:

Mladi, bogati, etični Potrošniki »LOHAS« – kdo so v resnici? Katarina Blonska

Stran 46 V žarišču:

Družabni mediji na križišču uspeha ali neuspeha dogodkov »Ljudje ne verjamejo, kar jim poveste. Redko tudi verjamejo, kar vidijo. Pogosto verjamejo, kar jim povedo prijatelji. Vedno pa verjamejo, kar povedo sami sebi.« Seth Godin Primož Žižek

Stran 58 V žarišču:

Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi Budva najcenejša, Portorož je najdražji Uredništvo revije Kongres

Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423. Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december Izdajatelj, produkcija in trženje: Toleranca Marketing d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu; Datum izdaje: April 2011 Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

Uredniški uvodnik

CONGRESS AND

MARKETING AGENCY

Gorazd Čad

KONGRESNI URADI NA PRAGU PUBERTETE Koliko in kakšne kongresne urade potrebujemo v Sloveniji

medijih in splošnih strokovnih razpravah pogosto slišimo, da imajo kongresni uradi v destinacijah izjemno pomembno vlogo. Takšen diskurz je po mojem mnenju nepotreben, saj je že davno presežen. Večinoma se namreč že zavedamo, da niso več le prijazni vratarji in receptorji na vhodih v kongresne destinacije tisti, ki elegantno in prijazno sprejemajo potencialne kongresne organizatorje. Kakšno pa je dejansko stanje v Sloveniji? Ali potrebujemo poleg močnega nacionalnega urada tudi močne regionalne in mestne kongresne urade? Kakšni naj bodo ti uradi, da bodo na globalnem in izjemno konkurenčnem trgu sploh opaženi? Počasi se uveljavlja prepričanje, da se je dobro odreči lastnim interesom po principu »Kar je dobro za celoto, koristi tudi vsem sestavnim delom«. Slovenija je kot kongresna destinacija resda majhna in na prvi pogled se zdi nesmiselno razvijati še regionalne kongresne urade. Tu pa trčimo ob tolikokrat opevano raznolikost, ki tudi najaktivnejšim domačim in tujim poznavalcem kongresne scene ponuja številna presenečenja. Dejansko imamo zaokrožene kongresne destinacije, ki si zaslužijo svoje regionalne kongresne urade. Skupni so si v ključnih kongresnih ikonah, podpornih storitvah, dostopnosti in geografskem okviru. V tem trenutku potrebujemo poleg Kongresnega urada Slovenije in Ljubljane še vsaj Kongresni

www.go-mice.eu

urad Maribora s svojim zaledjem, Portoroža za Obalo in Kras ter Bleda za slovenske Alpe. Mogoči so tudi uradi za Dolenjsko in Prekmurje. Trenutno stanje se dejansko odraža v realni kongresni ekonomiji. Če izvzamemo Ljubljano, ki ima kot glavno mesto poseben položaj, so destinacije brez kongresnih uradov in aktivne kongresne politike doživljale manjšo rast ali celo stagnirale. Najbolj tipičen primer je Bled, ki že dolgo ni več med vodilnimi slovenskimi kongresnimi destinacijami. Primerov uspešne prakse nam ni treba iskati daleč. Avstrija, ki je med glavnimi kongresnimi destinacijami, ima 11 regionalnih kongresnih uradov, izmed katerih so štirje mestni.

konca, saj jim manjka pravo zaupanje. Vsaj v eni točki se lahko zgledujemo po nacionalnem kongresnem uradu, ki je že prešel v zrelo fazo in mu je na ravni projekta Conventa uspelo preseči najstniško razmišljanje s spomočjo učinkovitega povezovanja, iskanja sinergij med partnerji, lobiranja in medsebojne podpore. Za to pa potrebujemo kadre, ki dobro poznajo strukturo kongresnega turizma, do obisti razumejo notranje procese in so sposobni tudi nenehnih inovacij v pridobivanju novih poslovnih priložnosti za slovenski kongresni turizem. Pa smo spet pri zgodbi z začetka. Če ostanemo na ravni prijaznih destinacijskih vratarjev in receptorjev, je to za resen preboj v prvo kongresno ligo premalo.

Zakaj vztrajno zagovarjam kongresne urade kot motorje razvoja? Predvsem Kongrese namreč prodaja zaupanje, to pa temelji na zato, ker dajo krila strokovnem znanju. dejavnosti s podporo drugih akterjev in politike, Poleg tega imajo zaposleni v kongresnih uradih veliko odgovornost do partnerjev, ki je potrebna za uspeh. saj so pogosto prvi in zadnji stik za številne Tako pa smo priča neambicioznemu trženju, nenačrtnemu delovanju občin in turističnih organizacij ter prepuščenosti kongresnega gospodarstva samemu sebi. Občutek imam, da smo na pragu pubertete. Imamo veliko ambicij in želja, dogajajo se različni projekti, ki pa niso vedno izpeljani do

potencialne posle. Ustvarjajo identiteto destinacije in jo tako umeščajo na zemljevid. Ste že kdaj pomislili, koliko kongresov in dogodkov je Slovenija izgubila, ker smo potencialnim kupcem že v začetku ponujali napačne informacije in vtise?

Kolumna

Pogled evropske poslanke na potencial JV Evrope za kongresni turizem »Vizumski zidovi« so porušeni, vrata zahodnobalkanskih držav se odpirajo Tanja Fajon

Povprečnemu popotniku predstavljajo države Jugovzhodne Evrope številne še neizkoriščene priložnosti. Še bolj to drži za iskalce poslovnih priložnosti, saj je regija prav zaradi svoje izvorne, še neokrnjene naravnosti privlačna za tujega gosta.

Za kongresni turizem imajo države Zahodnega Balkana izjemen potencial, saj s svojo naravo in gostoljubjem že danes privabijo ogromno poslovnežev ter imajo vse več podjetij, ki izdelujejo kakovostne proizvode, namenjene za izvoz. Dejavnost v kongresnih uradih je v regiji sicer še vedno v razvoju. A to ne preseneča, saj gre večinoma za države s tragično preteklostjo in še vedno zelo živim spominom. Dejstvo je tudi, da se vrata zahodnobalkanskih držav zares odpirajo šele danes. Še do nedavnega so morali namreč ljudje le nekaj sto kilometrov od Slovenije živeti za »vizumski zidovi«, njihova potovanja v Evropsko unijo so bila močno omejena ali celo nemogoča. Poslušali smo tragične zgodbe o dolgih čakalnih vrstah pred konzulati, potovali so le politiki, poslovneži in bogati, pot v tujino so si na tak ali drugačen način utirali potencialni kriminalci. Navadni ljudje, povprečni državljani pa so Unijo poznali skoraj enako kot Združene države Amerike – preko televizije in interneta. V zadnjih 20 letih je za »vizumskimi zidovi« tako rekoč zrasla cela generacija mladih. Ti časi so na srečo minili in ta generacija bo skozi prizmo evropskih vrednot krojila našo skupno prihodnost. Slovenija je močno prispevala k temu, da

državljani Makedonije, Srbije in Črne gore za potovanja v države schengenskega območja od decembra leta 2009 ne potrebujejo več vizumov ter da sta Bosna in Hercegovina ter Albanija vizumske obveznosti po dolgem in zahtevnem procesu odpravili novembra lani. Kosovo žal ostaja nerešen problem. Z vstopom v brezvizumski režim je pet držav Zahodnega Balkana naredilo pomemben korak v približevanju Uniji.

Svobodno potovanje, ki je temeljna pravica vsakega evropskega državljana, bo v regiji krepilo ne le politično in gospodarsko sodelovanje, ampak bo vse več priložnosti tudi za sodelovanje na številnih področjih, izmenjavo izkušenj in dobrih praks – tudi na področju kongresnega turizma. Potovanje s čim manj omejitvami je poleg tega posebej pomembno za krepitev stikov med ljudmi. Evropska unija je v turbulentnem obdobju. Evropske vlade se spopadajo z gospodarsko in finančno krizo, vse večjo socialno stisko ter brezposelnostjo prebivalstva, vsesplošnim nezadovoljstvom ljudi in strahom pred tem, kaj bo prinesel jutri. Gospodarski kazalniki postopoma kažejo na bolje, a kdo ve, ali bo sedemindvajseterici uspelo doseči enotne gospodarske politike in soglasje, kdo bo v prihodnje kril finančne težave zlomljenih gospodarstev. V tako negotovi situaciji si je težko predstavljati, da bi Unija tudi v prihodnje veliko pozornost namenjala širitvi na Zahodni Balkan. Upravičeno nas lahko

skrbi, da bo ta del Jugovzhodne Evrope ostal v senci večjih problemov, še posebej če države v regiji same ne bodo pokazale dovolj predanosti in zavezanosti evropskim vrednotam. Zdi se namreč, da se nekatere celo pomikajo bolj nazaj kot naprej. Bosna in Hercegovina je v zadnjih štirih letih v približevanju Uniji zastala. Na novo izvoljeni politiki tudi po lanskih volitvah, ki so prinesle upanje, več mesecev niso uspeli oblikovati vlade. Zgledi, da se bo to vendarle zgodilo, so nekoliko boljši. V Makedoniji so politične razmere nestabilne, približevanje države Uniji pa žal že leta blokira nerešeno vprašanje imena z Grčijo. V Albaniji je opozicija več mesecev blokirala delo parlamenta in z demonstranti na ulicah pozivala premiera Salija Berisho k odstopu. Nekaj spodbudnih signalov iz Bruslja sta v zadnjem času dobili le Srbija in Črna gora, medtem ko se Bolgariji in Romuniji vstop v schengensko območje odmika in bosta morali, kot kaže, na odpravo nadzora na notranjih mejah čakati še do jeseni. Zahodni Balkan ima sicer jasno evropsko perspektivo, res pa je, da veliko odgovornost nosi tudi Evropska unija, ki pri pomoči regiji in iskanju rešitev za težave pogosto nima enotnega mnenja. Zato je še toliko pomembnejša dejavna vloga Slovenije, ki lahko s poznavanjem regije predstavlja pomembno vez med državami Balkana in Evropsko unijo. V Sloveniji smo poleg tega priča hitremu razvoju kongresne dejavnosti. Naša država lahko zato pomembno prispeva k razvoju kongresnega turizma in povezovanju nacionalnih, regijskih ter mestnih kongresnoturističnih ponudnikov po vsej Jugovzhodni Evropi. Takšno regionalno povezovanje bo nedvomno odprlo nove priložnosti Jugovzhodni Evropi tudi na globalnem kongresnem trgu. Gre za velik zalogaj, še posebej ker imajo te države v gospodarskih razmerah resne težave. Gre

pa tudi za izjemno priložnost, da naši kongresnoturistični ponudniki s svojim znanjem in izkušnjami ustvarijo nove vezi ter priložnosti in s tem pomembno prispevajo tudi h gospodarskemu razvoju regije.

Zelo dobro in spodbudno je bilo letos sporočilo slovenskih organizatorjev Convente 2011, ki so tretje leto zapored krepili regionalno povezovanje kongresnega turizma Jugovzhodne Evrope in stališče, da lahko odgovorni kongresni ponudniki z uvajanjem zelenih ukrepov pomembno varujejo okolje in spodbujajo uravnotežen gospodarski razvoj. Takšnih in podobnih sporočil mora biti v prihodnje še več. Jugovzhodna Evropa je nedvomno prostor, ki ponuja številne neizkoriščene priložnosti. Dejstvo pa je, da jih bo v Unijo privedla le resna zavezanost in predanost izpolnjevanju reform. Odgovornost za napredek je torej na strani držav. A vsak korak naprej bo ob pomoči zaveznic, kot je Slovenija, pomenil tudi stopnjo naprej v razvoju kongresne dejavnosti. Prepričana sem, da bo tudi v kongresnem turizmu s pravim pristopom, medsebojnim posluhom in ustvarjanjem skupnih ciljev mogoče doseči dobre rezultate, ki bodo nedvomno prispevali h krepitvi gospodarske rasti, ustvarjanju novih zaposlitvenih priložnosti in prepoznavnosti ter vloge celotne regije na mednarodnem prizorišču.

Kolumna

Povezovanje v JV Evropi po Conventi Smo že tako veliki, da znamo pogledati preko svojega vrtička in ugotoviti, da je travnik brez ograj veliko večji in lepši?

Prva in zelo pomembna razlika je, da je organizator kongresne borze Conventa Kongresni urad Slovenije.

Treba je vedeti, da Conventa ni kongresna borza Slovenije, ampak regije Jugovzhodne Evrope. To ni tako majhen del Evrope, kot bi si mnogi mislili. Sem štejemo poleg Slovenije še Hrvaško, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo ter Albanijo, pa še kakšno državo bi lahko dodali. Te države na prvi pogled nimajo ničesar

Nemiri na Bližnjem vzhodu – lekcije za trženje destinacij? Prilagodljivost je dolgoročno pozitivna

Paul Kennedy

Miha Kovačič

Po tretji poslovni borzi Conventa se že lahko vprašamo, kaj je sploh Conventa. Z veseljem povemo, da Conventa ni še ena kongresna borza, tako kot mnoge druge po Evropi. Razlike so opazne tako na prvi pogled kot tudi globlje. Zakaj sploh in katere?

Kolumna

skupnega, a se lahko tudi motimo. Druga pomembna razlika je, da je to partnerski projekt ključnih ponudnikov na ravni Ljubljane in Slovenije. Conventa 2011 je uspela povezati ponudnike kongresnih storitev. Prepoznali so vlogo ponudbene verige, ki je odločilnega pomena pri prepoznavanju, ali je Ljubljana še eno mesto kot kakšno drugo ali je Ljubljana prava kongresna destinacija.

Conventa 2011 nas je vse tako močno povezala kot noben drug kongresni dogodek v zgodovini Slovenije, ki bo letos praznovala svojo 20-letnico. Začeli smo govoriti isti jezik, začeli smo se pogovarjati druge stvari. Ugotovili smo, da imamo podobne cilje in da skupaj lahko ustvarimo več, veliko več. Ustvarila se je močna pozitivna energija. To smo začutili vsi – ne samo tisti, ki smo na tem delali, to so čutili tudi drugi udeleženci borze. Pa ne samo nekateri, ampak mnogi, upal bi si reči, da vsi. Končni namen poslovne borze je seveda ustvariti posel med kupcem in ponudnikom. Vsi vemo, da si moramo v kongresnem turizmu najprej pridobiti zaupanje. Med profesionalci je to še zahtevnejše.

Vzpostavitev zaupanja v prijetnem, pozitivnem in profesionalnem okolju je veliko lažje ter tudi lepše. Conventa je to omogočila. Pa ne samo to. To je tudi izžarevala.

To je Ljubljana, glavno mesto Slovenije. Kje so druga mesta naše male velike države? Imamo čudovite kongresne destinacije, ki čakajo, da jih bodo odkrili tuji kongresni organizatorji. Povezane v neko celoto, ki ji rečemo Kongresni urad, bodo odkrite veliko prej. Danes pa je čas denar veliko bolj kot kadar koli prej.

Medtem ko vsi opazujemo odvijanje dogodkov v Severni Afriki in delih Bližnjega vzhoda ter hkrati razmišljamo tudi o tragediji na Japonskem, sem si postavil vprašanje o posledicah takih dogodkov na industrijo srečanj destinacij in na smiselnost nadaljevanja trženja teh destinacij.

Kaj pa Conventa 2012? Smo preveč ambiciozni, če rečemo, da bi želeli, da Conventa postane partnerski projekt držav JV Evrope?

Dilema o vlaganju časa in denarja v trženje ter razvoj teh destinacij je resnična – kam, če sploh, bi bili mednarodni organizatorji srečanj pripravljeni postaviti poslovno konferenco ali srečanje v Severni Afriki, širšem Bližnjem vzhodu ali kateri drugi destinaciji, ki trenutno prestaja spremembe ali pa okreva po naravni katastrofi. Lekcije iz New Orleansa, Islandije in dežel, ki jih je prizadel cunami v Indijskem oceanu, so,

Smo že tako veliki, da znamo pogledati preko svojega vrtička in ugotoviti, da je travnik brez ograj veliko večji in lepši? Tam si ne podajamo žoge. Tam igramo nogomet, profesionalni nogomet, s katerim se uvrstimo tudi na svetovno prvenstvo. Pa ne samo uvrstimo, tudi zmagamo, premagamo tudi zahtevnejše nasprotnike. Zakaj? Ker znamo in imamo voljo ter strast. Conventa 2012 bo zmagala. Za to se nas bo trudilo in ob tem uživalo veliko ljudi, še več kot za Convento 2011. Evropi in svetu bomo predstavili ta eksotičen del Evrope. V tem kotičku Evrope boste našli iskreno prijazne ljudi. Tukaj vas bodo navdušile majhne stvari. Tukaj boste pustili delček sebe in se z veseljem vračali nazaj.

da je za okrevanje destinacije poglavitnega pomena, da ji industrija srečanj ostane zvesta, pod pogojem, da je destinacija sposobna normalno poslovati in zagotoviti varnost udeležencev. Treba se je zavedati zmožnosti destinacije pri izvedbi dogodka, pri čemer ima ključno vlogo kongresni urad.

Kongresni urad mora posredovati točne, ažurne in povsem objektivne nasvete ter na prvo mesto postaviti potrebe strank. Samo preko tega povsem etičnega in profesionalnega pristopa bo destinacija pridobila – morda ne v kratkem času,

zagotovo pa dolgoročno, saj bodo organizatorji zaupali in cenili odkritost ter resničnost posredovanih informacij. Ta pristop mora odsevati celotna dobavna veriga in biti pripravljena na fleksibilnost v luči odpovedi ali odložitev – nekateri hoteli v Egiptu so na primer dokazali, da je fleksibilnost dolgoročno pozitivna. Na področju trženja destinacij pa verjamem, da

mora destinacija stalno in konsistentno generirati pozitivna sporočila, ne da pri tem pozabi na težavo zagotavljanja varnosti.

Na primeru Islandije se je po izbruhu vulkana (katerega imena ne znam ne črkovati ne izgovoriti) pojavila odločna želja po ustvarjanju pozitivnih sporočil, ki so javnost obveščale, da Islandija posluje kot običajno. Trud islandske industrije srečanj je naletel na veliko pozitivnih odzivov in več priznanj, med drugim tudi ICCA Best Marketing Award. Države arabskega sveta morajo ostati pozitivne, tiste, ki ne doživljajo družbenih sprememb, pa morajo obdržati čvrst položaj pri svojem promoviranju. Tiste destinacije, ki so dejansko zmožne varno nuditi izvedbo dogodkov, incentive srečanj in kongresov, pa naj se na trg čim prej vrnejo s pozitivnimi sporočili in se v živo soočijo z organizatorji srečanj.

10 Novice

Novice iz Slovenije

Vse najboljše, catering! Pred tridesetimi leti se je z gospodom Francom Jezerškom začela zgodovina cateringa v Sloveniji. Takrat je v svoji garaži prvič skuhal obrok, ki ga je nato postregel na drugi lokaciji. Od takrat je družina Jezeršek vodilna na področju cateringa. Za leto 2011 obljubljajo, da bodo še naprej pisali zgodovino!

9. februarja 2011. Nagrado Best Brands podelijo pravzaprav sami uporabniki, in sicer preko študije, ki jo izvede priznano nemško podjetje s področja raziskovanja trga in potrošnikov GfK. www.kempinski.com/portoroz

www.jezersek.com

Novice

direktorja za hrano in pijačo hotela Mons Sergia Fotija, ki je zares strasten hotelir z več kot 15letnimi izkušnjami. »Ljudje so me sprejeli s toplo dobrodošlico, začutil sem pristno gostoljubje in prepričan sem, da se enako počutijo tudi naši gostje – gre za veliko medsebojno spoštovanje. Opazil sem odnos v duhu ‚pokažimo, da nam je mar‘. Moja primarna naloga so ljudje, moj cilj je, da razvijam veščine ljudi preko izobraževanja in vodenja, da izboljšam njihove osebne spretnosti ter njihove rezultate.«

ponuja tudi bivanje v novih šestih lesenih biograjenih hišah. Bivanje za štiri osebe na 100 m2 površine, kjer se srečamo s preprosto, a vendar sodobno opremo, zadovolji še tako utrujenega gosta. Tudi sprostitev v savni prav dene po napornem dnevu. Les in dekorativna modrina v podrobnostih opreme, udobna ležišča, balkon in terasa, zelenje ter cvetoča okolica nudijo gostom pravo razkošje bivanja. Hiške so primerne za bivanje gostov, ki pridejo na incentive programe v Posočje.

ponudbe poslalo butično catering ponudbo in samostojno znamko LIFE Catering, ki poskrbi za svežo kulinarično izkušnjo. Mlada izkušena ekipa kuharjev in mojstrov za pripravo ter organizacijo hrane na tako imenovanih lokacijah »brez meja« navdušuje z raznovrstnimi kulinaričnimi trenutki. Osredotočeni so v pripravo cateringa na sedežu podjetja, na lokaciji poslovnega sestanka, poskrbijo tudi za pogostitev udeležencev novinarskih konferenc in seminarjev. Njihovi zadnji projekti pa so usmerjeni tudi v ekološki catering, čemur posvečajo posebno pozornost.

www.kamp-koren.si www.hotel.mons.si

www.lifecatering.si

Restavracija Pri Levu prejela nagrado mesta Ljubljane v kategoriji vrhunske restavracije Izbor ljubljanske kakovosti leta 2010 je restavraciji Lev podelil priznanje v kategoriji vrhunske restavracije zaradi kakovosti ponudbe, postrežbe in ambienta. Restavracija se lahko pohvali z mediteransko kuhinjo, ki jo postrežejo v prijazni atmosferi, primerni za vse priložnosti, v restavraciji pa sta tudi čudovit kamin in akvarij. Ljubljanski znak kakovosti 2010 je več kot zaslužen! www.hotel-lev.si

Svetovni vrh knjige (WBS)

Prvi predstavitveni film kongresnega turizma v Sloveniji Ob 25. obletnici delovanja je Albatros, vodilni profesionalni kongresni organizator (PCO) v Sloveniji, izdal prvi film »Kongresna Slovenija«. Film prikazuje Slovenijo kot privlačno kongresno destinacijo z bogato turistično ponudbo in predstavitvijo organizacijsko-tehničnih storitev podjetja Albatros Kongresni servis. Namenjen je trženju Slovenije na mednarodnem kongresnem tržišču.

Dogodek Knjiga kot nosilka razvoja človeštva v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige je potekal od 31. marca do 2. aprila 2011 v Cankarjevem domu. Teme so med drugim vključevale razmerje med elektronskimi in tiskanimi knjigami, vlogo strežnika Google na področju knjige, spremenjene poslovne modele založništva in knjigotrštva ter njihov vpliv na kakovost podanih informacij, državno podprto politiko spreminjanja knjižnega okolja, vlogo »linearnega« branja v digitalnem kontekstu, pomen prevajanja in kulturne izmenjave na področju knjige, vpliv knjig na preteklo, sedanjo in prihodnjo civilizacijo ter (i)racionalnost trditve, da morajo biti informacije svobodne. Za podrobnejše podatke vas vabimo k obisku spletne strani konference

Četrt stoletja je preteklo, odkar je bila ustanovljena poslovna šola IEDC na Bledu. Takratni IEDC Center Brdo je bil ustanovljen februarja 1986 in je bil prva šola za menedžment v Srednji ter Vzhodni Evropi. Danes je IEDC eden izmed vodilnih inovatorjev na področju poslovne izobrazbe.

www.wbs2011.si

www.iedc.si

BMW se je odločil za Park EKO Hotel Četrt stoletja poslovne šole IEDC na Bledu

Februarja 2011 je v Bohinj Park EKO Hotelu potekal 12-dnevni dogodek BMW na temo predstavitve novega modela X1 28i xDrive s sodobnim in varčnim bencinskim turbomotorjem. Naravi prijazna tehnologija je v ekološki hotel v osrčju Alp in bohinjske ledeniške doline privabila 300 novinarjev iz 12 držav. Za predstavitev avtomobila v Sloveniji so se Nemci odločili zaradi lepe narave in cest, za Bohinj Park EKO Hotel pa zaradi energetske varčnosti, ki sovpada s smernicami BMW. www.bohinj-park-hotel.si

www.albatros-bled.com

Spletna registracija udeležencev kongresov z rezervacijo nastanitev po raznolikih cenah Lani je bil novo razviti modul integrirane rešitve »Fidelity Banquet & Event« podjetja MAiS Information Systems Inc. implementiran v kongresnem centru Thermana. Rešitev omogoča storitev spletne prijave na dogodek, pobiranje prijavnine za organizatorja dogodka in rezervacijo hotelske sobe po različnih cenah. Predvsem pa sistem vsebuje celotno podporo organizacije, kot so seznami udeležencev in akreditacije.

Grand Hotel Toplice praznuje 80. obletnico Grand Hotel Toplice, eden izmed najprepoznavnejših hotelov v Sloveniji, letos praznuje častitljivo obletnico – 80 let obstoja, ki jo bodo zaznamovali številni dogodki. V soboto, 9. aprila, je bila v hotelu odprta razstava, ki bo osvetlila zgodovino in razvoj turizma na Bledu na splošno. V nedeljo, 10. aprila, pa je hotel odprl vrata obiskovalcem, ki si bodo lahko ogledali razstavo in najzanimivejše prostore hotela.

www.fidelity-mais.com www.hotel-toplice.com

Kempinski razglašen za najboljšo znamko leta 2011 Najstarejša hotelska veriga v Evropi – Kempinski je prejela nagrado Best Brands v kategoriji najboljši ponudnik storitev. Skupina Kempinski je nagrado prejela med gala podelitvijo v Münchnu

Nov F&B direktor v hotelu Mons

Kamp Koren ponuja tudi nove lesene bio hiške

LIFE Catering

Minilo je že nekaj mesecev od prihoda novega

Kamp Koren poleg prostorov za kampiranje

Podjetje LIFE Events je na trg kulinarične

Novice iz Evrope

Novice

Hotel Triglav Bled je s Kuharsko šolo Uroša Štefelina prejel nagrado Jakob

moderno opremljenih kongresnih dvoran v Termah Čatež lahko gostje najdejo svoj lasten udoben kotiček za sprostitev ob številnih bazenih na več kot 12.000 m2 termalne vodne površine.

Jakob je nova mednarodna nagrada sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Nagrada je po tehtnem premisleku podeljena za inovativno vključevanje lokalne in regionalne gastronomije v turistično ponudbo. Podeljujeta jo organizatorja sejma, Gospodarsko razstavišče in Slovenska turistična organizacija. Njeno ime izvira iz ene najstarejših oblik turizma, romarstva.

www.terme-catez.si

Terme Čatež slavijo 20. rojstni dan Termalne riviere

Nova igralnica v hotelu Croatia Hotel Croatia, eden najbolj priznanih hotelov s petimi zvezdicami ob Jadranski obali in v Dubrovniški rivieri, se v svoji ponudbi ponaša z novo igralnico. Oblikovana je za zelo zahtevne stranke. Od leta 1973 do danes je hotel razvijal poslovno kulturo in ugled ter ponuja vse udobje hotela visoke kategorije. www.hotelcroatia.hr

Novice

Schloss Velden, član skupine Capella Hotels, praznuje četrti rojstni dan! Po ponovnem odprtju leta 2007 se luksuzni hotel s petimi zvezdicami v čudoviti pokrajini Avstrijske Koroške s ponosom ozira na zadnja štiri leta delovanja. Enkraten hotel, ki skozi vse leto ponuja tudi prostore za srečanja, je idealna kulisa za vsak dogodek – od poslovnega sestanka do sanjske poroke.

EFAPCO praznuje dvojno Evropska federacija združenj PCO je kot svojega 12. člana sprejela novo nastalo združenje. To je še en dokaz, da se organizacija s sedežem v Bruslju res širi proti Vzhodni Evropi. Mreža EFAPCO že zajema 11 evropskih združenj PCO, ki so potrdila pridružitev novega združenja Slovaških profesionalnih organizatorjev kongresov in konferenc ter tako zagotovila dvojno praznovanje. www.efapco.eu

www.capellahotels.com www.hoteltriglavbled.si

Terme Čatež, ene izmed vodilnih ponudnic kongresnih storitev v Sloveniji, praznujejo 20. rojstni dan Termalne riviere. Poleg številnih

Kongresni in kulturni center Atatürk – nova destinacija v Turčiji

Zdenko Leko nov izvršni direktor v Sun Gardens Resort v Dubrovniku

STR Global objavil decembrske rezultate za Evropo

Sun Gardens Dubrovnik v Orašcu je celovit resort, ki vsebuje hotel Radisson Blu in Residence, nagrajen wellness ter raznoliko ponudbo. Gospod Leko, hrvaški državljan, pred tem asistent izvršnega direktorja HUP Zagreb, je svoje izobraževanje dokončal v Južni Afriki in Avstraliji. Hkrati je tudi direktor Mlini Resorta v Dubrovniku in predsednik Hrvaške kriket zveze.

V letnem merjenju v ameriških dolarjih, evrih in britanskih funtih ob koncu leta 2010, ki ga je opravil STR Global, prikazuje evropska hotelska industrija večinoma pozitivne rezultate. »V večini držav Evrope je opazno okrevanje skozi leto 2010,« je povedala Elizabeth Randall, direktorica STR Global. »Vrnilo se je povpraševanje, hkrati pa ponudba ni bistveno narasla, tako da je večina hotelskih trgov povišala svojo zasedenost in s tem zvišala svoje povprečne cene.«

www.radissonblu.com/resort-dubrovnik

www.strglobal.com

Kongresni in kulturni center Atatürk (ACCC), nova alternativa za mednarodne kongrese, je začel gostiti dogodke. 17. Mednarodni kongres zobozdravnikov in sejem Expodental 2010 sta se odvila junija 2010 ter pritegnila 1.600 delegatov iz 22 držav. To je bil prvi izpit za ACCC, ki je postavljen v turškem mestu Bursa. Na kongresu se je odvilo 49 srečanj, vse dvorane centra pa so bile v času sejma in kongresa za udeležence odprte 4 dni. www.merinosakkm.com

14 Novice

Novice iz Evrope

Kongresni urad Gdanska predstavlja nov kongresni center – Amber Expo

TravelZoom med desetimi najuglednejšimi marketinškimi konferencami na svetu

Spomladi leta 2012 bo vrata odprl nov kongresni center. Glavni investitor je Gdansk International Fair Co. Podjetje je že prejelo odobritev za investicijo. Amber Expo bo lahko gostil mednarodne sejme, konference, seminarje, izobraževanja, delavnice in večje kongrese. Poleg razstavnih prostorov bo imel Amber Expo tudi plenarno dvorano za 600 oseb in nekaj manjših sob za 100–150 udeležencev. Investicijski načrti za Amber Expo potrjujejo, da je projekt v skladu s trenutnimi trendi v kongresni industriji.

V okviru tradicionalnega sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas se je odvila tudi konferenca TravelZoom, ki sta jo organizirala Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica in podjetje GO.MICE. TravelZoom je mednarodna konferenca o strateškem in kreativnem marketingu v turizmu, ki je pritegnila 120 udeležencev iz 6 držav s področja Alp in Jadrana. Med glavnimi govorniki je bil tudi uveljavljen profesor v turizmu in dolgoletni direktor švicarske turistične organizacije dr. Peter Keller, ki je analiziral ter komentiral nastanek slovenske znamke.

www.gdanskconvention.pl

www.travel-zoom.si

Novosti med motivacijskimi in team building programi

Radisson Blu Hotel v Bukarešti prejemnik nagrade Svetovni hotel leta skupine Carlson Radisson Blu Hotel v Bukarešti je prejel nagrado Svetovni hotel leta, ki jo podarja Carlson, prestižna globalna turistična skupina. Radisson Blu Hotel v Bukarešti je bil izbran izmed več kot 1.070 hotelov, ki so del globalne mreže Carlson. Nagrado je sprejel izvršni direktor hotela Yilmaz Yildirimlar 16. februarja na globalni konferenci Carlson v Washingtonu. Skupaj z omenjenim bukareškim hotelom je naslov Svetovnega hotela leta prejel tudi Country Inn & Suites By Carlson iz Minnesote. www.radissonblu.com

Ekipa TIME OUT EVENTS je pripravila inovativen program SPOPAD PLEMEN, ki se navdihuje pri resničnostnem šovu Survivor. SPOPAD PLEMEN prinaša presežke v doživetju, scenariju, atraktivnih poligonih in rekvizitih. Programe TIME OUT EVENTS izvajajo strokovnjaki z več kot desetletjem izkušenj v organizaciji poslovnih in družabnih dogodkov v Sloveniji. Več na www.timeoutevents.si.

Mednarodne izkušnje na področju zelene energije in ravnanja z odpadki Bolgarija je gostila strokovnjake in poslovneže iz več kot 30 držav, ki se ukvarjajo z zeleno energijo ter upravljanjem odpadkov. Pridružili so se sedmemu JV Evropskemu kongresu EE & RES in konferenci ter sejmu »Rešimo planet« o odpadkih in recikliranju od 13. do 15. aprila v IEC Sofija. Nekaj vrhuncev: »Skupnosti z nizkimi emisijami ogljika – priložnosti za župane«, delavnica za lokalne voditelje in poslovni forum o energiji »Solarni Balkan«. Obiskovalci so si na enem mestu ogledali veliko novih tehnologij v 3 halah. www.viaexpo.com

DESTINATION MANAGEMENT COMPANY E-mail: mice@kompas.si Tel: +386 1 2006 448, 174 Fax: +386 1 2006 432 Web: www.kompasmice.com

PODELJENE BODO ZLATE IN SREBRNE ZVEZDE V NASLEDNJIH KATEGORIJAH: GLAVNE KATEGORIJE (za področja KONGRESI/DOGODKI in KONGRESNI PONUDNIKI/DESTINACIJE) A. PUBLIKACIJE (katalogi, brošure, prospekti, zloženke) B. SPLETNE STRANI C. OGLASI (tiskani, radijski, spletni, televizijski) D. NEPOSREDNO TRŽENJE (akcije direktnega marketinga) E. NAJBOLJŠA KONGRESNA SPONZORSKA KAMPANJA F. NAJBOLJŠA CELOSTNA MARKETINŠKA KAMPANJA ZA DESTINACIJO, KONGRESNI CENTER, HOTEL, KONGRES ALI DOGODEK POSEBNE KATEGORIJE G. KONGRESNA MARKETINŠKA OSEBNOST H. KONGRESNA MARKETINŠKA AGENCIJA LETA I. MLADI KONGRESNI KREATIVEC

KONGRESNA ZVEZDA MEETINGS STAR

NAGRADA KONGRESNA ZVEZDA Revija Kongres razpisuje nagrado KONGRESNA ZVEZDA za izjemne dosežke na področju tržnega komuniciranja destinacij, kongresov, dogodkov in kongresnih ponudnikov v JV Evropi. Nagrada predstavlja vidno priznanje za kreativnost, znanje in delo, temelječe na timskem delu ter izkušnjah, ki je prineslo jasne in merljive rezultate. Nagrada je osrednja referenčna točka primerov dobre prakse in trženjske učinkovitosti v regiji.

POSTOPEK OCENJEVANJA IN PRIJAVA Ocenjevanje prispelih del se izvaja dvostopenjsko z ocenjevalno lestvico od 1 do 100 (od »neučinkovito« do »zelo učinkovito«). Ključni kriteriji ocenjevanja so: - ideja, - strategija, - rezultati in učinkovitost, - odličnost izvedbe. V prvi fazi ocenjevanja se dela uvrstijo v nadaljnji krog. Pogoj za uvrstitev je najmanj 50 doseženih točk. V drugi fazi ocenjevanja se s poudarkom na oceni kreativnosti, učinkovitosti in doseženih rezultatov kampanje določi končna ocena prejetega dela. Najvišje ocenjena dela v posamezni kategoriji prejmejo zlato kongresno zvezdo. Delom, uvrščenim v finale, se podelijo srebrne zvezde. Če se prijavljena dela ne uvrstijo v finalni krog, se nagrade ne podelijo. V vsakem regijskem izboru se določijo regijski zmagovalci in finalisti za končni izbor na CONVENTI 2012, kjer bodo za dela z najvišjim številom doseženih točk v celotnem ocenjevanju podeljene 4 nagrade SIRIUS (sirius je najsvetlejša zvezda). Nagrajena dela bodo objavljena v posebni izdaji revije Kongres, ki bo izšla v času CONVENTE 2012. Za nagrado se lahko potegujejo dela, ki so nastala v obdobju od 1. januarja 2010 do roka za oddajo prijavljenih del. OCENJEVALNA KOMISIJA Verodostojnost izbora je naše osrednje vodilo. Zato smo skrbno izbrali ocenjevalno komisijo, ki jo sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki: - Paul Kennedy - dr. Rob Davidson - dr. Amelia Tomašević - Jure Apih - Andrej Drapal - Rok Klančnik SVET NAGRADE - Miha Kovačič, Slovenija - Nik Račić, Hrvaška - Miloš Milovanović, Srbija - Zlatan Muftić, Hrvaška - Danica Ceranić, Črna gora

SVOJE DELO LAHKO PRIJAVITE V 3 KORAKIH 1. PREDPRIJAVA: Izpolnitev klasične ali spletne prijavnice z osnovnim opisom prijavljenega dela Rok za prijavo: 29. april 2011 2. KONČNA PRIJAVA: Pošiljanje razširjenega opisa prijavljenega dela, ki vključuje: - opis, kako je prijavljeno delo vplivalo na rezultate, - opis ključnih dejavnikov uspeha, - opis ciljev, ki naj bodo merljivi in stvarni, - jasno strukturiran potek akcije, podkrepljen z logičnimi in objektivnimi podatki, - opis kreativne rešitve, - original ali kopijo kreativne rešitve. Rok za prijavo: 31. maj 2011 3. Plačilo prijavnine za vaše delo (75 evrov) Rok za plačilo: 30. junij 2011 ZAKAJ SE VAM SPLAČA PRIJAVITI SE NA RAZPIS S prijavo na razpis dobite celoletno brezplačno promocijo in nagrade za zmagovalce. Poleg tega pa si boste zagotovili: - izstopanje od konkurence in potrditev marketinške usmerjenosti svojega podjetja, - dodatno promocijo preko različnih poti revije Kongres in objavo svojega dela v katalogu nagrajenih del, - dokaz marketinške profesionalnosti zunanjim javnostim, - neposredno promocijo preko različnih komunikacijskih poti projekta, - primerjavo s konkurenco. REGIONALNI IZBORI 2011 Skozi vse leto bodo potekali regijski izbori KONGRESNE ZVEZDE, ki se bodo zaključili s podelitvijo nagrade SIRIUS za 4 najbolje ocenjena dela v različnih kategorijah za leto 2011 na CONVENTI 2012. HRVAŠKA SRBIJA ČRNA GORA SLOVENIJA OSREDNJI DOGODEK

September 2011 September 2011 Oktober 2011 November 2011 CONVENTA 2012, 18.–19. januar 2012

KAKŠNE BODO NAGRADE Štirim nagrajencem, ki bodo prejeli nagrado SIRIUS, bomo poleg stilizirane skulpture KONGRESNA ZVEZDA podelili še naslednje nagrade: 1. Brezplačno kotizacijo za sodelovanje na kongresni borzi CONVENTA 2012 2. Brezplačen celoletni oglasni paket v reviji Kongres 3. Stalen PR v medijskih predstavitvah nagrade KDO SE LAHKO PRIJAVI Na razpis se lahko prijavijo kongresni ponudniki, hoteli, marketinške agencije, event agencije, DMC- in PCO-agencije, kongresni uradi, naročniki kongresov in vsi drugi, ki se ukvarjajo s kongresnim turizmom. POMEMBNI DATUMI PREDPRIJAVA KONČNA PRIJAVA IZBOR KOMISIJE OBVESTILO O IZBORU FINALISTOV

29. april 2011 31. maj 2011 30. junij 2011 30. julij 2011

KONTAKT Jan Klavora GO®MICE, d.o.o, Štihova 4, 1000 Ljubljana M: +386 (0)40 598 005, T: + 386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu www.go-mice.eu

Akademija Conventa

Novice

Predstavitev dobitnikov nagrad Akademije Conventa

Vsako leto Akademija Conventa razglasi najinovativnejše projekte na področju industrije srečanj in podeli nagrade za posebne dosežke posameznikom. S tem razglasi izredne dosežke na trgu srečanj in incentive dogodkov v regiji Jugovzhodne Evrope. V času krize je komisija opazila manjše število izrednih projektov v omenjeni regiji. Zato je še posebej pomembno, da izpostavimo in počastimo tiste, ki še naprej stremijo k odličnosti. Akademija Conventa tako nagrado Akademije Conventa podarja naslednjim inovacijam na področju kongresnega turizma v letu 2010:

Kongresni urad Srbije Nedavno ustanovljen Kongresni urad Srbije je začel inovativno marketinško kampanjo, ki bo Srbijo uvrstila na svetovni trg srečanj. S tem prikazuje odličnost na področju trženja »business-to-business« in pripomore k večjemu zanimanju organizatorjev. Miloš Milovanović, direktor kongresnega urada Srbije, je povedal: »Na nagrado smo ponosni, vendar pa nas hkrati obvezuje, da nadaljujemo in poskušamo še naprej izboljševati ugled Srbije po svetu ter nadaljevati razvoj kongresne industrije v Srbiji in v regiji JV Evrope.«

Bohinj Park EKO Hotel Bohinjski ekohotel je nagrado prejel zaradi svojega strateškega »zelenega« upravljanja. »Trajnostno upravljanje dogodkov je pomemben trend, ki odpira vedno nove marketinške priložnosti in podjetjem pomaga omiliti rastoča okoljska ter socialna tveganja. Priznanje za izredne inovacije na področju kongresne industrije, ki smo ga prejeli od Akademije Conventa, dokazuje, da je Slovenija zainteresirana za pozitivne rezultate za lokalno in globalno družbo skozi raznolikost ter vključevanje, promocijo zdravih, kreativnih in učinkovitih srečanj,« je dejala Polona Meglič iz hotela Bohinj Park Hotel.

Matjaževa domačija – 150 let stara podeželska domačija na Dolenjskem Akademija Conventa priznava tudi dosežke Matjaževe domačije in njene zgodbe o cvičku, ki promovira slovensko lokalno dediščino ter

kulinarične specialitete. Matjaževa domačija ponuja incentive programe, ki gostom predstavijo življenje njihovih starih staršev. Letos pa Akademija Conventa prvič podeljuje tudi nagrado Conventa Hall of Fame. Ta prepoznava dosežke posameznih strokovnjakov za njihove izredne in neprecenljive zasluge na področju industrije srečanj v Jugovzhodni Evropi. Prvi prejemnik omenjene nagrade je Nik Račić, direktor kongresnega urada Hrvaške. Nik Račić je pomembno prispeval k uveljavljanju Hrvaške kot znane kongresne destinacije. Med drugim se je izkazal tudi kot organizator zahtevnih kongresov Skål v Zagrebu in Dubrovniku ter pozneje tudi z vodenjem te organizacije. Akademija Conventa z veseljem odlikuje gospoda Račića za njegove dosežke pri promociji Zagreba, Hrvaške in celotne regije Jugovzhodne Evrope.

Ne nazadnje pa podarja Akademija Conventa še eno novo nagrado – Conventa Early Bird. Organizatorji Convente so hvaležni za podporo vseh partnerjev in razstavljavcev, ki izkazujejo svojo zvestobo ter zaupanje temu dogodku. Tako je letošnja nagrada Conventa Early Bird namenjena prvemu prijavljenemu na Convento 2011. Letos je to Hotel Lev, ki se je prijavil že aprila 2010. Akademija Conventa čestita vsem nagrajencem, ki navdihujejo strokovnjake na področju industrije srečanj Jugovzhodne Evrope in presegajo pričakovanja.

20 Novice

Novice Conventa

Novice

ZELENA CONVENTA

Sedmi mednarodni forum MICE v Moskvi

Korak za korakom postaja Conventa bolj zelena

Naš cilj je zmeraj kvaliteta pred kvantiteto

Ker se zavedamo pomembnosti trajnosti v kongresni dejavnosti, je cilj letošnje Convente zmanjšati njen vpliv na okolju in hkrati podariti pozitivno ter trajno zapuščino lokalni skupnosti. Conventa je vpeljala pomembne spremembe, ki sledijo principov trajnostnega organiziranja srečanj. To Convente sicer še ne uvršča med zelene dogodke. Letos je Conventa naredila le nekaj korakov proti zelenemu. Naslednje izdaje te borze bodo morale storiti še veliko, da bo Conventa postala povsem trajnosten dogodek. Med temi majhnimi zelenimi koraki bi želeli izpostaviti stojnice razstavljavcev. Te so namreč sestavljene iz lesenih zabojev, ki so narejeni iz naravno sušenega lokalnega bora. Les, naravno bogastvo Slovenije, je okolju prijazen material, ki ga lahko ponovno uporabimo ali recikliramo brez škode okolju. Leseni zaboji so na Conventi ponovno v uporabi. Prvič so bili postavljeni na Slovenski turistični borzi junija 2010. Izdelani so iz skupaj 27 m3 lesa, ki zagotavlja znižanje emisij CO2 za 54 ton. Vsak kubični meter lesenih izdelkov namreč zniža emisije CO2 za dve toni med uporabo. Stojnice na Conventi torej sledijo principu reduciranja, ponovne uporabe in recikliranja. Še en korak naprej je kosilo »100 % Okusiti Slovenijo«. Pomemben del trajnostnih zavez Slovenije je tudi ohranjanje lokalnih tradicij in kulinaričnih specialitet. »100 % Okusiti Slovenijo« predstavlja slovensko kulinariko, ki temelji na sestavinah, pridelanih v Sloveniji. Lokalno pridelana hrana zaradi krajših prevozov manj vpliva na okolje. Hkrati pa promovira slovenske izdelke, okuse in tradicijo ter tako prispeva k ohranjanju kulturne, etnografske in kulinarične dediščine ter stimulira lokalno gospodarstvo. Slovenski organizatorji srečanj in incentive dogodkov vedno več pozornosti namenjajo implementaciji okolju prijaznih praks. V skladu s tem je večina Conventinih promocijskih materialov izdelana iz okolju prijaznih materialov, njihov razpad pa le minimalno obremeni okolje. Publikacije Convente so na primer natisnjene na recikliranem papirju Xerox z uporabo okolju prijaznega multifunkcijskega

tiskalnika Xerox ColorQube z barvami SolidInk. Publikacije tako zmanjšajo škodljiv vpliv na okolje za 90 %, hkrati pa znižajo stroške za 62 %. Poleg tega so Conventine priponke izdelane v skladu z zahtevami znaka FSC. Ta zagotavlja proces izdelave, kjer se celoten proces – od sekanja dreves do uporabe izdelka – strogo nadzoruje. Poleg tega so pozdravna darila na Conventi izdelana lokalno z uporabo trajnostnih materialov in z namenom, da so uporaben spominek na Slovenijo in na borzo. Ker se zavedamo, da nekateri gostje svojih daril ne odnesejo s seboj, smo se odločili preostala darila podariti vrtcu Mladi rod Ljubljana. To je le nekaj primerov, ki so del sestavljanke bolj zelene Convente 2011. Še en košček pa predstavlja Conventin Eko dan. »Conventa eko dan predstavlja enega izmed korakov k uresničevanju naše vizije o družbeno odgovorni kongresni dejavnosti, ki varuje okolje, skrbi za blaginjo družbe in spodbuja uravnotežen gospodarski razvoj,« pravi Miha Kovačič, organizator borze Conventa. Trajnostni (kongresni) turizem postaja vedno pogostejša tema razprav, kar pa se povsem ne odraža v trajnostnem vedenju v kongresni dejavnosti. Namen dogodka Conventa eko dan je tako izpostaviti pomen trajnostnega razvoja v kongresni dejavnosti, spodbuditi kongresne ponudnike k uvajanju trajnostnih ukrepov in predstaviti nekatere zelene ukrepe, izvedene v okviru borze Conventa. V sklopu Eko dneva bosta tako potekali študentska in zelena delavnica; prva je namenjena študentom, zainteresiranim za kongresni turizem, in druga vsem udeležencem Convente. Udeleženci borze bodo poleg tega povabljeni na kulinarično doživetje »100 % Okusiti Slovenijo«, ki predstavlja slovensko kulinarično tradicijo, izhajajočo iz sestavin slovenskega porekla. Novost borze Convente je še eko vas ponudnikov okolju prijaznih produktov in storitev, namenjenih tudi kongresni dejavnosti. Eko vas tako predstavlja konkretne trajnostne rešitve, s katerimi lahko kongresni ponudniki ustvarijo dodano vrednost svojih produktov.

»Trajnostni menedžment srečanj se je izkazal za veliko priložnost pri pridobivanju vodilnega položaja, zmanjševanju stroškov in ustvarjanju edinstvenih prodajnih točk,« pravi Fional Pelham, predsednica razvoja mednarodnega standarda ISO 20121, ki opredeljuje sistem upravljanja trajnostnih srečanj. Zato želimo z dogodkom Conventa eko dan trajnostni menedžment srečanj približati kongresni dejavnosti v Sloveniji in širši regiji Jugovzhodne Evrope.

Sedmi mednarodni forum MICE v Moskvi se je odvil 15. marca v središču ruske prestolnice. Ta visokospecializirani dogodek je postal sinonim za odlično organizacijo in izbrano občinstvo. Organizatorji so bili zadovoljni, da je število vabljenih kupcev naraslo za 12 %, srečali pa so se s 77 razstavljavci, ki so predstavljali več kot 30 držav. Program seminarjev, ki so ga vodili strokovnjaki za MICE, je obiskovalce navdušil, saj se je večina udeležila več kot enega seminarja. Glavni cilj dogodka je bil pritegniti čim bolj specifične vabljene kupce, kar je bilo glede na število sestankov doseženo. »Naš cilj je bila zmeraj kvaliteta pred kvantiteto. Želimo si, da bi naši udeleženci uživali v srečanjih z usposobljenimi kupci, namesto z množico, ki le nabira brošure,« je povedala organizatorka Kim Waddoup.

Novice

»Čez dan sem imela priložnost govoriti z mnogimi gosti in dobiti povratne informacije od razstavljavcev, kar mi omogoča dober vpogled v trenutno stanje ruskega trga MICE. Kot kaže, so najpopularnejša incentive potovanja; slišali smo veliko zgodb o velikih skupinah ruskih zaposlenih, ki so uživali že na številnih destinacijah. Ruski trg je še vedno v razvoju – številni preprosti elementi, ki so na razvitih trgih že samoumevni, v Rusiji še niso opazni. Zato morajo biti naši udeleženci fleksibilni in kreativni! Posel je tu mogoče najti, kar je razvidno tudi z nasmejanih obrazov naših udeležencev.« Vsi vabljeni kupci so se morali pred obiskom prijaviti in prejeti kodo potrditve. Po prijavi so lahko listali po spletnem katalogu in izbrali podjetja, ki so jih želeli spoznati preko vnaprej dogovorjenih sestankov. E-katalog bo na spletu na voljo do novembra in bo predstavljal dodaten način trženja razstavljavcev. Skupina aiGroup

trenutno razvija množico novosti, ki bodo povečale število obiskovalcev Moskve. Naslednji Mednarodni forum MICE v Moskvi se bo odvil 12. marca 2012. Več informacij je na voljo na spodnji spletni strani. www.miceforum.ru

22 Novice

Novice

confex, london

itb berlin

Obiščite Confex in si zagotovite nove poslovne podvige

Vodilna turistična borza na svetu in korist za vsakogar

Na razstavnem prostoru zadnjega Confexa se je veliko dogajalo. Vabljeni kupci so se udeležili 860 sestankov z razstavljavci, skupaj pa je borzo obiskalo 12.467 udeležencev (zavezano k reviziji ABC) iz podjetij, kot so Cisco, Pfizer, Lloyds Banking Group, AstraZeneca, HSBC, Xerox, Sony, Jack Morton Worldwide in HelmsBriscoe. Skupna udeležba je od lani padla za 11 odstotkov. A kakovost je ostala na visoki ravni. Številka je manjša le zaradi visokih kriterijev za udeležbo, ki vključujejo tudi omejitve števila študentov. »Od obiskovalcev smo dobili same pozitivne odzive o visoki kakovosti povpraševanj, ki so jih prejeli. Visokokakovostno občinstvo kupcev se je združilo z našo novo shemo vabljenih kupcev in prispevalo h količini poslov, ki so se sklenili na razstavnem prostoru,« je povedal direktor portfeljev Jonny Sullens. »S strogo omejitvijo število študentov se je celotno število obiskovalcev sicer zmanjšalo, vendar pa sta za nas in naše razstavljavce pomembnejša kakovost ter zmožnost poslovanja.« Naša selitev v ExCeL London bo borzo povzdignila na višjo raven in ji dodala še nove dimenzije. Nov kraj dogajanja nam bo pomagal,

da dosežemo tudi poslovno občinstvo na lokaciji Canary Wharf in omogočimo rast svoje sheme vabljenih kupcev skozi izboljšane povezave z londonskim mestnim letališčem. Znova pa je prepričala tudi vsebina izobraževalnih programov Confex Knowledge, ki so pokrivali teme o socialnih omrežjih in tehnologiji ter se izkazali za priljubljene pri obiskovalcih. Odziv obiskovalca Lisa Hemper, Pfizer »Tukaj imaš priložnost postaviti vsa svoja vprašanja brez kopice e-pošte sem in tja. Lahko se pogovoriš z nekom, ki se spozna na svoj posel in ve, kaj lahko ponudi, tako da se lahko zelo hitro odločiš.« Odziv razstavljavca Michiel Steneker, vodja projektov, Nizozemska turistična organizacija »Uspelo nam je pridobiti kar nekaj izjemnih poslov, na primer tri ločene skupine po 1.200 ljudi na isti lokaciji in na isti dan. Nekaj pa je bilo tudi manjših skupin od 30 do 40 ljudi, ki jih zanimajo incentive programi.« www.international-confex.com

Kot gonilna sila turistične industrije je borza ITB Berlin dala nov zagon tej rastoči dejavnosti. Prodaja razstavljavcev je dosegla 6 milijard evrov, njihovo dobro razpoloženje pa je dokaz, da se ponudba in povpraševanje srečujeta na pravem mestu. Za obisk ITB Berlin 2011 se je akreditiralo več kot 7.000 novinarjev iz 94 držav.

Novice

Z več kot 170.000 obiskovalci iz 188 držav je ITB Berlin vodilna platforma ponudnikov storitev v turizmu s pristopom »business-to-business«. Prisotni so vsi členi verige dodane vrednosti: organizatorji potovanj, prodajalci vozovnic, destinacije, letalski prevozniki, hoteli in tudi izposoje avtomobilov.

Asia’s Only Doublebill Event

24 Novice

M.I.C.E. | Corporate Travel

Novice

www.itcma.com | www.corporatetravelworld.com

it&cm kitajska

WINNINGASIA

Kupci najrazličnejših profilov na IT&CM Kitajska

mednarodno združenje organizatorjev dogodkov.

Glede na odziv obiskovalcev, trende in povpraševanje v panogi bo IT&CM Kitajska 2011 vseboval nove elemente, med njimi tudi dva tematska paviljona. Prvi paviljon bo predstavljal inovativna in posebna prizorišča srečanj. Kupci so namignili, da njihove stranke vedno bolj povprašujejo po dogodkih s »faktorjem navdušenja« in niso več zadovoljne z navadnimi ponudbami.

Vrača pa se še eden izmed znanih dogodkov – tretji Future Leaders Forum, ki ga organizira IMEX in se je zgodil hkrati z IT&CM 14. aprila 2011. Ta dogodek, ki želi izoblikovati novo generacijo vodij v tej panogi, je združil 50 najboljših študentov šanghajskih univerz. Gospod Tom Hulton, direktor mednarodnih odnosov pri IMEX, je dejal: »Ti študenti želijo postati voditelji kitajske industrije MICE v bližnji prihodnosti. Ta forum jim omogoča, da izvejo nekaj več o kariernih priložnostih na tem področju od trenutnih vodij v industriji. Hkrati pa imajo priložnost uporabiti svoje strateške in voditeljske sposobnosti ter iskati rešitve na dva praktična izziva iz naše panoge. Forum, ki je utrdil svoj mednarodni položaj pri študentih, prikazuje nekaj zanimivih iniciativ, ki jih uvaja Kitajska, da bi okrepila svoj položaj na mednarodnem trgu MICE.

AND BEYOND

Asia-Pacific’s Premier MICE and Corporate Travel Event

Že od nekdaj prihajajo kupci IT&CM Kitajska iz različnih profilov. Leta 2010 je bilo 51 % kupcev agentov, ki se ukvarjajo z incentive potovanji. Drugi kupci so organizatorji srečanj, potovalne agencije, PCO-podjetja, incentive organizatorji, DMC-podjetja, korporacije ter tudi mednarodna združenja. Za letošnji dogodek so organizatorji začeli novo akcijo pridobivanja strank, ki je namenjena predvsem kupcem s področja farmacevtske, prehrambne in avtomobilske industrije.

The 19th IT&CMA and 14th CTW Asia-Pacific 4 to 6 October 2011 Bangkok Convention Centre at CentralWorld Bangkok, Thailand High Buyer to Exhibitor Ratio

www.itcmchina.com

50% of buyers were new to the show

Quality Participants

Around the World in 3 Days!

More than 50% of exhibitors expect to receive orders in the next 6 to 12 months ranging from US$ 250,000 to above US$ 500,000

Meet buyers from 54 countries, and exhibitors from 40 countries, all in one convenient venue!

High Level of Satisfaction

Up to 84% of exhibitors pledged to return

“As always the event has surpassed my expectations! I’ve renewed contacts & it’s really a perfect way for networking & learning the latest industry trends & news.”

Novi paviljon bo zagotovo cenil mednarodni kupec gospod Patrick Lee, regionalni direktor pri Best Travel Deals, Singapur, ki nenehno išče eksotične lokacije in ponudbo. Pojasnjuje: »Profil naših gostov se razvija in vsebuje vedno bolj sofisticirane popotnike. Ti imajo navadno večja pričakovanja, kompleksnejše zahteve in potrebe.«

Leah Villarta | Co-ordinator & Exec Asst, Robert Bosch Inc

“This year packed in both days full with appointments.” Jacob Abraham Van Hal | European Marketing Director, S.T Tours (1996) European Branch

Drugi paviljon pa bo vseboval izbor ponudnikov zdravstvenih in wellness ponudb. Ta nova pridobitev je namenjena predvsem kupcem iz korporacij, še posebej menedžerjem za človeške vire, ki vedno več časa namenjajo zdravju in dobremu počutju zaposlenih na poslovnih potovanjih. Raziskave trenutnih trendov so pokazale, da sta zdravje in wellness med potovanji vedno pomembnejša v kitajskem MICE in korporativnem sektorju. Vrača pa se tudi nekaj že znanih posebnosti. Šanghajska občinska turistična organizacija, ki je znova sponzor IT&CM Kitajska, pripravlja oglede po mestu Šanghaj, kjer bodo izpostavljeni nova prizorišča in znamenitosti. Mednarodni vabljeni kupci in mediji bodo imeli priložnost obiskati areno Mercedes-Benz (nekdanji kulturni center Expo), kongresni center Expo (nekdanji center Expo), šanghajski oder Gong in uživati v kulturni predstavah »New Era of Kaleido« ter »The Bund«. Ogledi bodo na voljo v treh časovnih obdobjih 12. in 13. aprila. Vse oglede organizira Šanghajsko

New Participants

1.6 buyers: 1 exhibiting company

“I was able to extend our contacts from all over the world. Am satisfied with the opportunity to promote our properties.”

Christine Kim | JW Marriott Seoul

TER REGISIN ! ONL E ORGANISED BY

SUPPORTED BY

HOST COUNTRY

Exhibitors | Buyers | Media Corporate Travel Managers Conference Delegates

OFFICIAL AIRLINE

OFFICIAL VENUE

Motivirajte vaše partnerje. Srečajte se v Laškem.

Nov nter e C i n s e Kongr ark P s s e n l l We ajveč n z o k š La tmi. prednos

Informacije in rezervacije:

Kongresni Center Wellness Park Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, Slovenija www.kongresi.eu | kongres@thermana.si | 03 423 2100 | 080 81 19

Fotoreportaža - Conventa

Novice

28 Novice

Fotoreportaža - Conventa

Fotoreportaža - »After party« revije Kongres

Novice

31 Intervju

Intervju z IngO Hlín Pálsdóttir Priprava zgodb in drugih vsebin ter načrtovanje sta ključnega pomena

Inga Hlín Pálsdóttir je direktorica marketinga za Visit Iceland pri Promote Iceland. Hkrati je članica projektne skupine pri Inspired by Iceland, skupni marketinški kampanji islandske vlade, Promote Iceland, Icelandair, Iceland Express, mesta Reykjavik in še 80 drugih islandskih podjetij.

Kaj je po vašem mnenju razlog za uspeh kampanje »Inspired by Iceland«? Ko je izbruhnil vulkan in povzročil težave milijonom ljudi po svetu, smo se znašli v krizi. Islandija je bila v središču pozornosti, vendar ne zaradi pravih razlogov. Zato smo se vsi vpleteni v promocijo Islandije hitro zbrali in to sodelovanje je bilo ključno za vzpostavitev take kampanje. S pomočjo zgodb smo ljudem razložili, da še nikoli ni bilo boljšega trenutka za obisk Islandije, in prosili smo kolege po svetu, da povejo to zgodbo namesto nas. Uspeh te kampanje temelji predvsem na prijateljih, ki jih ima Islandija po svetu in ki so bili pripravljeni deliti svoje zgodbe o Islandiji. Od kod ideja za tako kampanjo? Po raziskavah v različnih državah smo vedeli, da ljudje Islandijo, ko jo enkrat obiščejo, radi priporočajo prijateljem. To je bilo naše ključno vodilo. Zato smo se odločili, da ljudem ponudimo platformo, da delijo svoje izkušnje o tej državi in da z nami ustvarjajo marketinško kampanjo. Nekaj teh zgodb lahko preberete na www.inspiredbyiceland.com. Odziv na kampanjo je bil ogromen in je vključeval vse tipe medijev. Kako pomembni so bili za vašo kampanjo socialni mediji? V srcu socialnih medijev je pripovedovanje zgodb. Ni se bilo težko odločiti, da bo to osrednji medij kampanje. Kaj je najpomembneje, ko se kampanja enkrat začne? Kako jo razvijati naprej? Vse mora biti previdno načrtovano, vsak dan mora biti zgodba, pripovedovana preko socialnih in drugih medijev, pazljivo izbrana. Ciljno občinstvo mora biti natančno

opredeljeno, prav tako tudi načini merjenja uspešnosti kampanje. Priprava zgodb in drugih vsebin ter načrtovanje sta ključnega pomena. Danes je že vidnih nekaj rezultatov vašega dela. Jih lahko delite z nami? Naš glavni cilj je bil obrniti upad števila prebivalcev v pozitivno smer čez vse leto. Aprila in maja lani so obiski Islandije drastično upadli. Rezultati so pokazali, da se je stanje izboljšalo za 0,2 % od leta 2009, ki je bilo naše najboljše leto do zdaj. Januarja smo zabeležili 18,5 % povišanja obiskov, ki ga lahko neposredno povežemo s svojo kampanjo. Raziskave obnašanja naših glavnih ciljnih skupin dokazujejo, da sta se povečala prepoznavnost in pozitiven odnos do Islandije kot destinacije. Hkrati pa je 89 % zgodb o Islandiji na internetu po začetku kampanje pozitivnih, kar je za nas velik uspeh. Imate tudi podatke o vplivu kampanje na industrijo srečanj? Ob koncu leta smo kampanjo usmerili neposredno proti industriji srečanj, rezultate pa še čakamo. Hkrati pa vidimo zelo pozitivne rezultate, še posebej pri novi koncertni dvorani Harpa in konferenčnem centru, ki se maja odpira v Reykjaviku. Kako prepričati nadrejene, da investirajo v kampanjo, kot je vaša? Pomembno je bilo iz vse medijske pozornosti, ki je je bila deležna Islandija, iztisniti nekaj pozitivnega. Nismo imeli drugega izhoda, nujno smo morali narediti nekaj, da smo ljudem dali vedeti, da Islandija posluje kot običajno. Islandci v času krize zmeraj stopimo skupaj in odločitev za kampanjo je bila sprejeta v dveh tednih po izbruhu vulkana.

Izjave & mnenja

Intervju

Moč sodelovanja je opazna tudi v videu Iceland Hour, s katerim smo svet povabili na Islandijo za eno uro in v katerem je sodelovala skoraj tretjina prebivalcev. Kaj bi svetovali majhni destinaciji, kot je Slovenija? Kako se lotiti podobne kampanje? Najprej je treba pridobiti čim več partnerjev, se osredotočiti na to, po čem ste znani, in ohraniti sporočilo preprosto. Na Islandiji igrajo na primer veliko vlogo v kulturi sage in literatura, ki so del naše identitete že od poselitve v 9. stoletju. Islandci zelo radi pripovedujejo zgodbe obiskovalcem. To je naš način, da ohranjamo žive svoje mite, verovanja in zgodbe prednikov ter kako so si razlagali, zakaj so stvari takšne, kot so. Ta del naše kulture smo uporabili v kampanji, vendar na drugačen način: druge smo prosili,

da to storijo namesto nas. Tako je bilo pripovedovanje zgodb pomemben del naše kampanje. Kako začneš in nato razvijaš kampanjo za destinacijo, ki nima velikega proračuna? Odgovor je enak tistemu na prejšnje vprašanje: najdite čim več partnerjev, osredotočite se na to, v čemer ste dobri, in ohranite sporočilo preprosto. Na Islandiji ste vulkan uporabili kot marketinško orodje. Nekaj negativnega ste spremenili v pozitivno. Jugovzhodna Evropa se sooča s kar nekaj negativnimi konotacijami. Jih je mogoče obrniti v pozitivne? Kako je to uspelo vam? Morda bi se tega lahko lotili tako, da bi se

osredotočili na ljudi in zgodbe. Uporabite moč osebnih izkušenj in prepričajte druge, da sodelujejo pri vašem sporočilu, če je le mogoče. To sporočilu doda težo. Verjemite v moč dobre zgodbe in privlačnosti človeškega elementa. Za vsako negativno zgodbo je zagotovo stotine pozitivnih.

Zastavili smo vprašanja o virtualnih in hibridnih srečanjih Prof. dr. Nataša Vaupotič, dekanka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in podpredsednica organizacijskega odbora mednarodnega kongresa o tekočih kristalih (ECLC 2011) Kaj menite o virtualnih in hibridnih srečanjih? Bodo ta izrinila tradicionalna, osebna srečanja? V to močno dvomim, saj so pri temeljnem naravoslovju ključni osebni stik, pogovor, interaktivno sodelovanje in izmenjava idej ob risanju skic, modelov ... Takšne razprave, pogovori in razglabljanja potekajo ves čas konference, med predavanji, odmori, pogosto tudi pozno v noč v hotelskih lobijih, saj se ključnih vprašanj pa tudi idej ne dobi »na ukaz« v npr. za videokonferenco predvidenem terminu. Predvsem pa je čas, odmerjen za posamezno predavanje, prekratek za res poglobljene razprave. Te se nadaljujejo (včasih tudi začnejo) največkrat v odmorih po predavanjih. Bodo morda virtualna hibridna srečanja samo dodatek osebnim? Če že, potem res samo kot dodatek morda za kakega pomembnega znanstvenika, ki se iz nekega razloga konference ni mogel udeležiti in se mu zaradi pomembnosti raziskave omogoči videokonferenca. Vendar to omogoča le predstavitev raziskave, ne pa tudi nadaljnjih poglobljenih razprav. Ali ste kot strokovni organizator razmišljali, da bi udeležencem ponudili

V žarišču

tako obliko srečanja in izobraževanj? Nismo. Kot že zapisano, je osebni stik zelo pomemben. Vendar je treba upoštevati še ekonomski vidik. Z zadnje konference imamo izkušnje, da se je številni znanstveniki niso mogli udeležiti zaradi finančne krize. Če se bodo sredstva za raziskave in razvoj še naprej zmanjševala, bo lahko virtualno ali hibridno srečanje postalo edini način, kako znanstvenike še povezati. Seveda pa upam, da se taka črna prihodnost ne bo uresničila.

pri srečanjih pomembno tudi mreženje.

Maja Vidergar, Cankarjev dom, vodja marketinških projektov

Boštjan Horjak, Liberty Incentives & Congresses Slovenija, direktor Danes se mnogim zdi to tako nemogoče, kot če bi pred desetletjem trdili, da bo internet nadomestil tiskane medije. In vendar se to je v veliki meri zgodilo. S sodobno tehnologijo komunikacija na daljavo udeležencu konference omogoča, da potek in predavanja spremlja v enaki meri, kot če bi sedel v konferenčni dvorani in neposredno poslušal govorce. Poleg tega pa temu istemu udeležencu ni bilo treba plačati stroška poti in nastanitve. Prednost hibridnih srečanj za organizatorje je, da lahko zaradi nižje cene registracije zajamejo večje število udeležencev. Hibridna srečanja bodo zaradi že naštetih razlogov vsekakor vse bolj prisotna, temu pa je treba dodati tudi okoljski vidik; če upoštevamo ogljični odtis, so namreč manj ekološko obremenjujoča. Glede virtualnih srečanj pa sem mnenja, da ne bodo v celoti nadomestila konvencionalnih. Ne nazadnje je

Bodo ta izrinila tradicionalna, osebna srečanja? Ne, v to ne verjamemo. Zagotovo lahko kakovostno prenašamo sporočila, vendar vzpostavitve osebnega stika in izkušnje (otip, vonj, videz – če omenimo le nekatere, na katerih gradi tudi blagovna znamka slovenskega turizma) ne bo mogoče nadomestiti. Bodo mogoče virtualna hibridna srečanja samo dodatek osebnim? Da. Verjamemo, da prihodnost prinaša kombinacijo klasičnih in virtualnih srečanj. V to smer gre tudi razvoj oz. oprema kongresnih centrov. Ali kot PCO razmišljate, da bi svojim udeležencem ponudili tudi to storitev? Slej ko prej da. Znanje postaja vse bolj dostopno, zato bo to zahteva naših naročnikov. Pomislite samo na vse, ki se iz fizičnih, političnih ali ekonomskih razlogov srečanj danes ne morejo udeleževati …

Intervju z Maja Konečnik Ruzzier

Intervju

Treba je slediti dolgoročno usmerjeni jasni strategiji trženja Slovenije kot kongresne destinacije

Maja Konečnik Ruzzier (www.majakonecnik.com) je docentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani na katedri za trženje. Je nosilka splošnega trženjskega predmeta Temelji trženja ter dveh specializiranih predmetov – Management blagovnih znamk in Trženje v turizmu ter avtorica številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, ki so v kratkem času dosegli pomembno mednarodno odmevnost. Leta 2010 je izdala knjigi Destination branding: Theory and Research in Trženje v turizmu. Je tudi svetovalka na področju strateškega razvoja blagovnih znamk. Med drugim je sodelovala pri razvoju nacionalne znamke I feel Slovenija.

Zakaj ste se odločili za novo knjigo? Komu je namenjena?

Kakšna mora biti sodobna, uspešna trženjska strategija?

Za novo izdajo knjige Trženje v turizmu sem se odločila, ker sem želela pripraviti slovensko knjigo s področja trženja v turizmu, ki bi celovito zajela omenjeno tematiko ter bi poleg teoretičnih izhodišč ponudila ustrezno aplikacijo na praktične primere. Knjiga je tako namenjena predstavnikom slovenskega turističnega gospodarstva, ki želijo osvežiti in morda tudi poglobiti svoje trženjsko razmišljanje. Prav tako pa je namenjena slovenskim študentom, še posebej mojim študentom v okviru predmeta Trženje v turizmu, ki ga izvajam na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Kot rečeno, dolgoročno in strateško pripravljena, a hkrati sposobna hitrih ter taktičnih odzivov na spremenjene razmere na trgu. Usmerjena mora biti na jasno ciljno skupino (ciljne skupine) turistov, ki se jim prilagaja celovit destinacijski trženjski splet, saj je turistična dejavnost tista, ki svoje storitve oz. – še bolje – doživetja trži na turističnih destinacijah.

Kakšna je razlika med novo in staro knjigo? Največja nadgradnja nove izdaje knjige je v predstavitvi mnogih praktičnih primerov; več kot polovica jih vključuje slovenska podjetja. Kakšni so sodobni izzivi trženja v turizmu? Trženje v turizmu postaja vedno bolj celovito in poglobljeno. Zahteva sicer jasne in dolgoročne usmeritve posameznega turističnega podjetja, a hkrati tudi hitre odzive na spremenjene razmere v okolju. Največje trenutne izzive je treba iskati v oblikovanju inovativnih turističnih proizvodov, ki jih ciljne skupine zaznajo kot edinstvena doživetja. Močno se je spremenil način komuniciranja s ciljnimi skupinami, ki je nastal kot posledica sprememb in novih informacijskokomunikacijskih tehnologij. Kot tretje pa v ospredje prihajajo strategije, ki ohranjajo okolje, pa naj se navezujejo na trajnostne, zelene ali tema pojmoma sorodne strategije. Brez tovrstne skrbi za okolje turizem dolgoročno ne more preživeti.

Bi lahko predstavili in utemeljili nekaj primerov dobrih praks s področja trženja v Sloveniji? Kot primer dobre prakse lahko navedem Bohinj Park EKO hotel, ki nudi celovito doživetje za tiste skupine turistov (poslovne ali zasebne), ki cenijo skrb za ohranjanje naravnega okolja. Pozdravljam njihov strateški način razmišljanja, ki je popolnoma v skladu s sodobnimi trendi. Zato me ne preseneča, da je leta 2010 prejel Zlatega sejalca s strani Slovenske turistične organizacije. Še vedno se mi zdi zelo dobra Celica (prejemnica prvega Zlatega sejalca leta 2004), ki nudi edinstvena doživetja za svojo ozko usmerjeno ciljno skupino – popotnike. Pomembne korake k celovitemu trženju mesta opažam pri mestu Koper, ki se zaveda, da je potrebno za aktivni in konkurenčni nastop na trgu ponuditi nekaj več kot le urejeno mestno infrastrukturo – dogodke in prireditve, ki jih v zadnjem času pri njih resnično ne manjka. Dobro osnovo in temelje ima tudi aktualna znamka I feel Slovenija, ki v svojem jedru izpostavlja doživetje slovenske zelene narave in tako poudarja pomen strategij, ki ohranjajo okolje.

36 Intervju

SREČANJA Z RAZGLEDOM

Kaj pa širše v svetu? Vas je zadnje čase presenetil kakšen primer dobre prakse po svetu? Posameznih primerov dobre prakse je na svetovni ravni veliko, seveda pa je odvisno, o kakšni vrsti turističnih podjetij/destinacij govorimo. Težko pa bi izpostavila kakšen primer. Posebej nas zanima, kako vplivajo na trženje v turizmu nove tehnologije (Communication 2.0). Kje vidite priložnosti (in morda pasti) pri njihovi uporabi? Kot rečeno, nove tehnologije so in bodo še korenito spreminjale trženje v turizmu. Ker večina tehnologij omogoča stroškovno učinkovitejše trženje, ki pa mora biti jasno izčiščeno in usmerjeno na ustrezno ciljno skupino, lahko na trgu konkurenčneje nastopajo tudi manjši individualni ponudniki in dosežejo sebi relevantne ciljne skupine. V tem trenutku lahko tudi manjši slovenski turistični ponudniki brez težav dosežejo svojo ciljno skupino na drugem koncu planeta, kar je bilo v preteklosti bistveno težje. Dvosmerne komunikacije omogočajo, da ciljne skupine aktivno sooblikujejo trženjski nastop posameznega ponudnika na trgu in navadno posledično povečujejo moč svojih blagovnih znamk. Seveda pa lahko aktivno soustvarjanje vsebin in podajanje mnenj s strani turistov, še posebej ko gre za posredovanje mnenja, ki ni zaželeno in podprto s strani ponudnika, negativno vpliva na moč blagovne znamke tudi v očeh drugih turistov. Kako naj bi po vašem mnenju naredili Slovenijo bolj prepoznavno na kongresnem zemljevidu Evrope, sveta? In kako JV Evropo? Kakšno strategijo je treba uporabiti? Najprej bi rada izpostavila, da je utrjevanje

položaja vsake nove države na svetovnem zemljevidu dolgoročen proces. Preskok v utrjevanju položaja je po mojem mnenju še težji na področju kongresnega turizma, ki že po svoji naravi zahteva večjo kredibilnost in trdnost kot počitniški turizem. Slediti je torej treba dolgoročno usmerjeni jasni strategiji trženja Slovenije kot kongresne destinacije, seveda ob upoštevanju naših identitetnih značilnosti – kje lahko nastopamo kot dobri ponudniki kongresnih storitev in kje ne. Po vsej verjetnosti se v tem trenutku lažje umeščamo v regiji JV Evrope, na kateri imamo večjo prepoznavnost in kredibilnost kot v drugih predelih sveta. Seveda pa to ne sme pomeniti, da se usmerjamo le na področje JV Evrope. O skupnem nastopanju in trženju Slovenije z drugimi državami JV Evrope pa mislim, da je tovrstno povezovanje smiselno, še posebej če nastopamo na trgih, kjer bi kot individualni ponudniki težje uspeli. Kje vidite priložnosti Slovenije kot kongresne destinacije? Mislim, da smo lahko konkurenčni pri trženju manjših kongresov in dogodkov, ki cenijo pristnost ter avtentičnost destinacije, izbrane za njihovo srečanje. Prav tako smo po mojem mnenju konkurenčni pri profesionalni in pristni ravni storitev za zahtevno ceno. Menite, da bi se morala Slovenija svetovnemu trgu predstaviti kot samostojna destinacija oz. kot del Evropske destinacije? (Na konferenci TravelZoom, ki smo jo organizirali januarja, je bila ta tema zelo vroča, saj je g. Dimitrij Piciga zagovarjal tezo, da se mora Slovenija predstaviti kot del Evropske destinacije, prof. dr. Peter Keller, član odbora direktorjev švicarske nacionalne turistične organizacije, pa ravno nasprotno – naj se Slovenija predstavi kot

samostojna destinacija.) Odgovor po mojem mnenju ni enoznačen, predvsem pa je odvisen od ciljne skupine. Če imamo v mislih na primer evropske turiste, je Slovenija pri njih že dosegla solidno raven prepoznavnosti in podobe, saj so jo pripravljeni izbrati kot samostojno destinacijo, zato je smiselno, da se predstavljamo samostojno. Na bolj oddaljenih trgih (npr. na perspektivnih trgih, kot sta Kitajska in Indija), katerih turisti si kot končni potovalni cilj navadno ne izberejo le ene evropske države, pa je primernejše skupno nastopanje in trženje Slovenije kot del evropske destinacije. Kakšna je po vašem mnenju sedanja strategija trženja kongresne Slovenije? Zdi se mi dobra. Vidim veliko elana in energije pri posameznikih, ki skrbijo za trenutno trženje kongresne Slovenije. Kot dobro ocenjujem akcijo Kongresnega urada Slovenije. Če se bo tovrstno delovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, lahko v nekaj letih vidimo pomembne napredke pri dojemanju Slovenije kot kongresne destinacije v tujini. Kot rečeno, opažam pomembne korake pri naporu ob vzpostavitvi celovitega trženja kongresnih storitev, seveda pa je potrebno za konkurenčnejši nastop na svetovnem trgu boljše povezovanje posameznih slovenskih kongresnih ponudnikov, ki bodo v medsebojni povezavi in sodelovanju sposobni ponuditi celovito doživetje, ki ga sodobni kongresni turisti cenijo.

ORGANIZIRAJTE SREČANJE V PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU IN SI PRIVOŠČITE TUDI SPROSTITEV! 6 hotelov s preko 660 sobami • skupno 1700 sedežev v 21 konferenčnih prostorih z maksimalno kapaciteto 350 udeležencev v enem prostoru • Usposobljeno osebje z bogatimi izkušnjami in sodobna tehnična opremljenost dvoran • 3 wellness centri in eno najznamenitejših golf igrišč v Sloveniji • 10 restavracij z vrhunsko kulinariko ter zanimivi dnevni in večerni spremljevalni programi Kontaktirajte nas za posebej ugodne cene konferenčnih kapacitet v obdobju december do april in za dodatne popuste na zgodnje rezervacije za leto 2011 in 2012.

Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, 4260 Bled Tel: 04 579 16 07, E-mail: conference@hotelibled.com www.hotelibled.com, www.sava-hotels-resorts.com

RJODV VORBDQJ QRY VLY LQGG

Alenka Kregar: UspeĹĄna izvedba kongresa je odvisna od jasnosti sprejetih dogovorov TER NATANĂ&#x2C6;NO OPREDELJENIH NALOG IN VLOGE 0#/ 6SAK KONGRES JE EDINSTVEN PO TEMATIKI PREDVSEM PA PO LJUDEH KI SE GA UDELEÂŤIJO .AÂI KLJUĂ&#x2C6;NI ZNAĂ&#x2C6;ILNOSTI STA NATANĂ&#x2C6;NOST IN PREVERJANJE KI JU NIKOLI NI DOVOLJ

0RMFD -XYDQĂ&#x201E;LĂ&#x201E; Uporabljamo profesionalno programsko opremo, KI OMOGOĂ&#x2C6;A SPLETNO KONGRESNO PRIJAVO REGISTRACIJO IZBIRO HOTELA DRUÂŤABNEGA PROGRAMA IN MNOGO POSEBNIH ÂŤELJA NAÂIH NAROĂ&#x2C6;NIKOV prijavo in sprejem referatov oziroma abstraktov TER VSA PLAĂ&#x2C6;ILA 0OSEBNA KODA OMOGOĂ&#x2C6;A SPREMLJANJE KONGRESA KAR IZ PISARNE 4OĂ&#x2C6;NOST PODATKOV in varnost poslovanja sta NAÂA NAJVEĂ&#x2C6;JA SKRB

SaĹĄa Ĺ kof: Prireditve, ki trajajo le uro ali dve, 0DWHMD 1RYDN zahtevajo veliko usklajevanja, Kongresi niso naĹĄa edina dejavnost. saj je treba v kratkem intervalu Dvorane oddajamo tudi za znanstvene, strokovne Mateja Peric: MIJE prikazati najboljĹĄe. E AKADE PROSLAV ONCERTE

IN DRUÂŤABNE PRIREDITVE K Velike kongrese navadno spremljajo .A TEM PODROĂ&#x2C6;JU SE NAÂA sejme in razstave. NaĹĄe vodilo je: vsaka prireditev, razstavljavci z novostmi svojih panog. ga kongresna ekipa ki jo sprejmemo pod streho tega naĹĄega osrednje V Cankarjevem domu lahko dogodki potekajo v treh SKUPAJ S TEHNIĂ&#x2C6;NO centra, ga kulturne in slovenskega kongresnega preddverjih s skupno povrĹĄino 3600 m2. NaĹĄe delo podpisuje pod izvedbo je za nas najpomembnejĹĄa! ZAJEMA VSE OD PRIPRAVE NAĂ&#x2C6;RTA RAZSTAVE IN PONUDBE najzahtevnjĹĄih slovesnih Tina Kramberger: ZA RAZSTAVLJAVCE DO UREJANJA PLAĂ&#x2C6;IL OB POSTAVITVI glasbeno-scenskih prireditev, Sejmi so samostojne prireditve, ki v Cankarjev razstavnih prostorov in eksponatov. Razstava je kot tudi enodnevnih dom pripeljejo veliko ĹĄtevilo obiskovalcev hkrati. pomemben vir prihodka kongresa. V naĹĄe simpozijev Ob razstavah storitev ali izdelkov se zvrstijo plejade PROSTORE SMO PRIPELJALI ÂŤE SKORAJ VSE g ali sestankov. spremljevalnih dogodkov, ki potekajo v dvoranah in od skalpela do turbine in letala. preddverjih. Naj omenim vsaj dve izjemno kompleksni Maja Vidergar: PRIREDITVI NA KATERI SMO PONOSNI DA ÂŤE VRSTO LET Dandanes mediji ustvarjajo POTEKATA PRI NAS 3LOVENSKI KNJIÂŤNI SEJEM IN RESNIĂ&#x2C6;NOST IN PREPOZNAVNOST ZATO JE ÂE KAKO 7HMD $OLĂ&#x201E; &ESTIVAL ZA TRETJE ÂŤIVLJENJSKO OBDOBJE pomembno poskrbeti, da so kongresi in drugi &INANĂ&#x2C6;NI NAĂ&#x2C6;RT JE ZA USPEÂNO DOGODKI OPAÂŤENI V MEDIJSKEM PROSTORU /BJAVE IZVEDBO PRIREDITVE KLJUĂ&#x2C6;NEGA so nepogreĹĄljive in sestavni del vsake uspeĹĄne Ĺ pela Rogelj: POMENA ÂŤE V PROCESU PRIDOBIVANJA PRIREDITVE 3KUPAJ Z NAROĂ&#x2C6;NIKOM SE ODLOĂ&#x2C6;IMO Cankarjev dom ima kar ĹĄtiri ponudnike gostinskih +O POD VSE SKUPAJ POTEGNEMO Ă&#x2C6;RTO KAKO BOMO NPR KONGRES PREDSTAVILI g storitev, zato boste med njimi zlahka izbrali tistega, MIRNO SKLENEMO DA SE NALOÂŤBA V KI VAM BO ZAGOTOVIL KULINARIĂ&#x2C6;NO UBRANOST K VAÂI PRIREDITVI od preproste, sploĹĄne informacije do Cankarjevem domu bogato obrestuje poglobljene razprave v znanstvenem Primerna pogostitev ima zagotovljeno opremo za izvedbo IN DA NIKAKOR NISMO cDRAGI KOT ÂŤAFRANo MEDIJU $OLOĂ&#x2C6;IMO OBSEG in infrastrukturo. Po mednarodnih raziskavah je gostinstvo 0A ÂE NEKAJ g NAÂA DEJAVNOST PRIĂ&#x2C6;AKOVANI CILJ IN ODMEVNOST :A ENA OD IZKUÂENJ NA KONGRESU KI JIM UDELEÂŤENCI NEMALOKRAT POTREBUJE FINANĂ&#x2C6;NA DOBRO POKRITOST STA KLJUĂ&#x2C6;NA STRATEÂKO pripisujejo velik pomen. Nemalokrat z njo, SREDSTVA ÂŤE OB ZAGONU : VEÂĂ&#x2C6;INO USKLAJEN MEDIJSKI NAĂ&#x2C6;RT IN skupaj z vtisi o destinaciji, koordiniranja svojim partnerjem PRIPRAVLJENOST NAROĂ&#x2C6;NIKA ENAĂ&#x2C6;IJO CELOTNO IZKUÂNJO KONGRESA zagotavljamo tudi ta. da v njem sodeluje.

DuĹĄica 7RGRURYLĂ&#x201A; : NAÂIMI NAROĂ&#x2C6;NIKI KI prihajajo tako iz Slovenije kot mednarodnega okolja, iz znanstvenih in strokovnih ZDRUÂŤENJ TER VLADNIH IN NEVLADNIH kulturni in kongresni center USTANOV SKUÂAMO SODELOVATI ÂŤE OD www.cd-cc.si/kongres ZAĂ&#x2C6;ETKA TAKOJ KO SE PORODI IDEJA O kongresu in je treba speljati tudi postopke kandidature. Pridobivanje kongresov je izjemen izziv, zlasti ko nas nekdo ĹĄe ne KONGRESNOâ&#x20AC;&#x201C; pozna in nam zaupa na podlagi PRIREDITVENA opravljenih pogovorov. DEJAVNOS T NaĹĄe storitve so lahko delne, KOT DOPOLNITEV NAROĂ&#x2C6;NIKOVIH %UHGD 3HĂ&#x201E;RYQLN lahko pa prireditev izvedemo Cankarjev dom obhaja tridesetletnico ustvarjanja kulture V CELOTI NA KLJUĂ&#x2C6; in kongresov. S svojim znanjem in kakovostno izvedbo dogodkov si je PreĹĄernova cesta 10 USTVARIL SLOVES NAJVEĂ&#x2C6;JEGA PROFESIONALNEGA KONGRESNEGA ORGANIZATORJA V 3LOVENIJI 1000 Ljubljana : EKIPO KI VAM JO PREDSTAVILJAMO ZAGOTAVLJA IZVEDBO IN TRÂŤENJE KONGRESOV PO T 0 1 24 17 124 NAJZAHTEVNEJÂIH STANDARDIH V LASTNIH IN DRUGIH DVORANAH DOMA IN V TUJINI PRI Ă&#x2C6;EMER SLEDI TAKO F 01 24 17 296 slovenskim kot tudi mednarodnim standardom kongresne industrije v stanovskih organizacijah IAPCO E kongres@cd-cc.si IN )##! +OT NAJVEĂ&#x2C6;JI KONGRESNI CENTER NA LETO GOSTI VEĂ&#x2C6; KOT DVESTO PRIREDITEV S KAR TISOĂ&#x2C6;IMI DOGODKI .AÂA NAJPOMEMBNEJÂA CILJA STA ZADOVOLJITI NAROĂ&#x2C6;NIKA IN UDELEÂŤENCA PRIREDITVE

NOVO SODElOVANJE MED REVIJAMA KONGRES IN CR NAVIGATOR

V ĹžariĹĄÄ?u

V vsaki ĹĄtevilki revije Kongres bomo predstavili Ä?lanek iz revije CR Navigator

Po letih prisotnosti na poljskem trgu druĹžbene odgovornosti podjetij (CSR) smo priĹĄli do zakljuÄ?ka, da med vsemi vpletenimi v procesu CSR ni prave komunikacije. Hkrati pa opaĹžamo pomanjkanje znanja s podroÄ?ja CSR in Ĺželje po tem znanju. Tako smo priĹĄli do ideje, da bi ustvarili mediji, ki bi olajĹĄal pretok znanja in predstavljal platformo za komunikacije med podjetji, nevladnimi organizacijami, akademiki ter javno upravo. Ĺ˝eleli smo zaÄ?eti z glasilom, a ob zaÄ?etku dela smo ugotovili, da to ne bo dovolj. Zato smo se odloÄ?ili, da zaÄ?nemo izdajati revijo, a smo spet kmalu spoznali, da bo tudi to premalo. Tako smo ustanovili platformo â&#x20AC;&#x201C; prostor, kjer se lahko sreÄ?ajo vsi vpleteni.

ÂťCR NavigatorÂŤ je platforma za komunikacijo in izobraĹževalno orodje, ki obsega revijo, spletno stran, glasilo, konference ter razprave. Platforma deluje Ĺže dve leti in pol. V tem Ä?asu pa se je podroÄ?je CSR dramatiÄ?no spremenilo. NaĹĄi zaÄ?etki segajo v Ä?as razcveta, ko so podjetja iskala vedno nove naÄ?ine prepoznavnosti in so sredstva z veseljem namenjala podvigom CSR. Potem pa je priĹĄla kriza in vse spremenila. Podjetja so precej zmanjĹĄala proraÄ?une in moÄ?no omejila obseg svojih aktivnosti CSR. To je privedlo do tega, da so se tudi nekatera izmed Âťnajbolj etiÄ?nihÂŤ podjetij posluĹževala le Âťzelenega marketingaÂŤ brez prave vsebine. BanÄ?ni sektor, ki je Ĺželel izgledati vsak dan bolj trajnosten in etiÄ?en, je bil v resnici najveÄ?ji krivec. PotroĹĄniki so izgubljali vero v znamke in poslovanje ter ne nazadnje tudi v celotno gospodarstvo. Ti pogoji so bili pravĹĄnji za

vrnitev koncepta CSR.

A ne CSR v obliki, ki denar zapravlja, ampak takĹĄen, ki denar privarÄ?uje. razumeti ga je treba kot naÄ?in ponovnega pridobivanja kredibilnosti in zaupanja potroĹĄnikov. Zadnji dve leti in pol smo opazovali te velike spremembe ter se iz njih uÄ?ili. V tem Ä?asu smo izobraĹževali, podpirali, spodbujali in navdihovali. Zdaj vidimo rezultate. NaĹĄe sodelovanje z revijo Kongres je korak naprej. Vidimo, da na stvari gledamo podobno in imamo enake cilje, delimo enako vizijo ter vrednote. Ĺ˝elimo si izboljĹĄati poslovno etiko in narediti poslovanje prijaznejĹĄe potroĹĄniku, okolju ter druĹžbi. Verjamemo, da je naĹĄa izmenjava Ä?lankov le zaÄ?etek veÄ?jega sodelovanja, skupnih projektov in regionalnega vpliva. Za zaÄ?etek naj vam predstavim Ä?lanek o potroĹĄnikih LOHAS.

40 V žarišču

41 V žarišču

Mladi, bogati, etični Potrošniki »LOHAS« – kdo so v resnici?

Pogled nazaj Vse se je začelo z YUPPIES, »young urban professionals«. Nato so prišli DINKS ali »double income no kids«. Vsake toliko časa raziskovalci marketinških trendov odkrijejo novo vročo ciljno skupino iz velikih mest, za katero se potegujejo vse znamke. Že nekaj časa so to potrošniki LOHAS.

Katarina Blonska je menedžerka za področje družbene odgovornosti podjetja (CSR) in komunikacijska menedžerka pri GoodBrand & Company Poland. Že več kot dve leti je odgovorna urednica platforme CR Navigator. Pred tem je sodelovala s ključno poljsko marketinško revijo Brief, kjer je bila urednica izdaj. Končala je magisterij na oddelku za psihologijo na Univerzi v Varšavi, študirala pa tudi na Madrid Autonomous University. Piše še za glavni poljski časopis Gazeta Wyborcza. Poleg tega je sodelovala z muzejem Spoken History Museum.

Izraz so skovali ameriški sociologi konec 20. stoletja. To je okrajšava za »lifestyles of health and sustainability« in se nanaša na potrošnike, ki jih zanimajo zdrav in trajnosten življenjski stil, okolje, socialno pravičnost ter osebni razvoj. Potrošniki LOHAS tako izbirajo izdelke glede na njihovo socialno in okoljsko vrednost. Po podatkih raziskav lahko skoraj petino Američanov (več kot 40 milijonov ljudi) opredelimo za tovrstne potrošnike – ta trg je torej vreden okoli 209 milijonov dolarjev. Razvijajmo se v harmoniji

Sektorji trga, ki pokrivajo trg LOHAS, so izdelki pravične trgovine in organski izdelki, zelena arhitektura, trajnostne investicije, ekoturizem ter alternativna energija. Poleg tega, da želijo zmanjšati lasten negativen vpliv na okolje, so potrošniki LOHAS usmerjeni tudi v osebni razvoj in želijo izkoristiti svoj potencial. Ključna za razumevanje te skupine je ideja ravnovesja. Ravnovesje med dajanje in prejemanjem od okolja ter tudi ravnovesje duha in telesa. Potrošniki LOHAS imajo radi jogo, preživijo veliko časa zunaj in uporabljajo naravno medicino.

Nismo radikalci

Za razliko od drugih ekološko usmerjenih skupin potrošniki LOHAS niso radikalni. Ne privezujejo se na drevesa in se ne priklenjajo na ladje kot Greenpeaceovi aktivisti. Ne barvajo se v barve živali in ne nosijo umetnih repov kot podporniki PETA. Ne odpovedujejo se hladilnikom in ne iščejo hrane v smeteh kot Freegani, ki protestirajo proti tratenju hrane. Potrošniki LOHAS ne organizirajo demonstracij pred sedeži ustanov in ne napadajo ljudi z vedri barve. Priča njihove usmerjenosti je njihov lasten trajnosten način življenja. Napačno bi bilo predvidevati, da glede na to, da je ta skupina mirna, podjetjem, ki se ne obnašajo etično, ni treba skrbeti. Ti potrošniki so premožni in izobraženi, imajo široko socialno mrežo ter pogosto uporabljajo internet. Tako so kot kupci zmožni kakšno podjetje izobčiti, so zelo glasni v svojih kritikah, še posebej ker je veliko potrošnikov LOHAS zaposlenih v medijih in PR-podjetjih. Vsekakor je veliko bolj profitno, če jim podamo roko. Še posebej ker pripadniki skupine LOHAS radi nagradijo podjetja, ki se odločijo za bolj socialno dogovorno poslovanje. Po podatkih raziskave Natural Marketing Institute so potrošniki LOHAS pripravljeni plačati celo do 20 % več za izdelek, ki je bolj trajnosten kot druge njegove

različice. Potrošniki oblikujejo poslovanje Kar se je začelo kot marketinški žargon, je kmalu postalo bolj resnično. Ko je bila nova skupina potrošnikov prepoznana, so se začela pojavljati podjetja in združenja, ki so si nadela naziv »prijazna na način LOHAS«. Ta podjetja prakticirajo odgovoren kapitalizem, zato želijo izdelke in storitve, ki temeljijo na trajnosti, transparentnosti ter odkritosti. Združenja, prijazna na način LOHAS, so med drugim American Solar Energy Society (ASES), Social Venture Network (SVN), Business for Social Responsibility (BSR) in The International Ecotourism Society (TIES). Celoten seznam organizacij najdete na naslovu www.lohas.com. Ekonapitki za vse Predstavniki združenj in podjetij, prijaznih na način LOHAS, se srečajo na letni konferenci, kjer se pogovarjajo o najnovejših trendih na trgu. Tam izmenjujejo ideje in inspiracijo o zelenem ter trajnostnem in hkrati donosnem poslovanju.

Forum LOHAS, ki poleg podjetij in nevladnih organizacij pritegne tudi medije ter akademike, je organiziran na podlagi filozofije, ki jo promovira: med odmori udeležencem postrežejo z ekološkimi obroki in ekonapitki, preizkušajo lahko okolju prijazne naprave ter se udeležijo delavnic joge. Vse to lahko izkusite na naslednjem forumu,

ki se bo zgodil v mestu Boulder v Koloradu med 22. in 24. junijem 2011. Videti kot potrošnik LOHAS Čeprav ima gibanje svoje korenine v ZDA, pa so potrošniki LOHAS zelo močni tudi na stari celini. Natural Marketing Institute in Porter Novelli sta izvedla raziskavo o evropskih potrošnikih LOHAS. Raziskovalni projekt se je začel julija 2007. Udeležilo se ga je 16.000 ljudi iz Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Portugalske, Španije in Velike Britanije. Rezultati iz Evrope so bili premerjani s tistimi čez lužo. Kot kaže, je 50 % več Evropejcev kot Američanov izrazilo zanimanje za »zelene« izdelke, kot so solarne baterije, hibridni avtomobili, organska hrana, ekološka kozmetika in izdelki za dom. 25 % več Evropejcev ločuje odpadke, 30 % več jih nagovarja svoje prijatelje in družino k ekološkemu obnašanju, 32 % več jih je motiviranih za nakup izdelkov z ekološkim certifikatom – kar jasno nakazuje, kako pomembno je, da se podjetja in produkti obnašajo transparentno; 25 % več Evropejcev je mnenja, da sta poleg dobička za podjetja poglavitnega pomena tudi družbena odgovornost in vpliv na okolje. Višja raven zanimanja za trajnostni način življenja v Evropi je posledica večletnih aktivnosti vlad evropskih držav, ki promovirajo skrb za okolje. Poljaki niso daleč zadaj? Potencial rasti trga LOHAS je viden tudi na Poljskem. Na podlagi raziskave »Socialna diagnoza 2007« (Diagnoza społeczna 2007), ki sta jo izvedla Janusz Grzelak and Janusz Czapinski, več kot tretjina potrošnikov kupuje izdelke, ki imajo manjši negativen vpliv na okolje, več kot 60 % jih je zatrdilo, da ločujejo odpadke, in 67 % jih poskuša stare baterije ter druge potencialno škodljive izdelke odlagati v

namenske zbiralnike. Vse te zaveze so sicer lepe, vendar pa je v resnici tudi v eminentnih okrožjih Varšave, kot sta Kabaty ali Zoliborz, kjer živijo izobraženci, težko najti posebne kontejnerje za odlaganje baterij. Veliko ljudi zato ne ločuje odpadkov in ne odlaga škodljivih izdelkov v primerne zbiralnike, saj takih preprosto ni. Verjetno je skrajni čas, da tudi Poljakom omogočimo, da postanejo del potrošnikov LOHAS.

42 V žarišču

43 V žarišču

Priložnosti za večjo konkurenčnost industrije srečanj Konkurenčnost industrije srečanj je preslabo definirana

V zadnjih letih je industrija srečanj na področju turizma pridobila na priljubljenosti. Cenjena je zaradi svojega potenciala zmanjševanja sezonskosti, povečanja celotnih izdatkov turistov in izboljšanja ugleda destinacije. Posledično je postala konkurenca v tem sektorju vedno močnejša. Konkurenčnost v tej industriji pa je v literaturi preslabo definirana in zahteva nadaljnje raziskave. Kateri elementi sestavljajo konkurenčnost? Ali podjetja posedujejo vzvode za njeno povečanje ali so odvisna od trga in samostojno ne morajo vplivati nanj? Je konkurenčnost rezultat trdega dela in premišljenih odločitvah ali le splet okoliščin, ki so pozitivne ali negativne?

Miroslava Dimitrova je asistentka na International University College Dobrich. Končala je doktorat iz ekonomije in turizma. Je avtorica številnih člankov o turizmu, monografije, posvečene konkurenčnosti industrije srečanj, in dveh učbenikov o turizmu.

Ko govorimo o konkurenčnosti v industriji srečanj, je treba omeniti nekaj pogojev: v postopku odločanja se prva faza osredotoča na izbiro destinacije, druga pa na izbiro prizorišča in izvajalca. Tako je treba razmišljati o dveh ravneh konkurenčnosti: na makroravni (kjer destinacije tekmujejo med sabo) in na mikroravni (na kateri med sabo tekmujejo turistična podjetja, ki se potegujejo za posel na destinaciji). Če ima destinacija na globalnem trgu dober položaj kot atraktivna in prestižna destinacija v industriji srečanj, bodo imeli od tega korist vsi, ki se s to industrijo ukvarjajo. Konkurenčnost med destinacijami je raziskovalo že več študij, čeprav se je redkokatera posvetila prav področju kongresnega turizma. Večina avtorjev se

osredotoča na privlačnost in ugled destinacije ter meri konkurenčnost glede na stopnjo zaželenosti destinacije med obiskovalci v primerjavi z glavnimi konkurenti (Chon in Weaver 1991, Cracolici in Nijkamp 2008), drugi poudarjajo predvsem zunanje okolje in svoje študije opirajo na Porterjev (1990) model petih konkurenčnih sil (De Holan in Phillips 1997), nekateri pa združujejo različne pristope in sestavijo obsežen model destinacijske konkurenčnosti (Ritchie in Crouch 1993, Enright in Newton 2004, Dwyer in Kim 2003, Dimitrova 2010). Konkurenčnost kongresne destinacije navadno zajema dejavnike, kot so politična stabilnost, ekonomsko okolje, tehnološki napredek, infrastruktura in raven razvoja superstrukture (pripravljenost turistične industrije, da sprejme in nastani turiste), zakonodaja, demografski dejavniki (npr. izobrazba, življenjski standard, znanje tujih jezikov itd.), vladne politike in načrti za ta sektor ter naravne in človeške znamenitosti.

Eden izmed najpomembnejših vzvodov za izboljšanje konkurenčnosti destinacije je ustvarjanje mreže delujočih organizacij, ki so vpletene v industrijo srečanj, za trženje destinacije (znane kot kongresni uradi). Te organizacije združujejo delovanje vseh vpletenih v organizacijo srečanj na destinaciji (hoteli, kongresni centri, potovalne agencije, prevozniki, cateringi, ponudniki prizorišč, občine, izobraževalne ustanove, turistične znamenitosti) in promovirajo njihovo

dejavnost na nacionalni, regionalni ter lokalni ravni. Njihove marketinške aktivnosti vključujejo oblikovanje spletne strani s seznamom vseh članov, izdajo brošur in drugih tiskanih materialov, sodelovanje na poslovnih borzah ter druge oblike PR in oglaševalskih aktivnosti. Glavni cilj kongresnega urada naj bi bil ustvarjati in uspešno umestiti znamko destinacije med potencialnimi organizatorji dogodkov. Še en velik korak na poti proti večji konkurenčnosti na nacionalni ravni zahteva sodelovanje vlade, ki določa strategijo za razvoj industrije srečanj. Če industrija srečanj kot oblika trajnostnega turizma postane nacionalna prioriteta, lahko pridobi preko različnih vladnih iniciativ, kot so davčne olajšave, subvencije, brezobrestna posojila, vlaganja države v infrastrukturo in namensko zgrajeni kongresni centri. Vpliva pa lahko tudi na višje šolstvo, ki lahko uvede izobraževalne module, npr. načrtovanje dogodkov ipd. Ne nazadnje je treba o prednostih industrije srečanj poučiti tudi širšo javnost, da lahko zavzame pozitiven odnos in sprejme industrijo srečanj kot prednost na vsaki stopnji izvajanja razvojnih projektov. Druga raven konkurenčnosti zajema različna podjetja, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in trženjem konferenčnih izdelkov. Ponudniki v industriji se lahko zelo razlikujejo in vključujejo različne objekte (večinoma hotele ter namenske konferenčne centre), cateringe hrane in pijače, ponudnike tehnične opreme, prevajalske agencije, notranje oblikovalce, potovalne agencije itd. (Rogers 2003, Davidson in Rogers 2006). Konkurenčne prednosti pa dosegajo preko nizkih cen ali višje kakovosti za produkt, ki ga ponujajo (ali oboje hkrati) (Ribov, 2005). V tem primeru je rešitev za podjetje, da izboljša razmerje med ceno in kakovost ter okrepi različne vidike marketinških dejavnosti (izdelek, cena,

promocija). Pomembno je poudariti, da gostje konferenc navadno prihajajo v skupinah, redkeje individualno.

Zato je treba marketinške dejavnosti usmeriti proti organizacijam in ključnim združenjem, namesto da bi jih usmerili v posamezne delegate. Osebni stik v vsaki fazi načrtovanja in izvedbe dogodka je zelo pomemben. Podjetja morajo sprejeti in razvijati koncept skrbi za stranke. Ponudba širokega spektra visokokakovostnih storitev in skrb za potrebe posameznih sofisticiranih strank sta ključni za razvoj dolgotrajnega sodelovanja ter konkurenčnosti na dinamičnem (in profitnem) trgu industrije srečanj.

Viri: Chon, K.-S., Weaver, P. A. Marketing your community: 1. Image analysis in Norfolk. The Cornell Hotel and Restaurant Administration Quarterly, 1991, številka 31. Cracolici, M. F., Nijkamp, P. The Attractiveness and 2. Competitiveness of Tourist Destinations. Tourism Management, 2009, številka 30. Crouch, G. I., Ritchie, J. R. B. Tourism, Competitiveness 3. and Societal Prosperity. Journal of Business Research, 1999, številka 3. Davidson, R., Rogers, T. Marketing Destinations and 4. Venues for Conferences, Conventions and Business Events. Elsevier Butterworth-Heinemann, 2006. De Holan, P. M., Phillips, N. Sun, sand and hard 5. currency: Tourism in Cuba. Annals of Tourism Research, 1997, številka 24. Dimitrova, M. Opportunity to increase the 6. competitiveness of the meetings industry. Doktorska naloga. UNWE, Sofija, 2010. Dwyer, L., Kim, C. Destination competitiveness: 7. Determinants and Indicators. Current Issues in Tourism, 2003, številka 6. Enright, M. J., Newton, J. Tourism destination 8. competitiveness: a quantitative approach. Tourism Management, 2004, številka 25. Porter, M. E. The competitive advantage of nations. 9. New York: The Free Press, 1990. Ribov, M. et al. Competitiveness Strategies in Tourism. 10. Trakia-M, 2005. (v bolgarščini) 1Ritchie, J. R. B., Crouch, G. I. The Competitive 11. Destination: A Sustainable Tourism Perspective. Cabi Publishing, 2003. Rogers, T. Conferences and Conventions. Harlow: 12. Longman, 2003.

44 V žarišču

45 V žarišču

Kevin Kelly v Mariboru Naredite svoje storitve izjemne

»,Exceptionalise' your service!« (Naredite svoje storitve izjemne!) je bil vzklik mednarodno priznanega govornika in avtorja Kevina Kellyja na njegovem nedavnem predavanju v Sloveniji. Po podatkih raziskave univerze Columbia se je izkazalo, da je 88 % prebojev novih podjetij na trgu rezultat »izjemne izvedbe navadne ideje«, Kelly pa trdi, da je zdaj čas, da tudi hoteli in drugi v turizmu naredijo svoje storitve bolj izjemne. Kako se tega lotiti? Tako da se v svojem poslovanju osredotočite na vse točke stika s strankami in za vsako interakcijo postavite standarde ter nato aktivno delate na preseganju teh standardov. Storitvena dejavnost mora ustvariti privlačno nakupovalno izkušnjo – vsaki interakciji s stranko morate dodati pristen »faktor navdušenja« (wow factor) in tako postanejo vaše stranke vaši prijatelji ter zagovorniki.

Zapomnite si, da tudi zadovoljne stranke odidejo, vaši prijatelji pa bodo z vami celo življenje. »Potreben je nov način razmišljanja,« trdi Kelly. Za primer vzemimo področje pritožb – velikokrat vidimo te kot nepotrebne sitnosti, v resnici pa predstavljajo enkratno priložnost za okrepitev odnosov s stranko.

Če bo vaša ekipa usposobljena za reševanje težav pri njihovem viru, boste v trenutku presegli pričakovanja svojih strank in naredili pomemben korak proti prijateljstvu.

V mnogih hotelih visoke kategorije so take prakse že ustaljene, člani ekipe pa imajo na voljo nekaj tisoč dolarjev za reševanje pritožb pri izvoru – in tako je tudi prav. Koliko organizacij je že pomislilo na ojačanje sodelovanja s svojimi strankami v kontekstu preseganja pričakovanj teh strank? Ta nov način razmišljanja vam bo pomagal ustvariti trajno in trdno sodelovanje. Še eno področje, ki ga je treba raziskati, pa je razvoj kadrov, če želite svojim strankam res zagotoviti edinstveno izkušnjo. Bolj so ljudje izpostavljeni vrednotam in viziji organizacije, bolj bodo motivirani in energični pri izvajanju storitev. Ni presenečenje, da je Stanford Business Advisory Committee leta 2007 označil samozavedanje kot najpomembnejšo lastnost vodij.

Razvijanje motivacije pri vaših zaposlenih vam bo pomagalo, da si zagotovite »faktor navdušenja« pri izvajanju storitev. Poleg tega pa podjetja delujejo v družbi, ki hitro pozablja in kjer so ljudje bombardirani z različnimi sporočili. Študija, ki jo je izvedel Yankelovich, je razkrila, da je povprečen prebivalec mesta vsak dan izpostavljen 3.000–5.000 sporočilom. Še ena študija, ki jo je izvedla univerza v Kaliforniji, trdi, da ljudi nekaj zmoti vsake tri minute in pet sekund. Vaše sporočilo torej velikokrat naleti na gluha ušesa. Da boste dosegli svoje občinstvo, pa morate delati in razmišljati na drugačen način – ena izmed možnosti je seveda, da svoje storitve izboljšate na opisan način. Glede Slovenije pa je bil Kelly zelo navdušen nad toplino in radodarnostjo Slovencev:

»Zdi se mi, da smo si Irci in Slovenci zelo podobni. Čeprav so Slovenci v začetku malo bolj zadržani, pa so pod to ‚fasado‘ zelo topli in prijazni. Če prištejemo še raznolikost ponudbe, je Slovenija turistični produkt, ki se lahko dobro trži. Slovenijo sem vsekakor začutil in zame je bila Slovenija še veliko več!«

Tudi odziv na Kevinovo predavanje je bil – kot bi dejal sam – »uau!«. Kevin je zelo poseben in pozitiven govorec, ki motivira ter navdihuje s svojim pristopom in pokaže, kako biti izjemen, uporabiti svoj potencial in vrniti kreativnost naši vsakdanji rutini. Dal nam je priložnost, da smo razmišljali zunaj okvirja, uporabili svojo energijo in strast, ki ju že imamo v sebi. Ponudil je odgovore, kako se znebiti vseh stvari, ki nam stojijo v napoto pri doseganju naših ciljev, kako opazovati in kako se učiti od najboljših ter izkoristiti priložnost, ko ta pride. Vse stvari pridejo ob svojem času, treba je biti le potrpežljiv in pozitiven. Prava energija v naše življenje pripelje prave ljudi. Povežemo se s tistimi, ki so nam podobni. Zame je Kevinov obisk Slovenije prišel ravno ob pravem času. Azra Botonjič, vodja marketinga pri Kongresnem uradu Slovenije Samo kratka zahvala Kevinu za njegovo predavanje v Sloveniji pred nekaj tedni. V predavanju sem zelo uživala, predvsem pa v njegovih prizemljenih pogledih in osebnih izkušnjah, s katerimi podkrepi svoje mnenje. Petra Čuk, vodja hotela Moram povedati, da je bilo to zame »nekaj najboljših ur«, res so mi spremenile življenje. Še zmeraj nosim s sabo vizitko, na kateri piše: Ali verjameš, da je danes lahko vsakdo tvoj učitelj? In da, zavedam se, da je vsakdo lahko moj učitelj. Naslednji dan sem prebrala še njegovo knjigo in vse, kar lahko rečem, je HVALA. Mateja Seničak, menedžer za hrano in pijačo, hotel Astoria Bled Predstavitev je bila ena boljših, kar sem jih slišal do zdaj. Ko je Kevin vstopil v sobo in začel govoriti, je bila soba takoj polna energije.

Mislim, da ima pozitivno energijo, ki jo lahko širi med svoje poslušalce in nam daje razlog, da sledimo svojim sanjam in verjamemo sami vase. Dejan Hojnik, trženje in prodaja Že ob začetku sem bil navdušen nad njegovim stilom, ki ga prej še nisem doživel. Že prvi vtis mi je dal vedeti, da ima gospod Kevin zelo pozitivno osebnost in res je predavanje prav prehitro minilo. Nekatere stvari, ki jih je omenil, so mi bile že znane in sem jih že uporabljal pri svojem delu. Vendar pa je imel gospod Kelly na njih svoj lasten pogled in je izpostavil stvari, na katere bom dal več poudarka v prihodnosti. Z veseljem bi se udeležil še kakšnega podobnega predavanja. Primož Križnar, vodja trženja, Hiša kulinarike Jezeršek Načeloma ne maram ljudi, ki veliko govorijo. Tudi če se na prvi pogled ne zdi, zna Kevin Kelly govoriti kar nekaj časa. Razlika pa je v tem, da njegove besede nosijo posebno energijo in pomen. Zato bi ga lahko poslušala ure in ure. Zelo sem vesela, da me je opomnil, da imajo tudi majhne zgodbe vrednost in vodijo v velike zgodbe. Kristina Jurjevec, projektni vodja, Conventa

Za več informacij: www.kevinkellyunlimited.com

46 V žarišču

47 V žarišču

Na spletu se proces odločanja o nakupu začne z iskanjem potrebnih oz. želenih informacij. Če govorimo konkretneje o organizaciji konferenc ali kongresov, pa si uspeha brez vključevanja družabnih medijev v proces načrtovanja in izvajanja dogodka sploh ne znamo več predstavljati. Še posebej zato, ker imajo konference, seminarji ali kongresi kot del hotelirskega posla elemente identitete, ki velja za »show business«. So zanimive, popularne, temeljijo na imenih ljudi, družabni dimenziji v smislu »kdo vse še gre« itn. Tovrstne vsebine pa sodijo v okolju družabnih medijev med najzanimivejše.

Primož Žižek, direktor in partner analitične družbe E-laborat d.o.o., ki na slovenskem trgu razvija področje analitike, svetovanja, izobraževanja in usposabljanja za poslovanje na digitalnih trgih. Je avtor številnih člankov in prispevkov za slovenske ter tuje medije. Je tudi direktor podjetja Zavod tovarna, multimedijskega inkubatorja, v okviru katerega je med drugim nastal tudi popularen in razširjen projekt Picture Slovenija (www. pictureSlovenija.com). Pred tem je vodil marketinga in prodajo pri Najdi.si ter bil svetovalec v agencijah Spem in Pristop. Na Britanskem inštitutu za marketing je opravil visokošolsko izobraževanje, na poslovni šoli Bled IEDC pa pridobil naziv MBA. Je tudi soustanovitelj slovenske sekcije IABC (International Association of Business Communicators). V prostem času je pisec besedil in glasbe, organizator ter producent kulturnih dogodkov in festivalov ter popotnik.

Za organizatorja konference ali kongresa bo učinkovit internetni poslovni model temeljil na merjenju ROI. Zato je sodoben internetni marketing v hotelirstvu, kongresni in sejemski dejavnosti močno povezan z upravljanjem ter spremljanje rezultatov. Spletni družabni del kongresnega posla lahko poenostavljeno razdelimo v več sklopov: 1) naj slišijo za vas, 2) povejte svojo zgodbo in slišali vas bodo, 3) poskrbite, da se uporabniki počutijo, kot da so na vašem dogodku, 4) povabite uporabnike k pogovoru, igri, interakciji. Klasika in revolucija družabnih medijev z roko v roki Poleg klasičnih spletnih nalog, kot so upravljanje spletnega mesta in spletnega nastopa, promocija ter oglaševanje v obliki spletnih komunikacij 2.0, so družabni mediji (vključevanje družabnih medijev v načrtovanje dogodka, organizacija in pridobivanje govornikov ter gostov, promocija in distribucija vsebin, upravljanje platforme za čim večji izplen na družabnih medijih, vključenost družabnih medijev med dogodkom

in objave po dogodku) v središču zanimanja organizatorjev kongresov in drugih dogodkov. Zakaj? Odgovor je preprost že, če se po odgovor zatečemo k ekonomiji in povsem zanemarimo dejstvo, da so družabna omrežja trenutno eden najbolj vročih družbenih dogajanj (ne le v poslu, temveč na primer tudi pri mogočnejših družbenih spremembah, kar lahko tako rekoč v živo spremlja vsak izmed nas). Stroški uporabe orodij družabnih medijev, kot so Facebook, Twitter, YouTube, LinkedIn, SlideShare, Blogger, Wordpress in druge platforme, so tako nizki, da se zdijo tradicionalne in klasične metode marketinga pregrešno drage. A naj vas to ne zavede.

Ključ do uspeha je v uspešni integraciji klasičnih in virtualnih orodij v celovit prepričevalno promocijski splet, na vrhu katerega naj bo v vaši hierarhiji komunikacij prav upravljanje prisotnosti v družabnih medijih. Naj navedemo pet razlogov, zakaj je koristno nadzirati in ustvarjati ugled ter pojavnost vašega dogodka ali blagovne znamke v svetovnem spletu, konkretneje v družabnih medijih: 1. Splet je postal daleč najbolj uporabljen medij. Po zadnjih raziskavah mu tudi v Sloveniji namenjamo kar 38 % svoje medijske porabe in je tako pomemben vir ustvarjanja podobe dogodkov. Približno polovica uporabnikov spleta pri nas aktivno sodeluje v družabnih medijih.

2. Ker se v družabnih medijih vsak dan pojavljajo nove objave in novi zapisi. Pri tem je pomembno, da ne gre le za objave per se, temveč za govorice, ki jih ustvarjajo uporabniki. Med njimi se znajde tako vaš dogodek, vaši obiskovalci kot konkurenca. Poiščite zvezde svojih dogodkov in naj v promocijskem smislu naredijo vaš dogodek za popoln uspeh. 3. Vaše potencialne stranke v družabnih medijih javno objavijo namen, da se bodo nekega dogodka udeležile ali ne, kar pomeni, da lahko s tem bistveno pospešijo proces odločanja »prijateljev« v korist tega ali onega dogodka, pripomorejo h kakovosti vsebin, ki se na spletu pojavljajo ob vašem dogodku, če tem razgovorom sledite oz. v njih sodelujete. 4. Družabni mediji so odlična platforma za testiranji novih družabnih tehnologij, hkrati pa izvrstna priložnost, da si uporabniki sami razdelijo informacije o vas in razširijo dobro ime dogodka. Ker podjetja in druge organizacije zapravljajo preveč sredstev ter časa za aktivnosti, ki ne bodo prinesle želenih rezultatov, so zmagovalci tisti, ki se aktivno pridružijo tovrstnemu pogovoru s trgom. 5. Ker podjetja mnogokrat niso seznanjena s kritičnimi fazami grajenja, spremljanja in upravljanja ugleda v spletnem prostoru, je veliko nastopov v družabnih medijih zmedenih ter neciljnih, kar za vas predstavlja marketinško priložnost. Uporabite moč družabnih platform, multimedijev, kratkih sporočil, blogov, družabnih profilov in drugih konceptov sebi v prid. Poleg tega obstaja še en dober razlog, da se svoje prisotnosti v družabnih omrežjih lotite čim prej in čim celoviteje. Prihodnost organizacije kongresov, konferenc in

seminarjev se jasno izrisuje tudi v obliki t. i. virtualnih konferenc. Te lahko tržimo samostojno ali kot virtualno podporo klasičnemu dogodku. Zato se tudi pri organizaciji klasične konference aktivnemu vključevanju orodij družabnih medijev ne poskušajte izogniti.

Tako najnaprednejši ponudniki konferenčnih storitev v svojem spletnem segmentu aktivno vključujejo osnovne elemente družabnih medijev, hkrati pa preizkušajo naprednejša orodja, kot so skupinske igre, komunikacija v živo, »widgeti« na temo dogodka in podobno.

Naj zaključimo z mislijo, ki je pravzaprav že mantra sodobnega marketinga. Pogovori in razgovori na vašem tržišču med vašimi strankami že potekajo, poslovna umetnost marketinga pa je spodbuditi »prave« teme pogovorov. Za začetek se je dobro pridružiti tem pogovorom na trgu. Ste za?

48 V žarišču

49 V žarišču

Marketing in prodaja s pomočjo mobilnega telefona Marketinški oddelki, pozor! Nov medij je tukaj

Jernej Horvat je ustanovitelj in direktor podjetja Honire d.o.o., ki se ukvarja z razvojem ter ponudbo mobilnih storitev. Na področju mobilnega marketinga ponuja Honire d.o.o. svojim partnerjem mobilno storitev Honire Mobile Gateway, s pomočjo katere lahko samostojno in preprosto izvajajo različne oblike mobilnih kampanj.

Mobilni telefon je danes edini medij, ki sleherno osebo spremlja na vsakem koraku. Tako je na svetu že več kot 4 milijarde mobilnih uporabnikov, ki z mobilnim telefonom povprečno preživijo 14 ur na dan. S tem mobilni telefon ni le najbolj razširjen medij, ampak tudi medij, ki spremlja uporabnike več časa kot vsi drugi mediji skupaj.

vidika turista se lahko možni načini uporabe mobilnega telefona razdelijo na tri časovna obdobja: - pred začetkom potovanja, - med samim potovanjem, - po odhodu. Mobilni telefon se lahko za komunikacijo med stranko in podjetjem na različne načine uporabi v vsakem časovnem obdobju.

Vsako leto lahko opazimo praktično enako situacijo. Potovalne agencije in hotelirji na veliko predstavljajo svojo ponudbo potencialnim strankam ob večjih praznikih ter v obdobjih množičnih dopustov preko tiskanih medijev, kratkih TV-oglasov in z oglaševanjem na zunanjih površinah. To počnejo brez pregleda nad tem, koliko strank se dejansko odzove na posamezno obliko oglaševanja oziroma ali je s finančnega vidika sploh donosno oglaševati preko posameznega medija. Podobno velja za organizatorje dogodkov. Take aktivnosti se ponavljajo tako rekoč periodično, zato se zdi, da bi lahko marketinške oddelke zaprli in se ne bi spremenilo nič.

Za slovenski trg, kjer množična uporaba mobilnih strani in aplikacij šele prihaja ter se praktično večina aktivnosti odvija preko kratkih sporočil, je osnovni pogoj za izvajanje vsake mobilne aktivnosti informacija o mobilni številki uporabnika.

Toda opazen je medij, ki bo vsaj malo razburkal monotono izvajanje marketinških in prodajnih aktivnosti. Že ob pogledu na tuje trge smo lahko prepričani, da bo temu tako. Mislimo seveda na mobilni telefon.

Pridobivanje mobilnih številk uporabnikov pa vsaj v turistični panogi ne bi smelo biti večja težava. Večina podjetij lahko to stori v fazi rezervacije potovanja, nastanitve ali karte za udeležbo na posameznem dogodku. Pri tem se lahko že predhodno naredi selekcija uporabnikov, od katerih je sploh smiselno zbirati mobilne številke. Tako lahko npr. hotel zbira podatke le od slovenskih strank, saj obstaja pri teh večja verjetnost, da se bodo vrnile.

Kako začeti? Treba je poudariti, da namen prispevka ni izpostaviti klasičnih medijev kot neustreznih ali neprimernih za izvajanje marketinga, ampak izključno pokazati prednosti mobilnega telefona pred drugimi mediji in možne načine preproste ter hitre implementacije mobilnega telefona v poslovanje podjetja. Pri tem ni pomembno, ali gre za potovalne agencije, hotelske verige ali organizatorje dogodkov. Z

Ta podatek je, kot bo vidno v nadaljevanju, neprecenljiv.

Pred začetkom potovanja V prvi fazi se mobilni telefon uporabi za namen oglaševanja ponudbe in se s tem na prvi pogled ne razlikuje od drugih klasičnih

medijev, ki se tako uporabljajo danes. Uporabnikom lahko potovalna agencija, hotelir ali organizator dogodkov posreduje ponudbo v obliki kratkega sporočila. To je priporočljivo zlasti pri organizatorjih dogodkov, saj so uporabniki že izkazali interes s predhodnim obiskom. Enako velja za potovalne agencije in hotelirje. Zaradi tega je toliko pomembneje, da si podjetje zgradi lastno bazo mobilnih uporabnikov in te ne pridobi od tretjih oseb. Pri pošiljanju ponudb preko kratkih sporočil lahko podjetje izkoristi stroškovno prednost (za 1.000 poslanih sporočil se odšteje približno 50 evrov) in hkrati tudi dejstvo, da uporabniki preberejo vsako prejeto kratko sporočilo. Med samim potovanjem Mobilni telefon je edini medij, ki ga imajo turisti na svojih zasebnih in poslovnih potovanjih ves čas s sabo. Ne glede na uporabo prenosnih in tabličnih računalnikov je mobilni telefon tisti, ki ga uporabnik na poti najpogosteje uporablja. Znova obstaja več načinov komunikacije s stranko preko mobilnega telefona. Marsikatera hotelska veriga in tudi letalska družba ponuja preko svojih mobilnih strani ter aplikacij vodnike po mestih in državah, v katere se odpravlja njen turist. Splošne informacije, zemljevidi, opisi glavnih znamenitosti in podobno so sestavni del mobilnih vodnikov. Uporabniki po eni strani iščejo in najdejo uporabne informacije, po drugi pa so med tem časom vedno izpostavljeni blagovni znamki podjetja. Lep primer takšne prakse je kitajska letalska družba Cathay Pacific. S pomočjo mobilne aplikacije in mobilne strani svojim strankam ne posredujejo le vseh potrebnih informacij o letih, ampak jim ponudijo tudi popolne mobilne vodnike po posameznih državah in mestih.

Podobne prijeme uporabljajo tudi hotelske verige, na primer MGM Resorts International, ki svojim gostom preko mobilnih aplikacij in mobilnih strani ponuja informacije o dogodkih, ideje za obisk restavracij v bližini ter druge zabavne aktivnosti. Hkrati pomeni takšna aplikacija ali mobilna stran vir prihodkov za podjetje, saj se lahko preko nje oglašujejo lokalni ponudniki. Po odhodu Turizem je predvsem storitvena dejavnost in zadovoljstvo strank je ključnega pomena za uspešen razvoj podjetja, ne glede na to, ali gre za potovalno agencijo, hotel ali organizatorja kongresnih in drugih dogodkov. Oceno oziroma mnenje strank se po zaključku potovanja lahko neposredno in na preprost način pridobi preko mobilnega telefona. V obliki kratkega vprašanja o zadovoljstvu ali anketnega vprašalnika preko mobilne strani se lahko uporabniku ponudi možnost posredovanja povratnih informacij. Na ta način se brez potrebe po zunanjih ponudnikih tržnih raziskav pridobijo informacije, ki jih lahko podjetje izkoristi za izboljšanje svoje ponudbe. Za zaključek Na kratko predstavljene možnosti uporabe mobilnega telefona v turistični panogi so samo prikaz možnosti in priložnosti, ki jih prinaša mobilni telefon.

Marketinški oddelki se bodo slej ko prej morali soočiti s tem novim in predvsem neznanim medijem z vidika marketinga ter prodaje.

Hkrati je to pomembno tudi za konkurenčnost slovenske turistične panoge v primerjavi z drugimi trgi, saj praktično ni več večjega podjetja v turizmu, ki ne bi že izvajalo mobilnih aktivnosti.

INTERVJU Z NIKOM RAČIĆEM

Intervju

Hrvaška kot kongresna in incentive destinacija ima odličen položaj na mednarodnem trgu

Nik Račić, rojen 10. septembra 1950, je diplomiral na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Zagrebu in končal magisterij iz študij v turizmu. Od leta 2001 je direktor Hrvaškega kongresnega urada, ki je del hrvaške nacionalne turistične organizacije. Med svojimi številnimi aktivnostmi je leta 2009 na 70. svetovnem kongresu Skål v Budimpešti postal predsednik te pomembne svetovne organizacije menedžerjev v turizmu.

Za začetek nas zanima, kje in kako ste začeli delati v industriji srečanj. Od 1975 do 1977 sem bil lastnik restavracije, med letoma 1978 in 1982 svetovalec turističnega združenja v Zagrebu, od leta 1982 do 1990 pa sem bil generalni sekretar Jugoslovanskega kongresnega urada Jugokongres. Od 1990 do 1992 sem delal kot svetovalec Ministrstva za turizem v prvi hrvaški vladi, kjer sem bil zadolžen za promocijo in marketing hrvaškega turizma. Nato sem sodeloval pri ustanovitvi Hrvaške turistične organizacije. Od 1992 do 2001 sem bil namestnik direktorja pri Hrvaški turistični organizaciji in sodeloval s Hrvaškim kongresnim uradom. Od leta 2001 sem direktor Hrvaškega kongresnega urada. Katere lastnosti mora imeti po vašem mnenju uspešen zaposleni v industriji srečanj? Najprej mora imeti rad ljudi in delo z njimi. Hkrati pa mora imeti rad svoje delo, sprejeti, da se dela tudi ob koncih tedna in praznikih, da ne smeš nikoli obljubiti stvari, ki jih ne moreš izpolniti, da je treba biti pri delu kreativen, odločen pri reševanju težav, namesto da bi jih pometel pod preprogo. Pomembna pa sta tudi optimizem in vera v to, kar počneš.

Letos ste prejeli nagrade na IMEX in Conventi. Ta priznanja so še en dokaz, da hrvaški kongresni urad deluje uspešno. Nam zaupate svojo skrivnost? Kateri je glavni razlog za uspeh pri delu? Hrvaški kongresni urad že leta gradi svoj položaj na mednarodnem trgu s sistematičnim delom, razvojem, izboljšavami hrvaške kongresne in incentive ponudbe,

povezovanjem javnih ter zasebnih sektorjev in načrtovanjem dolgo-, srednje- in kratkoročnih marketinških dejavnosti, ki vključujejo vse, ki se na Hrvaškem ukvarjajo s kongresno in incentive ponudbo. Vse, kar sem naštel, izhaja le iz mojih lastnih izkušenj in tega se tudi sam dnevno držim. Pomembno je obdržati pozitivno atmosfero v podjetju, ki ga vodite, saj tako ljudje delajo bolje. Samo podjetje po imenu in številu zaposlenih ne pomeni nič. To lahko podkrepim s primeri iz restavracij, v katere zahajam zaradi dobrega kuharja ali atmosfere. Velikokrat sem v kakšno restavracijo nehal hoditi, saj jo je zapustil kuhar ali maitre’d, in začel obiskovati restavracijo, v kateri dela zdaj, saj sama zgradba ne pomeni veliko. Prepričan sem, da kakovost in položaj hrvaškega kongresnega urada na svetovnem trgu kongresov ter incentive srečanj pozitivno vpliva na nagrade, ki sem jih prejel od svojih kolegov: leta 1999 sem bil na Kongresnem in incentive srečanju IBTM v Ženevi razglašen za evropskega menedžerja leta za kongrese in incentive srečanja. Leta 2005 sem postal direktor pri združenju Skål International, kjer sem bil zadolžen za razvoj poslovnih aktivnosti v združenju, po tem pa sem postal tudi podpredsednik Skål International. Leta 2009 sem bil na 70. Svetovnem kongresu Skål v Budimpešti izbran kot predsednik te pomembne svetovne organizacije turističnih menedžerjev. Združenje Skål International je bilo ustanovljeno v Parizu in danes deluje skozi 500 klubov po 90 državah z več kot 20.000 člani – turističnimi menedžerji. Skål International je svetovna organizacija, ki združuje menedžerje iz vseh sektorjev turizma (DMC, hoteli, prevozniki, turistične agencije idr.). Glavno načelo združenja je razvoj poslovnih odnosov in prijateljstev med člani, promoviranje ter podpora trajnostnega in odgovornega turizma ter promoviranje

Intervju

Glasgowski model

V žarišču

Od neodvisnosti se je Hrvaška promovirala predvsem kot sredozemska in srednjeevropska država, hkrati pa tudi država ob Donavi in kot lahko tudi trdimo – jugovzhodno evropska država, kar v bistvu pokriva vsa področja promocije. Katere so prednosti in slabosti predstavljanja Hrvaške kot države JV Evrope? Težko bi trdil, da obstajajo kakšne prednosti ali slabosti, pomembno je le, da je Hrvaška najprej znana kot sredozemska in srednjeevropska država. kakovosti v turizmu. Leta 2010 sem bil na Kongresni in incentive borzi IMEX razglašen za evropskega naj menedžerja. Še posebej pa sem navdušen nad priznanjem, ki sem ga prejel na Conventi 2011, za svoj prispevek k promociji hrvaške kongresne in incentive ponudbe. JV Evropa se kot kongresna destinacija še razvija. Kongresni uradi odpirajo svoja vrata. Kako pomemben je po vašem mnenju kongresni urad za neko destinacijo ali mesto? Katere so najpomembnejše vloge takšnega urada? Kongresni urad je navadno neprofitna ustanova, ki koordinira vse aktivnosti destinacije, povezane z razvojem kongresne infrastrukture, promocije kongresov in incentive potovanj ter nudi logistično podporo kongresnim organizatorjem. Kaj je potrebno, da ustvarimo uspešno kongresno destinacijo? Obstajajo kakšne formule? Destinacija mora izpolnjevati določene zahteve, da postane znana kot kongresna destinacija – to so med drugim dobre prometne povezave, obstoječa kongresna infrastruktura (konferenčne dvorane, centri, hoteli), imeti mora obstoječe PCO- in DMC-agencije ter ne nazadnje tudi kakšne zgodovinske in kulturne znamenitosti ter objekte za kulinariko in šport. Na Hrvaško je v zadnjih letih prišlo veliko mednarodnih hotelskih verig. Kaj je po vašem mnenju razlog njihovega prihoda?

Mednarodne hotelske verige in znamke prihajajo in bodo še prihajale zaradi pozitivnih turističnih trendov, ki nakazujejo uravnoteženo naraščanje števila turistov in nočitev. To je rezultat kakovostne hotelske ponudbe in infrastrukture v turističnih destinacijah na splošno. Pa še kakovost cestnega omrežja na Hrvaškem, rast števila prihodov gostov z novimi letalskimi prevozniki na vsa hrvaška letališča, varnost turistov, kakovost promocije hrvaških kongresnih ponudb v tujini preko aktivnosti nacionalne turistične organizacije in hrvaškega kongresnega urada, ki deluje tudi v 20 prekomorskih predstavništvih. Za uspeh pa so odgovorne tudi aktivnosti sistema turističnih združenj, ki delujejo preko glavne pisarne do lokalnih združenj v mestih, občinah, okrožjih in drugih krajih. Kako pomembne so za hrvaško industrijo srečanj velike hotelske verige? Predvsem je njihov prihod izboljšal raven storitev in prodaje, saj imajo že ustaljeno kakovost in klientelo, kongresni destinaciji pa pomagajo tudi z dobrim imidžem. Conventa poskuša JV Evropo predstaviti kot eno kongresno destinacijo. Kaj menite o tem? Menim, da je Conventa našla svoj prostor na zemljevidu kongresnih borz kot pomembna borza Jugovzhodne Evrope. Kako v konceptu trženja JV Evrope kot ene kongresne destinacije vidite Hrvaško?

Kaj mislite o prihodnosti hrvaškega in JV Evropskega kongresnega turizma? Hrvaška kot kongresna in incentive destinacija ima odličen položaj na mednarodnem trgu. Njena geografska lega v središču Evrope in ob sredozemskem morju igra pomembno vlogo, pa kakovost kongresne infrastrukture, dobre prometne povezave preko obstoječih cest in mednarodnih letališč, naravno okolje, naravni parki, kakovostna pitna voda, kulinarična zgodovina, kulturna ter zgodovinska dediščina in najpomembneje – človeški viri, ki se lahko primerjajo z vsemi svetovnimi standardi.

Gre za nov način poslovanja, prvi model svoje vrste in revolucionarno iniciativo, ki predvideva delitev stroškov ter koristi med destinacijo, prizoriščem in organizatorjem. Kako torej ta model deluje in kaj je pripravilo Scottish Exhibition + Conference Centre (SECC) in Glasgow City Marketing Bureau (GCMB) do tega, da sta razvila Glasgowski model? Pri vedno manjših proračunih se stranke vedno bolj zavedajo pomembnosti števila udeležencev na konferencah. SECC in GCMB sta želela ustvariti situacijo, v kateri bi prizorišče in destinacija sodelovala z naročnikom ter hkrati delili tveganje pri številu udeležencev. To je bil samozavesten skupinski pristop z njune strani in del želje po trajnih odnosih s strankami v Glasgowu, ki bi se vračale še mnogo let. Na teh temeljih je mogoče zgraditi odnose in zaupanje, ki se ohrani še dolgo, GCMB in SECC pa od tega pristopa pričakujeta obojestranske koristi za organizatorje, prizorišče in za destinacijo. Glede na cilje kongresa PCO trdijo, da je njegov uspeh odvisen od treh komponent: izkušnja delegata, ki temelji na dejavnikih, kot so vsebina, prizorišče, destinacija in

doživetje mesta, finančni uspeh dogodka in neposredno z njim povezano število udeležencev. Glasgowski model naslavlja vse tri komponente in podpira naročnika pri vprašanjih, pri katerih lahko največ pomaga in vpliva. Po posvetu z vodilnimi svetovnimi profesionalnimi organizatorji kongresov se je rodil poslovni model, ki želi organizatorjem pomagati do uspešnega dogodka v luči izkušnje delegata in hkrati tudi finančnega uspeha. Da Glasgowski model deluje, pa je potrebna popolna transparentnost pri poslovanju s strankami in grajenje dolgotrajnih odnosov, ki temeljijo na razumevanju poslovnih potreb. Model temelji na odkritosti glede pričakovanega števila udeležencev, finančnih obveznostih prizorišča ter subvencijah in marketinški podpori kongresnega urada destinacije. Ta kombinacija ustvari močan kolektivni pristop k uspešnemu partnerstvu med stranko, prizoriščem in destinacijo. Subvencije in marketinška podpora sta ključni komponenti strategije mesta, da v Glasgow pripelje velike konference, seveda pa so pogoji za vsako konferenco drugačni glede na njene cilje. Hkrati pa lahko prizorišče poseže po »dodani vrednosti« v smislu podpore mesta

v obliki sprejemov in tematskih socialnih dogodkih, ki jih organizira mesto. Ben Goedegebuure, vodja prodaje pri SECC, je komentiral: »Iniciativa je neposreden odziv na mnenje strank, ki jih skrbi število udeležencev v teh ekonomskih razmerah. Želeli smo ponuditi način za zmanjševanje tveganja svojih strank ter hkrati s strani destinacije zagotoviti, da smo sposobni pritegniti udeležence. Kot prizorišče lahko organizatorjem pomagamo zvišati udeležbi z viri in povezavami, ki jih imamo po mestu. Glasgowski model je nadgradnja edinstvenega sodelovanja, ki je Glasgow že uvrstilo na zemljevid kot svetovno znano kongresno destinacijo.« Scott Taylor, generalni direktor GCMB, je dodal: »Glasgowski model je edinstvena zaveza k skupni poslovni strategiji z organizatorji dogodka. Jasno razumemo pomen ugleda in znamke ter smo zavzeti, da enakopravno sodelujemo pri ustvarjanju dobička za organizatorje. Glasgowski model ponuja povsem nov način poslovanja, ki ga ne najdemo v nobenem drugem mestu. Skupaj smo ustvarili preprosto rešitev, ki nudi potrebno podporo in 360stopinjski marketinški paket, ki kmalu poveča

54 V žarišču

IMEX +44 (0)1273 227311 | info@imexexhibitions.com

število udeležencev. Veseli smo, da je ta model prvi na trgu, in verjamemo, da bo korak za korakom spremenil industrijo.« Za Glasgow in SECC je bila želja po tesnih poslovnih partnerstvih vedno zelo pomembna ter samo s takimi edinstvenimi partnerstvi lahko Glasgowski model dejansko obrodi sadove. Z razumevanjem industrije srečanj in zahtev PCO-agencij SECC in GCMB zdaj ponujata nekaj boljšega kot njuni konkurenti, saj delita dobre in slabe plati organizacij kongresov ter napovedujeta način dela v prihodnosti.

britanske in mednarodne industrije srečanj. Od odprtja leta 1985 je gostil 3.889 dogodkov in več kot 28 milijonom gostov, kar ga uvršča v sam vrh najuspešnejših prizorišč kongresov, srečanj in koncertov v Evropi. Od manjših srečanj do velikih mednarodnih kongresov – SECC lahko sprejme kakršno koli občinstvo, od dveh do 10.000 delegatov v svojih dveh avditorijih, 34 sejnih sobah in na 22.000 m2 zelo fleksibilnih razstavnih prostorov ter v 3 hotelih pod eno streho. Za dodatne informacije o centru in njegovih zmogljivostih obiščite: www.secc.co.uk.

Predstavitev SECC The Scottish Exhibition + Conference Centre (SECC) stoji v samem središču Glasgowa, škotski prestolnici kulture in gospodarstva, ter je namensko zgrajen za sejme, konference in koncerte. Prejel je že več nagrad, vključno s prestižno britansko nagrado Event Services Grand Prix leta 2010 za svoje delo na področju

Predstavitev Glasgow City Marketing Bureau Glasgow City Marketing Bureau je uradni organizator destinacijskega marketinga za mesto Glasgow. Njegove naloge vsebujejo dejavnosti na nacionalnem in mednarodnem področju; razvoj ter izvajanje kampanje Glasgow: Škotska s stilom, sodelovanje pri organizaciji dogodkov, menedžmentu in

marketingu konferenc, incentive dogodkih, srečanjih ter prodaji, urejanje namestitev, odnosi z javnostmi in skrb za spletno stran www.seeglasgow.com.

A meetings exhibition can only be judged by who you meet there. IMEX attracts more top people in the global meetings industry than any other show. Over 15,000 influential meetings professionals, creating great chemistry and great business at IMEX 2010, confirmed the industry’s judgement that this is the most important and unmissable show in the worldwide calendar. IMEX isn’t just about doing business - it’s about building it, providing the motivation and insight of our hallmark New Vision programme, led by dozens of high-profile speakers, to guide your business and your career to greater things. This depth of expertise is exclusive to IMEX. IMEX 2011, live in Frankfurt 24 - 26 May, will be full of interesting people, new contacts and new ideas. It’s the meetings meeting that provides inspiration with every handshake.

pre-register now imex-frankfurt.com

Frankfurt / 24-26 May

The meeting of minds. imex-frankfurt.com

56 V žarišču

57 V žarišču

Nemčija – ena izmed vodilnih lokacij za trajnostne dogodke na svetu Podnebne spremembe so eden izmed največjih izzivov našega časa

Nemčija ohranja svoj vodilni položaj v kongresni industriji, saj vedno ostaja v koraku s spremembami na področju cen, marketinga, novih tehnologij in »zelenih srečanj«, tudi v času ekonomske krize.

Matthias Schultze je direktor nemškega kongresnega urada (GCB) od 1. maja 2010. Nemški kongresni urad skrbi za trženje Nemčije kot destinacije za kongrese, srečanja, dogodke in incentive dogodke na nacionalni ter mednarodni ravni in nudi podporo vsem, ki želijo organizirati srečanja v Nemčiji. Schultze je zaključil svoje hotelsko izobraževanje v hotelu Brenner Park Hotel v Baden-Badnu. Po tem je delal v hotelu Le Bristol v Parizu in pri Bayerischer Hof v Münchnu ter študiral menedžment na heidelberški šoli hotelskega menedžmenta. Od leta 2003 do 2006 je bil direktor International Congress Centre Bundeshaus Bonn (danes World Conference Centre Bonn). Od leta 2007 je član izvršnega odbora podjetja, ki upravlja World Conference Center Bonn, kongresni center, ki je v nekdanji stavbi parlamenta v Bonnu. Do sredine aprila 2010 je bil podpredsednik Evropskega združenja kongresnih centrov, nekaj let je član marketinškega odbora pri nemškem kongresnem uradu. www.gcb.de

Podnebne spremembe so eden izmed največjih izzivov našega časa. Ko gre za iskanje novih strategij soočanja s tem problemom, je Nemčija vedno napredna kot spodbujevalec političnih procesov in tudi kot gostitelj srečanj ter kongresov, ki imajo vpliv na svetovni ravni. Nemčija ima odlične možnosti, da se uveljavi kot ena izmed vodilnih lokacij za trajnostne dogodke na svetu. Kot del obveze po bolj zelenih srečanjih in industriji srečanj je GCB aktivno vpleten pri projektu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Predstavitev novega standarda ISO 20121 za trajnostno načrtovanje dogodkov naj bi bila končana pred začetkom olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Okoli 30 držav podpira novi standard ISO in sodeluje v skupini ISO/PC 250 Committee aktivno ali kot opazovalka. Vključevanje številnih interesnih skupin zagotavlja, da bo standard predstavljal mednarodno priznan okvir za prirejanje zelenih dogodkov, po katerem bodo lahko organizatorji, kupci in ponudniki storitev v prihodnosti realizirali trajnostne procese ter ponudbe. Standard ISO 20121 bo nadzoroval upravljanje prizorišča, izbire dobaviteljev, komunikacij in prevoza s stališča trajnosti ter se bo nanašal na vse tipe dogodkov – od sejmov, športnih prireditev do koncertov.

Kot združenje nemških ponudnikov srečanj in kongresov nemški kongresni urad namenja veliko pozornosti tej pomembni nalogi. GCB zastopa interese okoli 230 članov in nemškega komiteja za standarde trajnostnega upravljanja z dogodki. Med članicami GCB so tudi pionirska podjetja, ki dajejo dober zgled na področju izvajanja zelenih srečanj. Obiščite spletno stran www. germany-meetings.com, kjer boste našli poseben zavihek »Green meetings«, ki vključuje nasvete o trajnostnem načrtovanju dogodkov in kalkulator CO2.

Sodelovanje pri razvoju novega standarda ISO je le ena izmed iniciativ, ki GCB umešča med pionirje zelenih srečanj. GCB je med drugim 1. in 2. marca organiziral tudi konferenco Green Meetings & Events v sodelovanju z European Association of Event Centres (EVVC) v Congress Centrum Mainz (CCM).

Zelena srečanja niso samo učinkovito orodje v boju proti podnebnim spremembam, ampak tudi pomemben konkurenčni faktor.

Da bi še naprej ozaveščali sodelavce v industriji srečanj in priporočali dobre prakse, so se nemški kongresni urad, Association of Event Centres (EVVC) in Association of German Event Organisers (VDVO) odločili za sodelovanje s certifikatom Green Globe Certification (GGC). Vsi člani omenjenih združenj bodo s tem dogovorom pridobili in uživali v znižanih cenah, ki pripadajo partnerjem. Dogovor se osredotoča na mednarodno priznan standard Green Globe Certification, ki ocenjuje ekološki, socialni in ekonomski razvoj podjetij glede na 41 znanstveno priznanih kriterijev ter 337 indikatorjev. Kriteriji so specifično povezani z industrijo srečanj in izhajajo iz standarda Green Globe. Če želijo organizatorji dogodkov prejeti

certifikat Green Globe, morajo izpolnjevati vsaj 51 % teh kriterijev, ki jih mora potrditi še neodvisen revizor. Po novem dogovoru želijo združenja GCB, EVVC in VDVO ponuditi svojim članov sistem certificiranja kot del obsežne trajnostne strategije. V zameno bo certifikat Green Globe pomagal z nasveti – priporočal bo trajnostne prakse, ponujal izobraževanja za pravilno merjenje ključnih indikatorjev in učinkovito komuniciranje trajnostnih dosežkov. GCB je začel o temi trajnosti in ekološko odgovornem obnašanju v industriji srečanj razmišljati zelo zgodaj. V naši industriji trenutno še ni obsežnega standarda trajnostnega ravnanja, zato je treba razviti specifične dodatne kriterije in certificiranje

za primere dobrih praks. To sodelovanje je še en korak proti cilju promocije trajnostnega menedžmenta v industriji srečanj. Pričakujemo, da bo certifikat Green Globe prispeval k napredku zelenih srečanj in dogodkov ter naše člane spodbudil, da bodo lahko učinkovito realizirali trajnostni potencial.

59 V žarišču

Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi Najugodnejša Budva, Portorož najdražji

Uredništvo revije Kongres je v začetku leta poslalo povpraševanje v ključne destinacije JV Evrope. Metodološko smo uporabili iste kriterije kot leta 2010 in spraševali po cenah za kongres mednarodnega združenja v skladu s standardiziranim vprašalnikom, razdeljenim na kongresni in namestitveni del. V kongresnem delu ponudbe so najvišje cene storitev v Portorožu, Ljubljani, na Bledu in v Dubrovniku. Najugodneje pa je kongres organizirati v Beogradu, Budvi in Zagrebu. Na področju hotelskih namestitev smo zahtevali nočitev z zajtrkom v hotelu s 4 zvezdicami.

Kongresna mesta

Zagreb

Najdražja je namestitev v Ljubljani, Dubrovniku, Portorožu in Rovinju, najcenejša pa v Sofiji, Beogradu ter Zagrebu. Če vse stroške spremenimo v dnevni strošek na udeleženca, je najceneje kongres organizirati v Budvi, Beogradu in Zagrebu. OPOMBA: Uredništvo na izbranih destinacijah izbere ponudnika, ki mu je kongresna dejavnost strateška. Prejete cene objavljamo brez korektur in vsebinskih popravkov. Uredništvo ne odgovarja za pravilnost in točnost podatkov, poslanih iz destinacij v Kongresni barometer.

Cena kongresnega dela za 100 ljudi (EUR)

3600

Cena kongresnega Površina kongresne Površina kongresne dela za 200 ljudi dvorane za 100 ljudi dvorane za 200 ljudi (m2) (EUR) (m2)

4900

300

Cena Oddaljenost od mednarodnega nočitvenega dela (EUR) letališča (km) 6

PORTOROŽ

BLED

KRANJSKA GORA

Kongresni del:

Dnevna svetloba v dvorani

Možnost brezplačnega parkiranja za obiskovalce

Brezplačni brezžični internet v dvorani

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev ( m2)

145 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

283 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

100 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

265 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

335 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

200 m²

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

65 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

30 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

65 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.850 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.020 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.060 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 8.450 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 8.040 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 6.110 EUR.

Nočitveni del:

Brezplačni brezžični internet v sobah

Bazen

Fitnes center

Bazen

Fitnes center

Fitnes center center

Savne Golf

Savne

Golf

Drugo: brezplačni vstop v Casino Bernardin

Drugo: brezplačni brezžični internet na recepciji

Hotel s 4*

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 125 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 120 EUR.

Beograd

2300

3800

250

Bled

4020

8040

283

335

120

Budva

1850

3200

900

Dubrovnik

3900

7800

225

450

125

Kranjska Gora

3060

6110

100

200

111

Ljubljana

4550

8360

166

250

135

Maribor

3950

7170

230

100

Portorož

4850

8450

145

265

125

Rovinj

3450

6650

325

122

Slovenske terme

4600

5630

126

720

Sofija

3350

6000

275

376

Turistično združenje Portorož

V žarišču

Hotel s 4*

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 111 EUR.

V žarišču

Slovenske terme

LJUBLJANA

MARIBOR

BUDVA

ZAGREB

ROVINJ

Kongresni del:

Dnevna svetloba v dvorani

Možnost brezplačnega parkiranja za obiskovalce

Brezplačni brezžični internet v dvorani

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

126 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

166 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

230 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

900 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

300 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

325 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

720 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

250 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

230 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

900 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

300 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

325 m²

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

32 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

25 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

60 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

20 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

38 km

6 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.600 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.550 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.950 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 1.850 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.600 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.450 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 5.630 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 8.360 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 7.170 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.200 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.900 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 6.650 EUR.

Nočitveni del:

Brezplačni brezžični internet v sobah

Bazen

Fitnes center

Savne

Golf

Hotel s 4*

Drugo: parkirišče, pijača dobrodošlice Hotel s 4*

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 95 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 135 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 100 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 120 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 95 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 122 EUR.

62 V žarišču

DUBROVNIK

SOFIjA

beograd

Kongresni del:

Dnevna svetloba v dvorani

Možnost brezplačnega parkiranja za obiskovalce

Brezplačni brezžični internet v dvorani

Brezplačni brezžični internet v dvorani Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

225 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

275 m²

Površina kongresne dvorane za 100 udeležencev (m2)

250 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

450 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

275 m²

Površina kongresne dvorane za 200 udeležencev (m2)

250 m²

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

22 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

12 km

Oddaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča (km)

20 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.900 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.350 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 2.300 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 7.800 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 6.000 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 200 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.800 EUR.

Nočitveni del:

Brezplačni brezžični internet v sobah

Bazen

Fitnes center

Savne

Golf

Hotel s 4*

Drugo: igralnica

Hotel s 4*

Hotel s 4* Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 125 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 60 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 85 EUR.

64 V žarišču

65 V žarišču

Vodenje ministrskih in drugih srečanj skozi oči protokola »Potihoma« se je treba pripraviti tudi na morebitne zaplete

Protokol Republike Slovenije je vladna služba, ki izvaja strokovna, organizacijska in tehnična opravila pri organizaciji ter izvedbi protokolarnih dogodkov za najvišje predstavnike Republike Slovenije. Med drugim opravlja protokolarno organizacijsko delo tudi ob obiskih visokih predstavnikov tujih držav v Sloveniji, med katere sodijo predvsem uradni in delovni obiski šefov tujih držav ter predsednikov parlamentov in vlad ter uradni obiski ministrov za zunanje zadeve.

Ksenija Benedetti Julija 2000 je bila imenovana za šefinjo Protokola Republike Slovenije. Od julija 2000 do danes je sodelovala pri pripravi in izvedbi 260 državniških obiskov na najvišji ravni v Sloveniji ter tujini in okrog 80 državnih proslavah ter pri drugih, za državo pomembnih projektih. Sodelovala je v vladnem izvršnem odboru za pripravo slovesnosti ob vstopu v EU. Je članica Koordinacijskega odbora za državne proslave in bila je tudi članica Širše delovne skupine za pripravo in izvedbo predsedovanja Slovenije EU. Septembra 2008 je izdala svojo prvo knjigo Protokol, simfonija forme.

Protokol Republike Slovenije se pri svojem delu osredotoča izključno na organizacijo in praktično izvedbo srečanj, vsebinski vidiki pa so domena služb gostitelja in Ministrstva za zunanje zadeve. Pri tem so podlaga in usmeritve za delo Protokola Republike Slovenije določila vladnega Sklepa o določitvi protokolarnih pravil in osnovni elementi protokolarnega dogodka, ki jih Protokolu posreduje služba gostitelja. Od trenutka, ko je Protokol Republike Slovenije s strani gostitelja obveščen o protokolarnem dogodku in od njega pridobi osnovne podatke, prevzame organizacijo ter izvedbo takega dogodka. Določen je glavni protokolarni koordinator dogodka, ki oblikuje svojo ekipo, s katero sodeluje od priprav do izteka dogodka. Izhodišče pri organizaciji in izvedbi srečanj na

najvišji ravni sta seveda priprava ter izvedba programa z vključitvijo vseh elementov, predvidenih na osnovi vladnega Sklepa o določitvi protokolarnih pravil, ter specifičnih elementov, ki so posebej značilni za določen dogodek in jih praviloma sugerira služba gostitelja. Seveda pa se pri tem upoštevajo tudi želje in potrebe glavnega gosta. Upoštevaje vse te elemente Protokol Republike Slovenije skrbno in natančno pripravi program dogodka v celoti ter vsak njegov sestavni del, pri tem pa ima v mislih tudi morebitne zaplete, na katere se pripravi »potihoma«. Enako postopa tudi pri izvedbi dogodka. Ker gre pri tem za timsko delo, je uspeh projekta v veliki meri odvisen tudi od ustvarjalnega in kolegialnega vzdušja ter dobrega usklajevanja dela v timu in z drugimi zunanjimi sodelavci. Protokol Republike Slovenije se torej pri organizaciji protokolarnih dogodkov ne loteva vsebinskih vidikov srečanja, je pa zelo pomembno, da je seznanjen s posebnimi okoliščinami, v katerih bo potekalo srečanje, in s širšim stanjem odnosov med Slovenijo in državo gosta. Tudi na ta način protokol z lastnimi idejami in predlogi vzpostavi globlji ter kreativnejši odnos do dogodka, mu doda še kanček žlahtnosti in tako prispeva k obogatitvi celotnega programa ter občutku naklonjenosti Slovenije do gosta in njegove države. To pa lahko v veliki meri prispeva k prijetnejšemu in pristnejšemu vzdušju med pripravami ter potekom srečanja, pozneje pa posledično tudi k boljšim odnosom med državama. Pri organizaciji mednarodnih srečanj na najvišji ravni, zlasti pri izvedbi dogodka, sta ravnanje in podoba predstavnikov Protokola

Republike Slovenije velikega pomena za oblikovanje gostovega vtisa in mnenja o Slovencih nasploh.

Prijazno, a nevsiljivo ravnanje, mirno reagiranje, dobra pripravljenost na dogodek, poznavanje države, iz katere gost prihaja, primerno urejen videz – vse to oblikuje mnenje gostov o Sloveniji in to mnenje ponesejo s seboj. V Protokolu Republike Slovenije se tega zavedajo in posvečajo pozornost tudi temu vidiku priprav na dogodke. Dobro organizirana mednarodna srečanja ponesejo v tujino sloves o tem, da je Slovenija sodobna, uspešna, razvita in dobro organizirana država. Dokaz za to je bilo tudi odlično organizirano predsedovanje Slovenije Evropski uniji leta 2008. Še dolgo po izteku predsedovanja smo bili deležni pohval iz tujine, mnogi pa so se na Protokol obračali s prošnjami za pomoč in sugestije pri njihovi organizaciji predsedovanja. Tako je Protokol s svojim delom ob predsedovanju Evropski uniji prispeval svoj delež k ugledu Republike Slovenije v svetu. Taka in podobna priznanja pa za Protokol Republike Slovenije predstavljajo veliko spodbudo in željo po vsaj tako uspešnem delu tudi v prihodnosti.

66 Kulinarika

67 Kulinarika

Ali ima tudi hotel svojo dediščino? Kako in kje naj jo predstavlja?

Odgovor na vprašanje v naslovu je seveda pritrdilen, kajti prav vsak hotel, tudi tisti, ki so ga zgradili in odprli pred kratkim, ima svojo kulturno dediščino. Hoteli z nekoliko daljšim stažem delovanja pa so s svojimi dediščinami še bolj razvejano povezani. Seveda pa tukaj nastopi novo vprašanje, ki je še toliko bolj značilno za slovenske razmere:

Prof. dr. Janez Bogataj

Ali se hoteli svoje dediščine sploh zavedajo, jo poznajo, ali jim sploh pomeni pomembno strateško sestavino pri načrtovanju njihovih vsakokratnih sodobnih pojavnosti?

je razpršeno po zbirkah zasebnih zbiralcev, zasledimo ga v ponudbi na bolšjem sejmu ali na dražbah. Ali naši hotelirji sploh vedo, kaj pomeni beseda dokumentacija? Pa ne mislim tiste, ki jo je treba po zakonu hraniti več let, pa raznih računov, izpiskov osebnih dohodkov in drugo birokratsko gradivo. Spominjam se, kakšne težave je imela pred leti študentka, ki je zbirala gradivo o jedilnih listih in menijih po hotelih v enem izmed naših mest. Nikjer nobenega reda, sistema, vse le po naključju, sem pa tja v kakšni mapi, predalu. Seveda je vse to znala zelo dobro marketinško izkoristiti že rajnka Avstro-Ogrska. Takrat so izhajali odlični priročniki in učbeniki za hotelsko osebje (takih danes nimamo, ker …), ki so vključevali tudi primere vsakdanjih in posebnih jedilnikov, vrste pogrinjkov idr.

Naslednjo oviro pri vključevanju gmotnih pričevanj kulturne dediščine posameznih hotelov predstavljajo arhitekti (razen častnih izjem, ki pa jih je le za prste ene roke), ki načrtujejo Vprašanje je pravzaprav prenove, obnove ali zastavljeno premilo, saj so razmere glede tovrstne hotelske novogradnje brez hotelske »filozofije« veliko najmanjšega občutka za vse hujše, da ne rečem porazne. tisto, čemur pravimo »pika na i« in s čimer zraste ali In to ob dejstvu, da imamo že v bližnji alpski pade podoba hotela. in mediteranski soseščini celo vrsto pozitivnih

Tega vprašanja ne postavljam brez razloga. Dolgoletno pedagoško delo s študenti, še posebej mentorstvo pri pisanju njihovih seminarskih in diplomskih nalog, pa tudi magisterijev ter doktorskih disertacij, mi ponuja pravo zakladnico konkretnih primerov, ki samo potrjujejo dvom, izvirajoč iz zgornjega vprašanja.

primerov, od manjših družinskih hotelov do večjih hotelskih objektov in verig. Seveda ne moremo mimo pomembne razvojne sestavine, ki jo predstavlja obdobje po drugi svetovni vojni, ki je bilo zelo »naklonjeno« uničevanju vsega, kar je bilo povezano s preteklimi desetletji. A zadeva je pravzaprav ironična. V resnici se namreč ni uničevala hotelske kulturne dediščine, ampak je ta našla pot v številna zasebna stanovanja in njihovo opremo. Še danes lahko doživite, da vam npr. v enem izmed slovenskih mest večerjo postrežejo na prtih in s srebrenim priborom znanega hotela. Številni računi, jedilni listi in meniji, fotografije, seznami gostov, priznanja, diplome, kuharski recepti in podobno gradivo

Seveda to ne more in ne sme biti le njihova domena, ampak člen v strategiji načrtovanja hotela, ki se ga mora zavedati predvsem njegovo vodstvo in vsi tisti, ki bodo v prihodnje gradili na teh sestavinah hotelske programe, od opreme prostorov do kulinarične ponudbe, predvsem pa z njimi sooblikovali tisto, kar se imenuje hotelska »tradicija«, identiteta in še kaj. Tudi umeščanje morebitnih pričevanj iz zgodovine hotelov je precej nesistematično in predvsem nestrokovno. Kaj visi (ali leži) na stenah prostorov uprave, kaj je na stenah jedilnice ali v recepciji? O tem bi lahko napisal posebno študijo s konkretnimi slovenskimi primeri; za začetek bi zadoščala

že Ljubljana, potem še Portorož, Rogaška Slatina, Radenci z zbirko slik neke amaterske slikarke …, pravzaprav vsi naši t. i. turistični kraji. Pogosto jadikujemo o svojem turizmu, ki se ne razvija tako, kot bi želeli.

Zares nam ne uspe, čeprav je država namenila kar zajeten kup denarja za vse mogoče študije in strategije, ki pa so – milo rečeno – že neštetokrat prepisane seminarske naloge. Cel razviti turistični svet že vrsto desetletij gradi razpoznavnost turistične ponudbe na identiteti in kontinuiteti, ki ju še kako sooblikujejo prav hoteli. Večkrat sem že zapisal, da bi dosegli veliko, če bi se približali ravni in razpoznavnosti, ki smo jo imeli v času monarhije ter med obema vojnama. Času, ki je na področju hotelske ponudbe gradil prav na sestavinah, o katerih pišem v prispevku. Ob tem seveda ne mislim, da bi morali vse stene in prostore hotelov ovesiti s starimi pričevanji ter jih spremeniti v nekakšne muzeje. To bi bila namreč zelo zgrešena pot, za uresničitev katere niti nimamo dovolj gradiva. Gostje prihajajo in bodo prihajali v sodobne hotele, vendar z razsežnostjo njegovih ter širših turističnih kulturnih dediščin krajev, pokrajin, regij in države v celoti.

To pomeni, da bi moral vsak hotel začeti sistematično in selektivno, torej strokovno urejanje svoje dokumentacije, pričevanj o vseh področjih njegovih dejavnosti, od opreme sob do ponudbe hotelskih kuhinj ali organizacije prireditev. Vse to gradivo mora postati tako rekoč desna roka marketinškega načrtovanja, promocije

in propagande, predvsem pa odlično gradivo za občasne ter ali stalne predstavitve v hotelskih prostorih. Koliko naših hotelov ima npr. na stenah slike slavnih osebnosti (pri tem ne mislim na popevkarsko in športno estrado ter druge podobne maskote!), v koliko hotelih nam npr. ponudijo »replike« slavnih svečanih kosil ali večerij iz različnih obdobij obstoja hotela, koliko naših najsodobnejše prenovljenih hotelov ima npr. historično sobo in opremo, ki jo prodajajo po najvišji ceni, se lastniki vile Široko v Šoštanju zavedajo, da imajo odlično ohranjeno (upam, da še vedno) kopalnico z najstarejšim masažnim tušem v Sloveniji, itn.? Morda je izjema le Vila Bled, kjer ponujajo gostom nespremenjen Titov apartma. Druga izjema je npr. Hostel Celica v Ljubljani, kjer je na sodoben način predstavljena oz. funkcionalno vključena kulturna dediščina posebne »hotelske« kategorije, namreč vojaškega zapora.

Zdi se, da so veliko bolj inovativni na turističnih kmetijah, čeprav večkrat brez formalnega znanja in turistične izobrazbe.

Tako nekateri ponujajo spanje v sobah in posteljah iz določenih obdobij zgodovinskega razvoja, pa tudi druga oprema prostorov v nekaterih primerih govori o identiteti ter tradicijah družine, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo na kmetiji. Med hoteli je še ena izjema, in sicer Dvor Jezeršek 1768 na Zgornjem Brniku, kjer je bilo za opremo starega dela hiše, spremenjene v hotel, uporabljeno izključno pohištvo, drugi predmeti in tudi dokumentarno gradivo, ki so sooblikovali življenje hiše pred spremembo njene prvotne funkcije. Še en primer je izjemna zbirka menijskih kartic z večine Titovih sprejemov oz. slavnostnih večerij v neki zasebni(!) lasti – odlično gradivo, ki bi bilo lahko izhodišče za posebno ponudbo, dogodek v nekem ohranjenem socialističnem okolju. Prav to obdobje iz naše in evropske ter svetovne polpretekle zgodovine daje številnim, tudi slabše od nas razvitim turističnim državam, odlična izhodišča za oblikovanje posebnih programov in motivov. Prav v motivih je namreč bistvo vsega turističnega prizadevanja in tudi hoteli so lahko njihovi oblikovalci.

68 Raziskave

69 Raziskave

FutureWatch 2011 Letos bodo dogodki manjši in pametnejši

Vsakoletna raziskava MPI FutureWatch je vodilna raziskava na področju industrije srečanj, ki že zadnjih osem let meri utrip industrije, ki naj bi do leta 2020 po projekcijah dosegla vrednost 1,6 bilijona dolarjev. Tukaj so podatki FutureWatch 2011, pridobljeni na podlagi stotin intervjujev s profesionalci s tega področja. Svetovna finančna kriza je mnoge organizatorje prisilila, da so sprejeli, kar je peščica njihovih kolegov že vedela

Tehnologija je, kot kaže, postala prevladujoča tudi v panogi, kjer je bila dolgo dojeta kot neposredna grožnja srečanjem v živo. Organizatorji srečanj vztrajajo, da so srečanja v živo še vedno najboljši način za navezovanje stikov in ustvarjanje vezi, poslovnih partnerstev ter revolucionarnih idej, a priznavajo, da so na nekaterih področjih spletna srečanja dovolj, npr. pri izobraževanju. Skrb za okolje je organizatorje prisilila k premisleku o dogodkih, ki se jih izplača organizirati na klasičen način, ter o tistih na spletu.

Graf 1: Kam se selijo srečanja in dogodki

– industrija srečanj mora zadovoljiti strateške obveze in predstaviti podrobne dokaze o donosu naložbe (ROI). Dogodki bodo letos manjši in pametnejši –

Ko so se začeli proračuni zmanjševati, se je mnogo srečanj preselilo na splet – trend, ki se bo leta 2011 nadaljeval.

Napovedane spremembe

25 % 20 % 15 % 10 % 5%

Rezultati raziskave FutureWatch so nakazali nove smernice v industriji srečanj, vrnitev v prejšnje stanje pa ni več mogoča. Namesto tega bodo organizatorji srečanj spoznali, da predstavljanje vrednosti dogodkov vodjem podjetij, članom izvršnih odborov in delničarjem privede do večjega razumevanja njihove vloge pri organizaciji ter k boljšim pripravam na prihodnost srečanj in dogodkov.

in to ni nujno slabo. V mnogih državah so težave gospodarstva sprožile nova, drugačna sodelovanja organizatorjev srečanj in ustvarile močnejše povezave v panogi, ki se bodo ohranile čez leta.

Graf 2: Letni trendi napovedanih statistik srečanj

Tabela 1 Kam se selijo srečanja in dogodki

ZDA

Kanada

Iz Kanade v

11 %

82 %

Iz Evrope v

10 %

Iz ZDA v

87 %

Evropa

0% -5 % -10 % 2006

2007

2008

2009

2010

Tabela 2 Letni trendi napovedanih statistik srečanj

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Skupna udeležba

12 %

23 %

19 %

-4 %

Proračun organizatorjev

14 %

19 %

11 %

-9 %

-3 %

Srednja Amerika

Južna Amerika

Azija

Drugo

Poraba sredstev na srečanje

23 %

-1 %

82 %

Število srečanj

12 %

-1 %

-9 %

Trajanje srečanj

-3 %

Raziskave

INDEKS OKOLJSKE USPEŠNOSTI 2010 Padec Slovenije s 15. na 55. mesto

Države JV Evrope visoko na lestvici glede na stanje ohranjenost naravnega okolja, slabše pa na področju učinkovite rabe virov energije in okoljskih politik. V času Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu je bil objavljen verjetno najkompleksnejši indeks OKOLJSKE USPEŠNOSTI 2010 (EPI – Environmental Performance Index). Raziskava Centra za pravo in okoljske politike na ameriški univerzi Yale meri vpliv okolja na človeka in okoljsko vitalnost, v okviru katere so izmerili zdravje ekosistema in upravljanje naravnih virov. V raziskavo je zajetih 163 držav. Pri merjenju 25 kazalnikov so ocenjeni stanje okolja, stanje voda, kakovost zraka za ljudi, kakovost zraka in okolje, vodni viri, biotska raznovrstnost, gozdarstvo, ribištvo, kmetijstvo in obvladovanje posledic podnebnih sprememb.

Graf 1: Kazalniki EPI

Stanje ekosistema

Zdravje okolja

Podnebne spremembe 25 % Bolezni okolja 25 % Kmetijstvo 4,167 %

Ribištvo 4,167 %

Onesnaženost zraka 12,5 %

Gozdarstvo 4,167 % Vode 12,5 % Biološka raznolikost in naravno okolje 4,167 %

Vode 4,167 %

Države iz širše regije so se uvrstile na naslednja mesta:

Prvih deset držav na lestvici, ki imajo najbolj zdrav ekosistem z vidika vseh ocenjenih politik:

13.

Slovaška

18.

Italija

Islandija

22.

Češka

Švica

23.

Albanija

Kostarika

29.

Srbija

Švedska

33.

Madžarska

Norveška

35.

Hrvaška

Mauritius

45.

Romunija

Francija

55.

Slovenija

Avstrija

65.

Bolgarija

Kuba

73.

Makedonija

10.

Kolumbija

98.

Bosna in Hercegovina

Večina držav v regiji JV Evrope sodi v skupino 7, kjer se države uvrščajo visoko na lestvici glede na stanje naravnega okolja, nekoliko slabša pa je uvrstitev na področju kmetijstva in glede na izpust toplogrednih plinov na prebivalca. Najvišje uvrščene države so na vrhu lestvice zaradi zakonodaje v zvezi z varovanjem okolja, uporabe obnovljivih virov, politike do ogljične nevtralnosti, boja proti uporabi fosilnih goriv, sonaravne gradnje, zaščite biotske raznovrstnosti v naravnih parkih, kakovosti vode in ohranjanju gozdov. Presenetljiv je padec Slovenije na lestvici, saj je bila še leta 2008 na 15. mestu, lani pa je padla na 55. mesto. Uvrstitev Slovenije je nižja zaradi slabših rezultatov na področju varovanja morja, emisij dušikovih oksidov, ozona v ekosistemu, kmetijskih subvencij in trajnostne politike, emisije toplogrednih plinov na prebivalca in izpusta CO2 na ustvarjeno električno energijo (CO2/kWh). Ideje o gospodarsko, družbeno in okoljsko sporni gradnji nove termoelektrarne TEŠ 6 na fosilna goriva in mačehovski odnos do okoljskih politik bodo na podobnih lestvicah Slovenijo še dolgo držali v ozadju, čeprav si zaslužimo višje mesto glede na dobro ohranjeno stanje naravnega okolja, kjer sodimo v vrh lestvice. Poskrbimo, da bo del rešitve tudi do okolja prijazen kongresni turizem, ki bo pomagal umestiti države JV Evrope višje na lestvico.

Predstavitev agencije Impressive PCO & Communication Agency

CLA – Connection Links Athena je vodilna mednarodna borza na področju umetnosti in kulture, ki jo organizira Impressive PCO & Communication Agency, ključna agencija na področju MICE zadnjih 30 let. Impressive PCO & Communication Agency predstavlja nov poslovni model z izdajami CLA za različne države in destinacije, z njimi pa želi razvijati estetski pristop k organizaciji dogodkov po svetu. S tem podpira nov trend, pri katerem igra pomembno vlogo umetnost, in izboljšuje povezavo med industrijo MICE in kulturo, zgodovinsko dediščino ter okoljem. Tako ponudi udeležencem idealno platformo za mreženje, srečanja, izmenjavo idej in tkanje novih poslovnih vezi. Agencija nudi s svojo ekipo usposobljenih profesionalcev produkte in storitve, ki v industriji MICE premagujejo nove izzive, tako s tradicionalnimi sredstvi kot tudi na spletu.

Agencija se predstavi

in analizo baz podatkov, kampanjami neposrednega trženja, turističnimi vodniki, marketinškimi raziskavami in osebnim svetovanjem. Agencija ponuja inteligentna in uspešna komunikacijske ter marketinška orodja, ki se navezujejo na industrijo MICE in turistično industrijo. Njene pisarne najdete v Grčiji, na Danskem, v Veliki Britaniji, Italiji in Španiji.

www.impressive-world.com www.impressive.gr

Poleg tega organizira Impressive PCO & Communication Agency mednarodne in nacionalne borze, razstave, sejme ter delavnice, kjer se srečujeta uspeh in prestiž. Njihova znanje in izkušnje pa niso omejena le na industrijo MICE ter turizem, saj se ukvarjajo tudi z upravljanjem spletnih portalov, ustvarjanjem, implementacijo

Podrobnosti in rezultati za posamezne države so na spodnji spletni strani. www.epi.yale.edu

organized by impressive

contact.cla@connectionlinks.org // www.connectionlinks.org

Danmarks Rejsebureau Forening

72 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

Obvestila ZavodaKongresnoturistični urad Tudi v letu 2011 Kongresni urad Slovenije ostaja zanesljiv partner v prizadevanjih za uspešno promocijo in delovanje v domačem ter mednarodnem okolju organizacije dogodkov. Skrbno smo preučili vse dosedanje aktivnosti in tudi za letošnje leto naredili izbor tistih, za katere verjamemo, da nam bodo prinesle kar največ. Vključili smo jih v program dela za letošnje leto, ki ga je na prvi januarski seji uradno potrdil tudi Svet Zavoda. Objavljamo pregled načrtovanih aktivnosti Kongresnega urada Slovenije za leto 2011. Za nami je uspešno izvedena Conventa 2011 in pred nami že tudi priprave za prihodnjo. Tudi letos se bomo udeležili dveh največjih svetovnih borz in pripravili nekaj študijskih obiskov z delavnicami za tuje organizatorje dogodkov v Sloveniji. Nadaljujemo organizacijo izobraževanj pod okriljem Akademije Conventa in nadaljujemo tudi aktivnosti promocijske kampanje Push up 3.0. Za še učinkovitejše komuniciranje s člani Kongresnega urada Slovenije smo prenovili intranetno stran, kjer bodo od sredine marca na voljo vse ključne informacije o aktivnostih Kongresnega urada Slovenije in o vas, naših članih. Vabimo vas, da pregledate predvidene marketinške aktivnosti in si pravočasno rezervirate mesto na dogodkih. Za več informacij smo vam prijazno na voljo na 01 569 12 60 ali po elektronski pošti azra.botonjic@Slovenijaconvention.com. Še naprej vas tudi vabimo, da svoje novosti in novice delite z nami ter drugimi kongresnimi ponudniki; sprejemamo jih na naslovu info@Slovenija-convention.com. Za popolno obveščenost o aktivnostih Kongresnega urada in vaših partnerjev ter konkurentov vas vabimo, da še naprej redno spremljate naše spletne strani www.Slovenija-convention.com, www.academyconventa.com in www.conventa.info.

MARKETINŠKE IN DRUGE AKTIVNOSTI KONGRESNEGA URADA V LETU 2011 DOGODKI KONGRESNEGA URADA - Letna skupščina (17.–18. marec 2011) - Strokovni svet (november 2011) POSLOVNE BORZE (sodelovanje s STO) - CONVENTA 2011 (19.–20. januar 2011) Prijava na CONVENTO 2012 (18.–19. januar 2012), zgodnje prijave do 30. junija 2011, več na www.conventa.info - MEEDEX, Pariz (30.–31. marec 2011) - IMEX, Frankfurt (24.–26. maj 2011), v sklopu borze poslovna večerja za partnerje Kotizacija: 2.100 € + DDV Izračun za najmanj 16 oseb Rok prijave: 15. april 2011 - EIBTM, Barcelona (29. november – 1. december 2011), v sklopu borze poslovna večerja za partnerje Kotizacija: 2.100 € + DDV Izračun za najmanj 14 oseb Rok prijave: 15. oktober 2011

ŠTUDIJSKI OBISKI z delavnicami za tuje organizatorje dogodkov v Sloveniji (sodelovanje s STO) - Belgija in Velika Britanija (8.–10. julij 2011), predvideno 26–30 oseb Priprava programa: Intours DMC Kotizacija: 1.500 € + DDV Največ 15 slovenskih partnerjev Rok prijave: 10. maj 2011 - Nemčija (2.–4. september 2011), predvideno 20–25 oseb Priprava programa: KOMPAS DMC Kotizacija: 1.500 € + DDV Največ 14 slovenskih partnerjev

Rok prijave: 15. julija 2011 - Francija (23.–25. september 2011), predvideno 20–25 oseb Priprava programa: Liberty Slovenija DMC Kotizacija: 1.500 € + DDV Največ 14 slovenskih partnerjev Rok prijave: 15. julij 2011

IZOBRAŽEVANJE V SKLOPU AKADEMIJE CONVENTA Tudi v letu 2011 pripravljamo module izobraževanj v pomladnih in jesenskih terminih. Cilj Akademije Conventa je prenašanje praktičnega znanja med svoje člane po načelu aktivnega učenja. Izobraževalni program za leto 2011 bo spodbujal kritično razmišljanje, reševanje konkretnih problemov in sodelovanje ter uporabo veščin v svojih okoljih. Vsi udeleženci katerega koli izmed modulov Akademije Conventa bodo na koncu izobraževanja dobili potrdilo o izobraževanju in 10 KT. Za Kongresni praktikum prejmejo udeleženci potrdilo o izobraževanju in 30 KT. Leta 2011 je predvidena uvedba projekta pilotskega certificiranja – CKO Certificirani kongresni organizator. Več informacij dobite na kristina@conventa.info.

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

POMLADNI SEMESTER - Osnovni modul 16. marec 2011, Laško - Destinacijski modul 31. marec 2011, Bled - Marketinški komunikacijski modul 14. april 2011, Portorož - Kongresni praktikum 1 12.–13. maj 2011, Podčetrtek Več informacij na: kristina@conventa.info JESENSKI SEMESTER - Osnovni modul 22. september 2011, Ljubljana - Destinacijski modul 6. oktober 2011, Maribor - Marketinški komunikacijski modul 20. oktober 2011, Bohinj - Kongresni praktikum 2 10.–11. november 2011, Kranjska Gora - Bidding Academy, Linda Pereira (8.–9. september 2011) Več informacij na: kristina@conventa.info AKADEMIJA CONVENTA – POSEBNI DOGODKI Leto 2011 smo začeli s predavanjem prodajnega guruja Kevina Kellyja, mednarodno priznanega motivacijskega govornika in strokovnjaka na področju podjetništva, vodenja, prodaje ter poslovne odličnosti. Na predavanju je predstavil nove temelje prodajnega menedžmenta. Spoznali smo, kako narediti premik od kupca k prijatelju, kakšna filozofija bo našo prodajno ekipo vodila do uresničitve sanj in kako naš kongres, lokacijo ter destinacijo narediti izjemno.

Tretja kongresna borza Conventa presegla pričakovanja Slovenija je 19. in 20. januarja že tretje leto zapored postala stičišče kongresnega turizma Jugovzhodne Evrope. Kongresna borza Conventa, najpomembnejša poslovna borza kongresnega turizma v regiji Jugovzhodne Evrope, je presegla vsa pričakovanja. »To je bilo največje strokovno srečanje kongresne industrije v regiji Jugovzhodne Evrope do zdaj in še en dokaz, da je Jugovzhodna Evropa vsekakor vzhajajoča destinacija, ki pritegne vedno več zanimanja na mednarodnem trgu,« je povedal Miha Kovačič, organizator Convente. Tretja Conventa je prepričala 122 ponudnikov kongresnih in incentive storitev iz devetih držav, med drugimi kongresne centre in hotele, DMC-, PCO- ter event agencije, posebna prizorišča in cateringe, poleg njih pa še deset medijskih partnerjev, ki so razstavljali na medijski ulici Convente, ter sedem ekoponudnikov, ki so svojo okolju prijazno ponudbo predstavili v ekokotičku. V primerjavi z lanskim letom je Conventa pritegnila 23 % več razstavljavcev. »Veseli nas, da je Conventa pritegnila takšno število kongresnih in incentive ponudnikov, še posebno tistih, ki se na borzi predstavljajo prvič. Med njimi je treba omeniti kongresni urad Furlanije - Julijske Krajine, kongresna urada avstrijske Štajerske in Koroške, Sofije ter Bosne in Hercegovine,« je povedal Gorazd Čad, tehnični organizator borze. Zaupanje v borzo Conventa se odraža tudi v večjem številu posameznih in skupinskih prijav vabljenih kupcev. Miha Kovačič: »Veseli smo vse večjega zanimanja vabljenih kupcev, ki prihajajo iz celotne Evrope. V tesnem sodelovanju z vodji skupin vabljenih kupcev Conventa lahko izrečem dobrodošlico visokokakovostnim kupcem z resnično kupno močjo tudi na Conventi 2012.«

Člani Kongresnega urada na MPI-jevi konferenci EMEC Člani Kongresnega urada Slovenije so se med 13. in 15. februarjem 2011 udeležili MPI-jeve evropske konference EMEC (European Meetings & Events Conference) v nemškem Düsseldorfu. V ospredju konference je bil strateško osnovan nastop, ROI in vzdrževanje vezi sodelovanja (maintaining a network of collaboration). Na konferenci EMEC so lahko izkusili tehnologijo, strateški menedžment dogodkov in prakse korporativne ter družbene odgovornosti, ki nam omogočajo, da lahko postanemo vitalni elementi v uspehu svoje organizacije. Otvoritveno predavanje konference je pripadlo uspešnemu škotskemu poslovnežu in strategu uspeha Robinu Siegerju, ki je predan kreiranju uspehov v organizacijah. V dveh dnevih se je na predavanjih zvrstila še vrsta mednarodnih govorcev in/ali strokovnjakov, kot so Andy Bounds, Frans Johansson, Lisa Ekström, Robert Benninga, Markus Hofmann, Jim Stolze, Rick Garlick, Linda Pereira, Patrick Delaney in mnogi drugi, s katerimi smo lahko izmenjali izkušnje ob okroglih mizah, zasedanjih ali v sobi rešitev. Za tkanje vezi v neformalnem okolju so gostitelji dogodka pripravili večerjo dobrodošlice v znamenju nemškega karnevalskega vzdušja in gala večerjo v trendovskem okolju mode z inovativno izbrano lokacijo na letališkem terminalu.

)PUFM 7JMMB ,BQFUBOPWJĂŻ

)SWBUTLB 0QBUJKB

ZavodKongresnoturistiÄ?ni urad se predstavi

Miha KovaÄ?iÄ? predaval na Siciliji Na povabilo Kongresnega urada Sicilije se je direktor Kongresnega urada Miha KovaÄ?iÄ? kot predavatelj udeleĹžil tridnevnega izobraĹževanja. Sicilija se Ĺželi uveljaviti kot uspeĹĄna mediteranska kongresna destinacija in njihovemu gospodarstvu je bilo predstavljeno delovanje slovenskega kongresnega urada ter orodij trĹženja, ki jih uporabljamo.

Letna skupĹĄÄ?ina Kongresnega urada letos v LaĹĄkem V Ä?etrtek, 17., in v petek, 18. marca 2011, se je v LaĹĄkem, v najmlajĹĄem kongresnem hotelu v Sloveniji Wellness Park LaĹĄko, odvijala letoĹĄnja letna skupĹĄÄ?ina Zavoda-KongresnoturistiÄ?ni urad. Thermana LaĹĄko se je izkazala kot odliÄ?en organizator in gostitelj.

V prvem delu dogodka smo predstavili letno poroÄ?ilo 2010 in program dela za leto 2011. V sklopu dopoldanskega dela je bila posebej predstavljena marketinĹĄka kampanja dodatne promocije z imenom ÂťPush up Slovenija 3.0ÂŤ za leto 2011, za katero nam Ministrstvo za gospodarstvo iz evropskih sredstev omogoÄ?a porabo nepovratnih sredstev do viĹĄine 150.000 evrov. Sredstva so in bodo porabljena izkljuÄ?no za promocijo ter trĹženje Slovenije kot kongresne in incentive destinacije. Kongresni urad Slovenije je pripravil tudi posebno broĹĄuro z naslovom ÂťKongresni urad Slovenije s polnim zagonom v leto 2011ÂŤ, v kateri smo predstavili vse aktivnosti Urada v 2011, vkljuÄ?no s koledarjem za laĹžji pregled. Ä&#x152;lanom je bil predstavljen tudi pregled izobraĹževanj Akademije Conventa v letu 2011. Na skupĹĄÄ?ini je osrednje predavanje na temo ÂťDoes Destination sell?ÂŤ izvedla Leena Sipila, direktorica Helsinki Convention Bureau iz Finske. UdeleĹženci so dobili primer pravega povpraĹĄevanja za izvedbo mednarodne konference. Nato so se na delavnici razdelili v skupine, razdeljene po regijah. Vsaka skupina je pripravila svojo kandidaturo in jo na plenarnem delu predstavila vsem udeleĹžencem. To je bila odliÄ?na priloĹžnost, da so se vsi udeleĹženci lahko aktivno vkljuÄ?ili v proces priprave kandidature, obenem delili izkuĹĄnje in se tudi sami uÄ?ili iz izkuĹĄenj drugih udeleĹžencev. Petkove predstavitve so imele vse enak naslov â&#x20AC;&#x201C; Zahteve in priÄ?akovanja danaĹĄnjega klienta. Predavatelji so bili trije, vsak s svojega podroÄ?ja. Maja Ĺ pindler, NHT Global, nam je predstavila, kakĹĄne zahteve ima podjetje, dr. AleĹĄ Kuhar z BiotehniĹĄke fakultete, ki je pred kratkim pridobil za Slovenijo pomemben mednarodni kongres, nam je predstavil, kakĹĄna priÄ?akovanja ima znanstveno-strokovno zdruĹženje. Sekretar Vinko Vitman z Ministrstva za visoko ĹĄolstvo, znanost in tehnologijo pa je z nami delil izkuĹĄnje ter zahteve, ki jih ima javna uprava. Zakon o javnih naroÄ?ilih se stalno spreminja in drĹžava

kot najveÄ?ji organizator dogodkov je za Ä?lane Kongresnega urada Slovenije pomemben partner. DruĹžabni del je poskrbel za veliko priloĹžnosti za poglobitev stikov s kolegi iz naĹĄe industrije in za vzpostavitev novih poznanstev. Gregor LeviÄ? z novoustanovljeno agencijo ÂťiDMCÂŤ je v sodelovanju s Pivovarno LaĹĄko izvedel nepozaben ÂťteambondingÂŤ. ReĹĄevanje ugank na temo piva, spoznavanje pivovarne in na koncu pokuĹĄnja razliÄ?nih piv â&#x20AC;&#x201C; tudi takih, ki jih ĹĄe ni na trgu â&#x20AC;&#x201C; je bila zanimiva in zabavna izkuĹĄnja.

Hotel Villa KapetanoviÄ&#x2021; PCJUFMKTLJ KF IPUFM T WS IVOTLJN SFTUPSBOPN -BVSVT J 41" DFOUSPN -BVSVT 4NKFĂ§UFO KF J[OBE 7PMPTLPH LSBK 0QBUJKF OB NKFTUV T LPKFH TF QSVĂB OF[BCPSBWBO QPHMFE OB ,WBSOFSTLJ [BMKFW T PUPDJNB 1POPTOJ TNP OPTJPDJ NOPHJI UJUVMB J WMBTOJDJ NOPHJI QSJ[OBOKB /BĂ§ KF 41" XFMMOFTT DFO UBS -BVSVT QSPHMBĂ§FO OBKCPMKJN NBMJN XFMMOFTT PN V )SWBUTLPK 1POVEV [BPLSVĂVKFNP T OBĂ§JN B MB DBSUF SFTUPSBOPN -BVSVT LPKJ KF UBLPĂŤFS QSJ[OBU LBP KFEBO PE OBKCPMKJI SFTUPSBOB V )SWBUTLPK 7FĂŻ TF HPEJOBNB OBMB[JNP V QSFTUJĂOPN WPEJĂŻV (BVMU.JMMBV V LPKFN TNP PWF HPEJOF PDJKFOKFOJ TB CPEPWB Hotel Villa KapetanoviÄ&#x2021; OVEJ 7BN VEPCOF EJ[BKOFSTLF TPCF QSPTUSBOB BQBSUNBOB LPOHSFTOP o CBOLFUOV EWPSBOV WFMJĂŠJOF N T NPHVĂŻOPĂ§ĂŻV PSHBOJ[BDJKF TFNJOBSB UFBN CVJMEJOHB TWFĂŠBOJI WFĂŠFSB WKFOĂŠBOKB PLSVHMJI TUPMPWB CBMPWBy ,BQB

DJUFU EWPSBOF KF EP PTPCB V Ă§LPMTLPK QPTUBWJ J EP PTPCB V LB[BMJĂ§OPK QPTUBWJ %WPSBOB 7BN OVEJ J NPHVĂŻOPTU SBEB V WJĂ§F PEWPKFOJI TFLDJKB )PUFM QPTKFEVKF QBSLJSOJI NKFTUB PE ĂŠFHB NKFT UB V HBSBĂJ UF KFEOP NKFTUP [B BVUPCVT 7BOKTLJ CB[FO T QSFMJWPN OBMB[J TF V QBSLV PLSVĂFO NFEJUFSBOTLJN CJMKFN UF TVOĂŠBMJĂ§UFN /BĂ§J HPTUJ OB SBTQPMBHBOKV JNBKV CFTQMBUBO TIVUUMF DJUZ TFB CVT LPKJ ĂŻF JI V WSFNFOV J[NFĂŤV EPSVĂŠLB J WFĂŠFSF WP[JUJ EP DFOUSB 0QBUJKF JMJ OB OFLV PE MPLBMOJI QMBĂB UF OBUSBH V IPUFM 1SVĂBNP 7BN NPHVĂŻOPTU PSHBOJ[BDJKF LVIBSTLF BLB EFNJKF UF NPHVĂŻOPTU LVIBOKB V OBĂ§PK LVIJOKJ T OBĂ§JN DIFG PN

)PUFM 7JMMB ,BQFUBOPWJĂŻ -BVSVT 5FBN TUPKJ 7BN OB SBTQPMBHBOKV

XXX WJMMB LBQFUBOPWJD IS /PWB DFTUB " )3 0QBUJKB UFM

76 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Seznam članov Zavoda-Kongresnoturističnega urada

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Predstavljamo vam vse člane Zavoda-Kongresnoturističnega urada skupaj z njihovimi standardi in kontakti. Več o Zavodu-Kongresnoturističnem uradu si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani www.Slovenija-convention.com.

Standard

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

Sava hoteli Bled

Elvira Krupić

elvira.krupic@hotelibled.com

www.sava-hotels-resorts.com

Slovenska turistična organizacija

Karmen Novarlič

karmen.novarlic@Slovenija.info

www.Slovenija.info

Terme Čatež

Marjanka Bužančič

marjanka.buzancic@terme-catez.si

www.terme–catez.si

Terme Krka

Renata Zorman

renata.zorman@terme-krka.si

www.terme-krka.si

Terme Maribor

Darja Slivnjak

darja.slivnjak@termemb.si

www.termemb.si

Terme Olimia

Alenka Brglez

alenka.brglez@terme-olimia.com

www.terme-olimia.com

Terme Ptuj

Tanja Božič

tanja.bozic@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

Terme Spa Rogaška

Katarina Abraham

katarina.abraham@terme-rogaska.si

www.terme-rogaska.si

Liberty Incentives & Congresses Slovenija

Boštjan Horjak

bostjan@liberty-Slovenija.com

www.liberty-Slovenija.com

Turizem KRAS, d.d.

Igor Blažina

igor.blazina@postojnska-jama.si

www.postojnska-jama.si

Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, Univerza na Primorskem

Petra Zabukovec Baruca

petra.zabukovec@turistica.si

www.turistica.si

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

ABC rent a car, EUROPCAR Slovenija

Mitja Karun

mitja.karun@europcar.si

www.europcar.si

Adria Airways

Alen Mlekuž

alen.mlekuz@adria.si

www.adria.si

Aerodrom Ljubljana

Janez Krašnja

janez.krasnja@lju-airport.si

www.lju-airport.si

Austria Trend Hotel Ljubljana

Jernej Osterman

jernej.osterman@austria-trend.at

www.austria-trend.at

Cankarjev dom

Dušica Todorovič

dusica.todorovic@cd-cc.si

www.cd-cc.si/congress

Intours DMC

Tomaž Krušič

tomaz.krusic@intours-dmc.si

www.intours-mice.si

The Slovenija Times

Brane Krajnik

brane.krajnik@Slovenijatimes.com

www.Slovenijatimes.com

Javni zavod Ljubljanski grad

Maja Pangršič

maja.pangrsic@ljubljanskigrad.si

www.ljubljanskigrad.si

M-Tours Bled

Miro Mulej

mtours@mtours.net

www.mtours.net

Hotel Paka

Stanko Brunšek

stanko.brunsek@hotelpaka.com

www.hotelpaka.com

Go-Mice

Gorazd Čad

gorazd.cad@go-mice.eu

www.go-mice.eu

H,B

Hotel Astoria Bled

Alisa Cerič

alisa.ceric@vgs-bled.si

www.hotelastoria-bled.com

Gospodarsko razstavišče

Špela Terpin

spela.terpin@gr-sejem.si

www.gr-sejem.si

E,H

Vivo Catering

Jerneja Kamnikar

jerneja.kamnikar@vivo.si

www.vivo.si

Grand hotel Union

Renata Balažic

renata.balazic@gh-union.si

www.gh-union.si

F,G

Zavod za kulturo Bled

Matjaž Završnik

matjaz.zavrsnik@zkbled.si

www.zavod-za-kulturo-bled.si

J,I

Hiša kulinarike Jezeršek

Jure Jezeršek

jure@jezersek.si

www.jezersek.com

Turizem Ljubljana

Tatjana Radovič

tatjana.radovic@visitljubljana.si

HIT Holidays Kranjska Gora

Polonca Bačnar

polonca.bacnar@hitholidays-kg.si

www.hitholidays-kg.si

www.visitljubljana.si/si/ organizatorji

Maya Team

Borut Nikolaš

borut@maya.si

www.maya.si

HIT Nova Gorica

Nelida Nemec

nelida.nemec@hit.si

www.hit.si

Zavod za turizem Maribor

Bernarda Karo

bernarda.karo@maribor.si

www.maribor-pohorje.si

Hotel Lek

Sandra Fiorelli

sandra.fiorelli@hotel-lek.si

www.hotel-lek.si

Vila Bled

Petra Čuk

petra.cuk@sportina-turizem.si

www.vila-bled.si

Hotel Lev

Saša Špolar

sasa.spolar@hotel-lev.si

www.hotel-lev.si

iDMC

Gregor Levič

gregor.levic@idmc.eu

www.idmc.eu

Rogaška Hotels & Lotus Terme

Damijan Merc

damijan@hotel-sava-rogaska.si

www.rogaska.si

Bohinj Park Eko Hotel

Nataša Andlovec

natasa.andlovec@phb.si

www.bohinj-park-hotel.si

Best Western Premier Hotel Slon

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.hotelslon.com

Hotel Drnča

Vesna Lešnik

vesna.lesnik@hotel-drnca.si

www.hotel-drnca.si

Hoteli Bernardin

Mojca Gobina

mojca.gobina@bernardingroup.si

www.bernardingroup.si

Hotel Plesnik

Marjana Cvetko

marjana.cvetko@plesnik.si

www.plesnik.si

LifeClass Hotels & Spa Portorož

Marko Lenček

marko.lencek@lifeclass.net

www.lifeclass.net

F,G

Kempinski Palace Portorož

Marcos Torres Mueller

marcos.torres@kempinski.com

www.kempinski-portoroz.com

Kobilarna Lipica

Bogdan Capuder

bogdan.capuder@lipica.org

www.lipica.org

G,I

Športni Center Pohorje

Iris Kociper Haas

iris.kociper@sc-pohorje.si

www.pohorje.org

Kompas DMC

Tina Možina

tina.mozina@kompas.si

www.kompasmice.com

Terme Unior Zreče

Breda Einfalt

breda.einfalt@unitur.eu

www.unitur.eu

Koren Sports

Matija Koren

matija@humanfish.com

www.humanfish.com

Thermana Laško

Mojca Leskovar

mojca.leskovar@thermana.si

www.thermana.si

City Hotel Ljubljana

Erika Bokal

erika.bokal@cityhotel.si

www.cityhotel.si

Hotel Triglav Bled

Marcela Klofutar

marcela@hoteltriglavbled.si

www.hoteltriglavbled.si

Lifetrek

Matej Mejovšek

matej@lifetrek.si

www.lifetrek.si

Event agencija Profit

Uroš Zajec

uros.zajec@profit.si

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana

Gregor Gorenc

info@hotel.mons.si

www.hotel.mons.si

Turizem Bohinj

Klemen Langus

klemen.langus@bohinj.si

www.bohinj.si

Alkemist - prevajalska agencija

Saša Gorše

sasa.gorse@alkemist.si

www.alkemist.si

S5 KONGRES

Srečo Peterlič

sreco.peterlic@s5kongres.si

www.s5kongres.si

Zdravilišče Radenci

Miha Veberič

miha.veberic@terme-radenci.si

www.terme-radenci.si

Turistično združenje Portorož

Jadran Furlanič

jadran@portoroz.si

www.portoroz.si

Robotrade

Robert Omovšek

robert@robotrade.si

www.robotrade.si

Antiq Palace Hotel & Spa

Katie Smirnina

katie@antiqpalace.com

www.antiqpalace.com

Klaro d.o.o.

Uroš Čimžar

uros@klaro.si

www.klaro.si

* V procesu standardizacije.

H,J G B,E

F,G

H,I

Predstavitev standardov E in H Zavoda-Kongresnoturistični urad

Zavod-Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo ter uvedbo standardov za svoje člane. Standardizacijo vidi urad kot strateško orodje za dvig kakovosti in prepoznavnosti slovenskega kongresnega turizma. Slovenija je tako ena prvih držav v svetu, kjer so uvedli celovite standarde za področje kongresne dejavnosti. Pridobljeni certifikat določenega standarda pomeni, da ponudnik izpolnjuje stroge kriterije v svoji kategoriji in da je po oceni Kongresnega urada Slovenije partner, vreden zaupanja. Veljavnost certifikatov je omejena na tri leta, zato se bo izpolnjevanje kriterijev stalno nadzorovalo.

Kaj pravzaprav pomenita standarda E in H? Kategorija E so kongresni in razstaviščni centri v angleščini (Congress & Exhibition Centre). Razumljivo, da imajo oni največje kongresne zmogljivosti, tako po številu sedežev v plenarni dvorani kakor tudi število paralelnih dvoran in manjših sejnih in drugih prostorov. Kongresni centri imajo poleg tega ustrezne predprostore za izvedbo razstav, pogostitev in drugih dogodkov. Kongresni center nudi vso tehnično podporo za izvedbo še tako zahtevnih dogodkov. Kategorija H, Ponudnik drugih kongresnih storitev ali Other congress services v angleščini so vsi ponudniki kongresnih storitev, ki se ne uvrščajo v druge kategorije. Tukaj najdemo avioprevoznika, letališče, ponudnike najema vozil, ponudnike tehnične opreme, cateringa, informacijskih storitev, mediji, svetovalna podjetja, izobraževalne institucije, turistične agencije in druga podjetja, ki se ukvarjajo tudi s kongresno dejavnostjo.

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard E Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Dušica Todorovič Prešernova 10, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0) 1 24 17 122 dusica.todorovic@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Špela Terpin Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 300 2639 Spela.Terpin@gr-sejem.si www.gr-sejem.si

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard H

Go.Mice Gorazd Čad Štihova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 430 5103 gorazd.cad@go-mice.eu www.go-mice.eu GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Špela Terpin Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 300 2639 Spela.Terpin@gr-sejem.si www.gr-sejem.si Hiša kulinarike Jezeršek Jure Jezeršek Sora 1a, 1215 Medvode, Slovenija +386 (0)1 361 9411 jure@jezersek.si www.jezersek.com Robotade Robert Omovšek Grajska cesta 18, 4260 Bled, Slovenija +386 (0)4 576 5000 robert@robotrade.si www.robotrade.si

ABC rent a car Mitja Karun Ulica Jožeta Jame 16, 1210 Ljubljana, Slovenija +386 (0)51 313 325 mitja.karun@europcar.si www.europcar.si

Klaro d.o.o. Uroš Čimžar Bistrica 35, 4290 Tržič, Slovenija +386 (0)1 280 7770 uros.cimzar@klaro.si www.rs-klan.com

Adria Airways Alen Mlekuž Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 369 1317 alen.mlekuz@adria.si www.adria-airways.com

Turizem KRAS Katja Dolenc Batagelj Jamska cesta 30, 6230 Postojna, Slovenija +386 (0)5 700 0142 info@batagel.com www.postojnska-jama.si

Aerodrom Ljubljana Janez Krašnja Zg. Brnik 130a, 4210 Brnik, Slovenija +386 (0)4 206 1000 janez.krasnja@lju-airport.si www.lju-airport.si

Visoka šola za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Marijana Sikosek Obala 11a, 6320 Portorož, Slovenija +386 (0)5 617 7000 marijana.sikosek@turistica.si www.turistica.si

Alkimist, prevajalska agencija Saša Gorše Obirska ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovania +386 (0)1 51 41-678 sasa.gorse@alkemist.si www.alkemist.si

Vivo Catering Jerneja Kamnikar Pot n Fužine 2, 1000 Ljubljana, Slovenija +386 (0)1 546 1657 jerneja.kamnikar@vivo.si www.vivo.si

SLOVENIA MEETINGS

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Feel the people. Taste fresh ideas.

www.slovenia.info

www.slovenia-convention.com

80 Kongresni popotnik

ZAGREB

Kongresni popotnik

Kongresni vtisi iz Zagreba

V glavno mesto Hrvaške prihajam pogosto in prva stvar, ki jo opazim v zadnjih letih, so številne novogradnje in novi moderni tramvaji. Prav slednji so me od otroštva spremljali kot znak, da sem v pravem velemestu. Zagreb danes šteje približno 800.000 prebivalcev, z okoliškim somestjem pa nekaj čez milijon. Zagreb je zame očarljivo mesto, nanj me spominjajo pregovorno urejene Zagrebčanke, ki so od nekdaj slovele kot znanilke modnih trendov v regiji. Občutek imam, da v Zagrebu življenje teče počasneje, ljudje si še vzamejo čas za posedanje v kavarnah in druženje; po tej plati je značaj mesta mediteranski. V Zagrebu se dobro jé v številnih restavracijah, nekaj pa je izjemnih gurmanskih in drugačnih, npr. vrhunski bistro Prasac. V središču mesta je popularna tržnica po svojem značaju podobna ljubljanski. Drugi spomin sega v mladostniška leta, ko je bil obisk galerije Mimara obvezen za vse srednješolce nekdanje Jugoslavije. Prav koncentracija kulturne ponudbe me v Zagreb pogosto pritegne. V mestu je več kot 20 muzejev, številne galerije in gledališča, vključno z najnovejšo pridobitvijo, Muzejem moderne umetnosti Zagreb, ki je tudi odlično kongresno in prireditveno prizorišče. Tretji spomin na Zagreb je vedno povezan z obiskom kakšnega izmed top rokovskih koncertov, ki so za regijo praviloma skoraj vedno v Areni ali Maksimiru. Letos bo to Bon Jovi. Za tujca je prvi vtis zagotovo srednjeevropski. Arhitekturo številnih zgradb so zaznamovali avstro-ogrski časi. Bolj balkansko deluje predmestni spalni Novi Zagreb, ki se od mojega otroštva ni veliko spreminjal in je videti sivo ter utrujeno. Zagreb pa ni samo kulturno in politično središče Hrvaške. Kot metropola je tudi kongresno med najbolj razvitimi deli Hrvaške. Večina muzejev je primerna za organizacijo sprejemov in kongresov. Vsi muzeji so v središču mesta, lahko dostopni in atraktivni za organizacijo dogodkov. Zagreb je z vidika dostopnosti in prometa malo veliko kongresno mesto. V Zagrebu je največja koncentracija mednarodnih hotelskih verig v regiji, ki

moderni Hypo centar z dvorano za 1.600 udeležencev, Koncertna dvorana Vatroslava Lisinskog sprejme 1.800 gostov, kongresne kapacitete pa ponuja še Zagrebački velesajam. Največja pomanjkljivost kongresne ponudbe Zagreba je odsotnost sodobnega multifunkcijskega kongresnega centra. To je po mojem mnenju v tem trenutku največja razvojna hiba za hitrejšo rast kongresnega turizma v Zagrebu in resno umeščenost na kongresnem zemljevidu. Druga pomanjkljivost je kot povsod po regiji problematika letališča, ki deluje najbolj utrujeno med vsemi v regiji, in število ter frekvenca letalskih povezav, ki pa se iz leta v leto izboljšuje. Razveseljiva je bila decembrska novica zagrebškega župana Bandića, da bo kongresni center zgrajen leta 2012 in da se bo začela obnova potniškega terminala letališča v Zagrebu. Prepričan sem, da bosta oba projekta pognala nov razvojni kongresni cikel. imajo kongresne kapacitete. Kongres lahko organizirate v hotelih Sheraton, Westin, Arcotel, Four Points by Sheraton in v enem izmed najboljših hotelov v regiji Regent Esplanade. Poleg teh hotelov je na voljo tudi nekaj odličnih lokalnih kongresnih hotelov, kot

je kongresni hotel Antunović. Skupaj ponujajo zagrebški hoteli 1.561 sob v hotelih 5 zvezdic in 2.143 postelj v hotelih 4 zvezdic. Zagreb bi lahko gostil tudi velike mednarodne kongrese, če bi hotelski ponudbi sledila ponudba kongresnih centrov. Delno ponudbo zapolnjuje

Zagreb se bo ob ustreznem trženju in razvoju mreže partnerjev še naprej uveljavljal kot vodilna hrvaška ter regionalna kongresna destinacija. Kot njegovi glavni prednosti bi izpostavil kompaktnost in visoko kakovost hotelskih namestitev. Več informacij: www.zagreb-convention.hr Gorazd Čad

Ocena destinacije

**** Pomen ocen: ***** **** *** ** *

odlična kongresna destinacija kakovostna kongresna destinacija priporočljiva kongresna destinacija povprečna kongresna destinacija še kar

82 Kongresne lokacije

Nekaj ponudnikov storitev v kongresni industriji iz Zagreba smo vprašali, kako dojemajo Zagreb kot mednarodno kongresno destinacijo. Aleksandra Uhernik Đurđek, Atlas DMC, menedžer divizije za srečanja in dogodke S svojo prefinjenostjo in igrivostjo vam Zagreb skoraj neopazno zleze pod kožo, njegove tramvaje tipično modre barve, starinski šarm in toploto pa je težko pozabiti. Na prvi pogled vas bo spominjal na druga evropska glavna mesta, kot so Dunaj, Praga in Budimpešta, saj je bilo mesto od nekdaj globoko zakoreninjeno v srednjeevropski kulturi in tradiciji, vendar ima Zagreb tudi svoje posebne značilnosti. Ste vedeli, da je Zagreb znan tudi po kravati – nacionalnem ponosu, hrvaški iznajdbi in tipičnem modnem dodatku poslovnežev? Tudi »penkalo« oz. nalivno pero izvira iz Zagreba – pred več kot 80 leti ga je iznašel Slavoljub Penkala in ga promoviral kot »neverjetni svinčnik, ki ga ni treba šiliti in se prilega vsaki roki«. Dobre povezave, sodobni prostori za srečanja, raznoliki hoteli … Kaj sploh še potrebujete? www.atlas-croatia.com

NOVICE KONGRESNE LJUBLJANE www.visitljubljana.si

Izjave & mnenja

Nikolina Štorga, Hotel Aristos, prodaja in marketing

Slaven Reljić, VenEvent DMC-PCO, direktor

Zagreb je glavno mesto Hrvaške, sodobno mesto z gostoljubnostjo in edinstvenim šarmom. V industriji srečanj je prepoznavno mesto zaradi odličnih prometnih povezav v mnoga evropska in neevropska mesta, dobrih kongresnih zmogljivosti, raznolikih hotelov, visoke kakovosti storitev, profesionalnosti ter gostoljubnosti. Izkazal se je kot odličen gostitelj mnogih mednarodnih kongresov in korporativnih dogodkov ter kulturnih in športnih dogodkov. Gre za center kulture, znanosti, trgovine, industrije, ki predstavlja kombinacijo modernega in tradicionalnega načina življenja. Obiskovalci lahko uživajo v baročni atmosferi starega mesta, slikovitih tržnicah, številnih muzejih in galerijah, gledališčih, nakupovalnih središčih ter odličnih restavracijah z domačo in mednarodno kuhinjo. Kljub hitri poslovni rasti ni izgubil svoje sproščene atmosfere, zaradi katere je znan kot res človeško mesto.

Zagreb je glavno mesto ravno prave velikosti, ki z okolico šteje 1 milijon prebivalcev in ima hkrati atmosfero manjšega, prijetnega mesta. Zgodovinska zgornje in spodnje mesto sta še posebej privlačna. Zagrebško letališče ima neposredne povezave z večino evropskih prestolnic in večjih mest, tako da je lahko dostopen tudi za goste z drugih celin. Večina kongresov se odvija v središču mesta v hotelih s 5 ali 4 zvezdicami na odličnih lokacijah za družabni in kulturni program ter večerje. Nekaj je tudi srednje velikih kongresnih centrov in dvoran, ki se uporabljajo za srečanja. Zagreb je odprt vsem obiskovalcem, z lahkoto dosegljiv, varen in mešanica čarovnije Srednje Evrope ter mediteranskega šarma (saj je veliko prebivalcev prav iz hrvaške jadranske obale, ki je oddaljena le eno uro). Zagreb je ena atraktivnejših destinacij v Evropi za manjše in srednje velike mednarodne kongrese.

www.hotel-aristos.hr

www.venevent.com

40. svetovna skavtska konferenca in 12. svetovni skavtski forum mladih 2014 v Ljubljani in Sloveniji Ljubljana bo julija 2014 gostila svetovno skavtsko konferenco, štiridnevni dogodek z udeležbo več kot 1.000 predstavnikov taborniških/skavtskih organizacij s celega sveta. Kot prizorišče, ki je optimalno ustrezalo zahtevam naročnika, je bilo izbrano Gospodarsko razstavišče. Članom Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije, ob tej priložnosti v kongresnem oddelku Turizma Ljubljana čestitamo za uspešno predstavitev kandidature in se veselimo svojega nadaljnjega odličnega sodelovanja na tem projektu. V začetku januarja 2011 je v Curitibi v Braziliji potekala 39. svetovna skavtska konferenca, ki se je je udeležila tudi delegacija Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), nacionalne skavtske organizacije. S tem se je zaključilo obdobje več kot 14 mesecev priprav na kandidaturo in promocijo Slovenije ter Ljubljane kot prizorišča naslednjega svetovnega kongresa julija 2014. V priprave je bil že od samega začetka vključen tudi Turizem Ljubljana. Na letošnjem kongresu, ki sicer poteka vsaka tri leta, sta se predstavili dve državi, ki sta se prebili v ožji izbor potencialnih gostiteljev: protikandidati ZTS so bili predstavniki iz Italije, ki so kot destinacijo predlagali Firence in Rimini. Po razburljivem štetju glasov sta bili z izrazito večino na koncu izbrani Slovenija in Ljubljana, medtem ko bo mladinski forum potekal v zelenem okolju Rogle. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi upravičili zaupanje, ki nam je bilo izkazano s to odločitvijo, in da 40. svetovna

skavtska konferenca ne bo samo jubilejna, temveč tudi nepozabna! Več na: www.wsc2014.si

Kongresne lokacije

namene, ki terjajo bolj poglobljeno predstavitev Ljubljane kot turistične destinacije in njene ponudbe. Izdaja z osveženo in dinamično vsebino bo izšla samo v digitalni obliki ter bo na voljo na minidisku ali preko spletne strani www. visitljubljana.si. Med publikacijami za strokovne javnosti letos načrtujemo tudi posodobitev izdaje »Ljubljana – Tips for Incentives«, ki predstavlja širok nabor motivacijskih ter team building programov v Ljubljani in okolici. Za več podatkov se obrnite na Kongresni oddelek Turizma Ljubljana na convention@visitljubljana.si.

Posodobitev edicije »A Key to Ljubljana for Travel Trade Professionals« Marca bo na voljo posodobljena izdaja »A Key to Ljubljana for Travel Trade Professionals«, ki je v prvi vrsti namenjena tujim organizatorjem potovanj (tour operatorji, potovalne agencije) in novinarjem, uporabna pa je za vse druge

Kongresne lokacije

Kongresna osebnost

Enfant terrible Adriano Požarić

Domačnost in tradicija z razgledom Turistična kmetija Na Kuren stoji na vrhu 525 metrov visokega hriba Svetega Nikolaja nad Staro Vrhniko, 27 kilometrov iz Ljubljane. Ta priljubljena izletniška točka na robu Ljubljanske kotline je v zadnjih nekaj letih zaslovela po pristni domači kulinarični ponudbi, ki s svojimi lastnimi sestavinami ali sestavinami okoliških kmetij delujejo v sozvočju z naravo in trajnostnimi načeli. Jedilnik je deloma sezonsko obarvan, svoj pečat pa pustijo tudi specialitete, ki izvirajo iz bližnjih gozdov – številne gobje jedi in priljubljen borovničevec. Turistična kmetija Na Kuren, ki je že več generacij v lasti iste družine, je ponosna, da se je iz domačije, kjer so se pohodniki nekoč ustavljali le na kratkem okrepčilu, postopoma razvila v gostilno, ki slovi po svoji preprosti, a nadvse okusni kulinariki. V železni repertoar sodijo domač kruh, narezki, slane pite in solate, več vrst »ta pravih« juh ter sočnega mesa (na primer telečja krača), ki ga pripravijo v spoštljivo stari krušni peči na drva. Na Kuren lahko sprejme večje skupine, saj je njena zmogljivost nekaj čez sto gostov. Tistim, željnim počitka ali krajšega oddiha v naravi, je od lani na voljo tudi devet udobnih sob ter savna. Poleg glavnega poslopja si lahko obiskovalci ogledajo cerkvico Sv. Nikolaja iz 14. stoletja s čudovitim polikanim stropom iz 16. stoletja. Za tiste, ki bi se želeli podati na sprehod skozi okoliško naravo, se ponuja več poti, med drugim 30-minutna pot do razglednega stolpa, od koder se odpira prelep razgled v vse smeri in na celotno

okolico. Številni organizatorji delovnih srečanj in dogodkov, ki se sicer odvijajo v Ljubljani, so svoje goste pripeljali Na Kuren, da bi v sproščenem okolju izkusili prave okuse Slovenije. Tudi neformalni zaključek kongresne borze Conventa na domačiji je nadvse prijetno presenetil več kot 70 tujih vabljenih gostov z večerom izvorne kulinarike in odličnega gostoljubja.

francoskega fotografa, ki tu dela na projektu in svoje vtise sporoča ženi, ter upokojene in nadvse aktivne gospe Mojce, ki v Ljubljani živi že vse življenje in o tem občasno piše svojim prijateljem v tujino. Na kratko: preplet raznovrstnih podob, utripa in izkušenj, ki jih ponuja Ljubljana. Promocijski film je na voljo na DVD-ju, objavljen je pa tudi na spletnem portalu Turizma Ljubljana www.visitljubljana.si ter na YouTube. Spremljajte nas na YouTube. Na našem video kanalu na YouTube objavljamo promocijske filme o turistični ponudbi in o dogajanju v Ljubljani. Oglejte si več na www.youtube.com/TourismLjubljana.

Se nam lahko predstavite v dveh stavkih? V prvem se nam predstavite kot oseba v zasebnem, v drugem pa v javnem življenju. Življenje je prekratko, da bi ga živeli, ne da pustimo vtis. Kot zasebna in javna oseba se trudim ostati pozitiven z motom »Če nimaš povedati nič prijaznega, je bolje, da molčiš«. V prostem času poskušam čim več uživati z družino in prijatelji. Katere strokovne revije s področja turizma prebirate? Conde Nast Traveller, Vini & Sapori. Katera je bila zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero bi priporočili našim bralcem? Funky Business Jonasa Ridderstrala in Kjella Nordströma. Kateri je bil zadnji dogodek, ki ste se ga udeležili? Nazadnje sem se udeležil Convente v Ljubljani.

Nov promocijski film »Pisma iz Ljubljane« »Pisma iz Ljubljane« je naslov novega 6-minutnega promocijskega filma o slovenski prestolnici z besedilno podlago v angleškem jeziku. Film pripoveduje zgodbo o tem, kako posamezniki različnih starosti doživljajo Ljubljano in delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi. Slovenska prestolnica se tako predstavi skozi oči in zapise mlade študentke Ane, vse v pričakovanju prihoda fanta iz tujine, Pierra –

Kateri film ste si nazadnje ogledali? Črna mačka, beli mačkon Emira Kusturice. Katere tuje jezike govorite? Angleško in italijansko. Vaši vzorniki v mladosti in danes? Spiderman, Superman, Bob Rock, Sir Oliver, Rip Kirby, Holden Caulfield iz knjige Varuh v rži, Steve Jobs, Jerry Seinfeld, Cosmo Kramer ... Katera je bila prva in katera je vaša trenutna zaposlitev?

Moja prva zaposlitev je bila inštruktor deskanja in jadranja, danes pa sem urednik ter organizator izobraževanj in seminarjev. Kaj naredite najprej, ko pridete v službo? Preverim e-pošto, LinkedIn, Google Analytics in Facebook. Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo? Je bila to oseba ali dogodek? To je bil dogodek – poletna šola ECM leta 2005 na Malti. Lahko izpostavite svojo najboljšo in najslabšo izkušnjo v življenju? Najboljša: jadranje ob sončnem zahodu med Kornati pri idealnem vetru. Najslabša: ko sem z avtom ostal brez goriva na prazni cesti ob 2.30 ponoči.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? Na ustanovitev revije Turizam Info s svojo ženo – ponosna sva na vsako posamezno številko. Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili? Klaus Kobjoll lastnik hotela Schindlerhof v Boxdorfu v Nemčiji. Odličen v praksi in oseba, od katere se lahko veliko naučim. Katera marketinška ideja se vam je najbolj vtisnila v spomin na področju turizma? Restavracija Fat Duck v Londonu. Kaj pogrešate v hrvaškem in JV evropskem kongresnem turizmu? Boljše povezave med partnerji v regiji, še

posebej z majhnimi in srednje velikimi podjetji. Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj? Spomladi: Opatija (moj domači kraj), poleti: hrvaški otoki – na jadrnici, jeseni: Bologna, Montalcino, Toskana, Piemont, Alzacija (destinacije z odlično hrano in pijačo) ter pozimi: Livigno. Kaj počnete v prostem času? Uživam v jadranju in potovanjih po Evropi, okušanju dobrih vin, obiskovanju odličnih restavracij. Življenjski moto? Uživaj v življenju!

86 Zgodovina/prihodnost

87 Zgodovina/prihodnost

Preteklost, sedanjost in prihodnost v kongresni industriji V Sloveniji v zadnjih letih lahko kongres ali dogodek organizira vsak, ki ima tako rekoč »pet minut časa«

Prvi pravi profesionalni kongresni organizator (PCO) pri nas v času nekdanje Jugoslavije je bilo podjetje Magistrat Ljubljana, v okviru katerega je deloval tudi kongresni oddelek z imenom Kongresni turizem, ustanovljen leta 1965. Takrat je organiziral nacionalne in internacionalne kongrese z od 500 do 5000 udeleženci po vsej Jugoslaviji, od Bleda do Skopja in od Beograda do Dubrovnika. Glavne tedanje kongresne destinacije v Sloveniji so bile Bled, Ljubljana in Portorož, v preostalih republikah pa Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Dubrovnik in večja turistična središča ob jadranski obali, kot so Opatija, Šibenik, Split itn.

Majda Zidanski je med šolanjem v priznani ljubljanski gostinski in hotelski šoli ter pozneje na mariborskem VEKŠU najprej nabirala izkušnje kot gostinka v hotelih Bellevue in Lev, kot receptorka v hotelu Turist ter nato kot vodja recepcije. Leta 1971 pa je začela poklicno pot organizatorke kongresov v ljubljanskem Magistratu z delovanjem po celotni nekdanji Jugoslaviji. V podjetju Magistrat je delovala do leta 1978, dokler njenih talentov in sposobnosti ni odkril tedanji direktor Generalturista Andrej Ristič, ki je v svoji poslovni viziji želel, da Bled postane vodilna kongresna destinacija v Sloveniji, kar mu je tudi uspelo. Na osnovi dolgoletnih izkušenj je leta 2005 izdala knjigo »Kongresna dejavnost«, s katero nesebično razdaja svoje znanje in z njim povezane življenjske izkušnje. Preudarna in polna vizij, skupaj s partnerjem Andrejem Rističem z optimizmom kljub »čudnim časom« nadaljuje svojo 42-letno kariero v kongresni dejavnosti.

V tistem času so le glavna in velika mesta razpolagala z dovolj velikimi kongresnimi kapacitetami ter dvoranami, npr. Bled s Festivalno dvorano in pozneje dvorano v hotelu Golf, Ljubljana z Gospodarskim razstaviščem, dvorano Tivoli in Festivalno dvorano, Portorož z Avditorijem, Opatija s hoteloma Adriatic in Ambasador, Beograd s Sava centrom, hotelom Jugoslavija in drugimi hoteli in pa Dubrovnik z največ kongresnimi hoteli v takratni Jugoslaviji. Kongresni oddelek Magistrat je v letih od 1965 do 1978 organiziral pretežno velike mednarodne kongrese na vseh zgoraj navedenih kongresnih destinacijah, kar je za nas, zaposlene, pomenilo stalno delo na terenu z vso prtljago, ki sodi k organizaciji kongresa, avdio-vizualno opremo in napravami za simultano tolmačenje. Drugi kongresni oddelek je bil ustanovljen leta 1971, po izgradnji Avditorija, novega kongresnega centra v Portorožu. Leta 1978 pa se je oblikoval kongresni oddelek v turistični agenciji Generalturist na Bledu, ki se je po nekaj letih preimenoval v Kongresni biro Bled do leta 1985 in ki so ga na pobudo takratnega združenega podjetja HTP (Hotelsko turistično podjetje) prenesli v Festivalno dvorano na

Bledu. Blejski kongresni biro je deloval do leta 1986, ko sva pobudnika kongresne dejavnosti na Bledu Andrej Ristič in jaz ustanovila prvo zasebno kongresno turistično agencijo v tedanji socialistični Jugoslaviji Albatros Bled, ki uspešno deluje še danes. Leta 1980 so v Ljubljani zgradili Cankarjev dom, največji prireditveni center v Sloveniji, v okviru katerega je začel delovati tudi kongresni oddelek. Primerjava preteklega in današnjega stanja kongresnega turizma lahko strnem v naslednje trditve: - Ponudba hotelskih in kongresnih zmogljivosti se je v zadnjih letih neverjetno razširila, morda celo preveč. - Tehnične storitve in konferenčna tehnika so z razvojem tehnologije dosegli višjo raven. - Z višjo ravnjo kongresno-hotelskih in tehničnih zmogljivosti improvizacija tako kot nekoč ni več potrebna. - Logistika, ki zajema stike in spletne prijave udeležencev itd., se je zahvaljujoč računalniškim programom poenostavila. - Opaziti je pomanjkanje zavedanja pomembnosti kongresne dejavnosti na državni ravni. - Obstaja neskladje v razvitosti kongresne, gostinsko-turistične, kulturne in zabavne ponudbe v kraju ter državi. - Kadri so nezadostno usposobljeni. - Status profesionalnega kongresnega organizatorja (PCO-ja) ni dovolj opredeljen in cenjen. V Sloveniji lahko v zadnjih letih organizira kongres ali dogodek organizira vsak, ki ima tako rekoč »pet minut časa«. Žal vse preveč le v želji po zaslužkarstvu. Rezultat tega pa je padec ravni in kakovosti dogodkov na račun storitev ter udeležencev. - V zadnjem času je odmevnih mednarodnih kongresov vse manj, več pa je enodnevnih ali dvodnevnih dogodkov predvsem izobraževalnega in promocijskega značaja. Ugotavljam, da je Slovenija kot kongresna

destinacija na mednarodnem tržišču slabo prepoznavna. Glavno vlogo pri propagandi imajo mednarodne aktivnosti političnega, znanstvenega, kulturnega in poslovnega sodelovanja s strani države ter njenih ustanov. Bolje rečeno: kongresi in podobni dogodki so odsev družbene, gospodarske ter znanstvene aktivnosti države. Lahko zaključim, da je situacija v kongresni dejavnosti enaka kot v celotni državi. Prihodnost kongresne dejavnosti je popolnoma negotova in nepredvidljiva, ker je – kot že rečeno – povsem vezana na ekonomsko situacijo države in širše. Vsekakor pa bi bilo treba razmisliti o naslednjem:

- Dvigniti je treba kakovost predvsem gostinsko-turističnih storitev v povezavi s kongresno ponudbo. - Urediti in »počistiti« je treba ponudnike storitev na kongresnem tržišču, tako da se najprej uvede uradni status PCO-ja (preko Gospodarske zbornice ali …). - Preveriti je treba registracije in licence izvajalcev kongresnih storitev, predvsem neprofitnih organizacij (te se s pridobitno dejavnostjo ne bi smele ukvarjati – DDV!). Ta neurejenost se odraža na popolnem razpadu cenovnih politik s strani ponudnikov (hoteli, kongresni centri in drugi turistični ponudniki). - Trenutno in najbrž tudi prihodnje stanje v kongresni dejavnosti: neurejenost ter s tem nezdrava in nelojalna konkurenca.

88 Primeri, triki in nasveti

Primeri dobre prakse

Primeri, triki in nasveti

Večja varnost ter povečanje kakovosti hotelskih storitev Thermana

Predstavitev nove linije izdelkov Steklarne Rogaška d.d.

Naročnik: Thermana d.d. Izvajalec: Špica International Lokacija: Laško Časovni okvir: 2008–2010

Naročnik: Steklarna Rogaška d.d. Izvajalec: Terme SPA Rogaška d.d. Lokacija: Rogaška Slatina Datum: 14. 1. 2011

V podjetju Thermana so se leta 2009 lotili celovite informacijske prenove, usmerjene v povezano izvajanje storitev in celovito spremljanje obnašanja gostov. Želeli so integriran informacijski sistem, ki služi pridobivanju upravljavskih informacij in vodenju poslovnih procesov.

Januarja vsako leto povabi Steklarna Rogaška sedanje in potencialne kupce s celega sveta na predstavitev novih linij izdelkov. Dogodek se odvija v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška, ki jo krasijo izdelki Steklarne Rogaška, kot so ročno izdelani lestenci, kozarci na mizah in svečniki. Ob pestrem programu in čudovitem ambientu imajo kupci dovolj časa za ogled vsakega izdelka posebej. Na voljo so jim tudi oblikovalci in prodajniki, s katerimi se lahko pogovarjajo o celotnem postopku nastajanja izdelka, od ideje na papirju do brušenja stekla. T. i. »neformalni sestanki« se končajo naslednji dan z novimi pogodbami in naročili. Že po prvem srečanju je bil odziv izjemen, zato so ta srečanja postala tradicionalna.

V sodelovanju s Špico so vzpostavili sistem za nadzor vstopa VingCard, ki se uporablja na vseh točkah interakcije z gosti. Kartični sistem so najprej namestili za vstop v hotelske sobe, kjer so klasične ključavnice zamenjali z brezkontaktnimi. Z njim so uredili tudi dostop do skupnih prostorov za goste in ga povezali s hotelskim informacijskim sistemom, bazeni ter parkirnimi zapornicami. Z novim sistemom so najprej opremili hotel Hum, nato pa še Hotel Zdravilišče Laško in Hotel Wellness Laško.

www.terme-rogaska.si Enoten kartični sistem zagotavlja visok standard storitev. Poleg varnosti in zasebnosti pri uporabi sob ter skupnih prostorov gostom omogoča preprost dostop do varovanega parkirišča in uporabo wellness storitev. Z isto kartico je mogoče tudi brezgotovinsko plačevanje. Gostom tako omogoča prijetno bivanje z nemoteno uporabo storitev, izvajanjem aktivnosti in prehajanjem skozi prostore. Novi kartični sistem je bistveno poenostavil večino delovnih postopkov – recepcijska služba je bila razbremenjena vnašanja podatkov, saj se podatki neposredno prenesejo v kartični sistem, ta pa poskrbi za samodejno pripravo kartic. Tako se lahko hotelsko osebje veliko bolj posveča gostom. Obenem pa pridobljeni podatki izboljšajo obvladovanje odnosov s strankami (CRM). Z uvedbo kontrole pristopa Time&Space in povezavo z VingCard so zagotovili točne podatke za obračun plač ter znižanje stroškov poslovanja. Optimizacija dela s kadri vsakemu vodji prihrani najmanj dan in pol dela na mesec.

Letni dogodek svetovne korporacije Fluke – prvič v Sloveniji Naročnik: Helms Briscoe Izvajalec: Maya team, Austria Trend Hotel Ljubljana Lokacija: Ljubljana, Postojna, Radovljica Datum: 26.–27. 1. 2011

Udeleženci svetovne korporacije Fluke so prišli z vseh koncev sveta in se med seboj večinoma niso poznali, zato je bil program namenjen spoznavanju, sprostitvi in zabavi. V hotelu Austria Trend so ponudili vso potrebno podporo za organizacijo povsem novega programa Giant fun with giant games. Maya team je postavil sceno, na kateri sta se predstavila dva slovenska vinarja, vrhunsko slovensko kulinariko in poligon, ki je vseh 220 udeležencev zapeljal v svet otroškega smeha in zabave. Odziv je bil enkraten in za udeležence presenetljiv, še enkrat pa se je izkazalo, da preprostost iger odpre in razoroži posameznike, ne glede na to, od kod prihajajo. Naslednji dan so gostje obiskali Postojno in si ogledali kraške lepote ter pozneje prispeli v Radovljico na gala večerjo. Svojo kreativnost so pri Maya team ponovno dokazali s presenečenjem gostov na avtobusih, saj so jim pripravili dogodek z vodniki, ki so sredi Ljubljane odigrali vsak svojo vlogo, ko so poskušali »štopati« avtobus. Lahko si predstavljate začudenje in poznejši smeh ter zadovoljstvo gostov ob spoznanju, da so štopali prav njihovi vodniki. Na poti iz Radovljice pa jih je čakal še »Happy quiz«, kjer so si najboljši priborili nagrade slovenske ročne obrti. Dvodnevni dogodek je po besedah predstavnika nemškega Helms Briscoe v celoti uspel in presegel pričakovanja vseh prisotnih.

www.spica.si/verticals/Hotelirstvo.aspx www.events-teambuilding.com

90 Primeri, triki in nasveti

Gadgets

družba Virgin izdala digitalno revijo Project, rupert murdoch pa the daily Distribucija tiskanih medijev se radikalno spreminja Začetek leta so zaznamovale predstavitve digitalnih revij, ki izhajajo izključno na napravi iPad. Leto se je začelo z digitalno revijo PROJECT Richarda Bransona, kmalu pa je sledila še revija THE DAILY, ki jo izdaja medijski mogotec Rupert Murdoch. V obeh revijah so članki opremljeni z multimedijskimi vsebinami. Gre za poslovni in multimedijski model, ki bo po mnenju uredništva temeljito spremenil način distribucije medijev ter medijski prostor.

Gadgets

sistem iperespresso je revolucija v pripravi prave kave Ugodje si lahko pričarate doma Ena kapsula kave, en kavni aparat in en ekspreso ... pri vas doma. Užitek, ki postane vsakodnevna razvada. Nov ekskluzivni sistem kapsul omogoča užitek ob pripravi in pitju čisto pravega italijanskega ekspresa. Polepšajte si vsak dan na zelo preprost način. Skuhajte si zares dobro kavo z novim X7. Srce sistema Iperespresso je kapsula, ki omogoča pripravo kave z bogato aromo in neverjetno kremo, ki je kot žamet ter se na kavi obdrži tudi 15 minut. Nepogrešljiv stil aparata X7 združuje najboljši italijanski dizajn s preprosto in praktično uporabo. S sistemom illy Iperespresso, je lahko izvrsten ekspreso pri vas doma na voljo vsako jutro, vsak dan in vsak trenutek. Če želite, si lahko s pomočjo penilca mleka pripravite tudi pravi italijanski kapučino. Na voljo je v rdeči, beli ali črni barvi.

Primeri, triki in nasveti

nove startarke so tukaj! Še pomnite, tovariši?

Se še spomnite tistih belih tenisk iz hrvaškega Vukovarja, ki so bile za nekatere prava mora? Vrnile so se »startaske«, a v popolnoma novi podobi ... pisane, črtaste, z leopardjim vzorcem ... Sprva namenjene za igranje namiznega tenisa, platnene, nizke, enobarvne, z gumijastim podplatom in popolnoma ročno izdelane – teniske Startas so povsem zaznamovale družabno in modno komunistično Jugoslavijo v 80. letih minulega stoletja. Vukovarski Borovo, proizvajalec »startask« in takratni regionalni industrijski gigant, je prodal več kot pet milijonov parov teh tenisk na leto, vrhunec popularnosti in moči, takrat že prave športne modne znamke, je zaznamovalo Startasovo generalno sponzorstvo vseh športnikov, ki so sodelovali na Univerzijadi v Zagrebu leta 1987. Zakaj ne bi bila modna muha s tradicijo del vaše garderobe tudi danes ... To je »Startas«! www.borovo.hr

Material ohišja: visokokakovostna umetna masa Pritisk: 15 bar Teža aparata: 6 kg Posoda za vodo: 1,2 l Moč: 1050 W www.espresso.si

�1

�9

�7

�2

�5

�0

�O�g�l�a�s��1�7�1��x��5�5��d�v�o�j�e�z�i�c�n�i��m�a�r�e�c��2�0�1�1

www.btc.it

GOOD REASONS TO COME TO BTC BUSINESS NETWORKING DESTINATIONS MARKETPLACE COMMUNITY EVENTS DEBATES VENUES MEETINGS TRENDS CONFERENCES EXPERIENCE HOTELS INCENTIVE TOOLS CONVENTIONS

Pa vaπe zgodbe? Gospodarsko razstaviπËe d.o.o. Odkrijte naπe skrivnosti.

The place to meet Italy’s events industry

30JUNE 1JULY FIERARIMINI

2011

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana

Bi poskusili nekaj novega?

ITALY’S EVENTS EXHIBITION

Kongresna destinacija Maribor-Pohorje Leta 2012 bo mesto ponosni nosilec naziva Evropska prestolnica kulture, leta 2013 pa bo Maribor zasijal v barvah 26. Zimske univerzijade! dva izjemna dogodka: leta 2012 bo mesto ponosni nosilec naziva Evropska prestolnica kulture, leta 2013 pa bo Maribor zasijal v barvah 26. Zimske univerzijade!

LOKALNI KONGRESNI URAD ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR Ga. Bernarda Karo +386 (0)2 234 66 08, +386 (0)2 234 66 23 convention@maribor.si www.maribor.travel

ǲ ǲ

Univerzitetno mesto Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in predstavlja poslovno, znanstveno, izobraževalno, kulturno ter politično središče vzhodne Slovenije. Dostop do mesta je izredno preprost, saj leži ob avtocestnem križišču 5. in 10. panevropskega prometnega koridorja. V neposredni bližini mesta (od 50 do 130 km stran) pa so tudi tri mednarodna letališča. Ob vznožju Mariborskega Pohorja, na stičišču mesta in narave, kulture ter športa in sprostitve ter živahnega utripa in le 5 kilometrov iz središča mesta Maribor, najdemo enega najboljših kongresnih hotelov v državi. Ponudbo slednjega dopolnjujejo še mnoge druge visokokakovostne nastanitvene in kongresne zmogljivosti na področju celotne destinacije Maribor-Pohorje. In zakaj se destinacija udeležencem kongresa ali poslovnega dogodka še posebej vtisne v spomin? Na obrežju reke Drave, v najstarejšem predelu mesta, Lentu, vas bo pozdravila Stara trta, najstarejša trta na svetu. Guinnessova rekorderka raste na pročelju Hiša Stare trte, hrama vinske tradicije in kulture Maribora, Štajerske in Slovenije, ki je hkrati izjemen prostor za organizacijo prireditev ali drugih dogodkov. Staro mestno jedro očara še z živahnimi ulicami in trgi ter izjemnimi hrami vrhunske kulture. Naj vas zajame vrtinec prireditev, od Festivala Lent, Festivala Stare trte, Festivala Maribor, Borštnikovega srečanja do Zlate lisice in številnih drugih mednarodno odmevnih dogodkov. Mestne ulice vas bodo pripeljale vse do enega najlepših slovenskih mestnih parkov, od koder se lahko povzpnete na Piramido, mestni vinski grič s čudovitim razgledom. Prav tako pa se lahko spustite v vinsko podzemlje ene najstarejših in največjih vinskih kleti Evrope. Po Dravi se vsekakor popeljite s tradicionalnim splavom ali turistično ladjico, saj ponuja vznemirljivo doživetje prav poseben pogled na mesto. Že samo mestno jedro uvršča Maribor v družbo evropskih mest, ki so prepoznavna po svoji edinstveni, tradicionalni in kakovostni ponudbi, privlačna lega ob Dravi, med Pohorjem ter vinorodnimi griči z živahno gostoljubnostjo Štajercev pa še dodatno

prispeva k dobremu počutju gostov. Skok na zeleno Pohorje navdušuje pohodnike, kolesarje, adrenalinske navdušence, pa tudi ljubitelje miru v naravi pohorskega pragozda, slapov in šotnih barij. In po aktivnostih se prileže ... kaj drugega kot sproščanje – po izbiri v mestnem ali gorskem wellness centru. Tudi pozimi, ko sneg pobeli Mariborsko Pohorje in ga spremeni v enega najprivlačnejših smučarskih centrov Slovenije. Slikovite vinske ceste, prepredene po obronkih Pohorja in vinorodnih gričih vse do avstrijske meje in naprej, tvorijo vinsko-kulturno pot, kjer na svoj račun ne pridete le poznavalci vina, temveč tudi ljubitelji kulinarike, tradicionalnih običajev, etnološke dediščine, izvrstnih razglednih točk – pa če ste na kolesu, peš, z živim ali jeklenim konjičkom. Turistične domačije in vinogradniki vas bodo pričakali z domačimi kulinaričnimi užitki ter pristno gostoljubnostjo. Prepričajte se, da je destinacija MariborPohorje odličen gostitelj kongresnih in poslovnih dogodkov! Ni namreč naključje, da se bosta prav v Mariboru v prihodnje odvijala

Destinacijska predstavitev

ǡ ǡ

ǁǁǁ͘ƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ

EĂƌĂǀŶŽ ŽŬŽůũĞ ǌĂ ƉŽƐůŽǀŶĂ ƐƌĞēĂŶũĂ

EĂƚƵƌĂů ŶǀŝƌŽŶŵĞŶƚ ĨŽƌ ƵƐŝŶĞƐƐ DĞĞƟŶŐƐ

WŽƐůŽǀŶŝ ƚƵƌŝǌĞŵ ǀ ŽďũĞŵƵ WŽŚŽƌũĂ ƉŽŶƵũĂ ĞŶŬƌĂƚŶŽ ŝǌŬƵƓŶũŽ͕ Ŭŝ Ɛŝ ũŽ ďŽĚŽ ŽďŝƐŬŽǀĂůĐŝ ǀĂƓĞŐĂ ĚŽŐŽĚŬĂ ǌĂƉŽŵŶŝůŝ ǌĂ ǀĞĚŶŽ͘ sƐĞ͕ ŬĂƌ ǀĂŵ ƉŽŶƵũĂŵŽ͕ ƐŵŽ ǎĞ ƉƌĞŝǌŬƵƐŝůŝ ŝŶ ǌĂƌĂĚŝ ĚŽďƌŝŚ ŝǌŬƵƓĞŶũ ƚƵĚŝ ƵǀƌƐƟůŝ ǀ ƉŽŶƵĚďŽ͘

ƵƐŝŶĞƐƐ ƚŽƵƌŝƐŵ͕ ǁŚĞŶ ƵŶĚĞƌƚĂŬĞŶ ŝŶ ƚŚĞ ƐƵƌƌŽƵŶĚƐ ŽĨ ƚŚĞ ďĞĂƵƟĞƐ ŽĨ ƚŚĞ WŽŚŽƌũĞ ŵŽƵŶƚĂŝŶ ƌĂŶŐĞ͕ ƉƌŽǀŝĚĞƐ Ă ƵŶŝƋƵĞ ĞǆƉĞƌŝĞŶĐĞ ƚŚĂƚ ǀŝƐŝƚŽƌƐ ƚŽ ǇŽƵƌ ĞǀĞŶƚ ǁŝůů ĂůǁĂǇƐ ƌĞŵĞŵďĞƌ͘ dŚĞ ƐĞƌǀŝĐĞƐ ǁĞ ŽīĞƌ ŚĂǀĞ ďĞĞŶ ƚĞƐƚĞĚ ĞǆƚĞŶƐŝǀĞůǇ ĂŶĚ ǁĞ ďƌŝŶŐ Ă ǀĂƐƚ ǁĞĂůƚŚ ŽĨ ĞǆƉĞƌŝĞŶĐĞ ƚŽ ĞǀĞƌǇ ŽĐĐĂƐŝŽŶ͘

Ă ŽƌŐĂŶŝǌĂĐŝũŽ ŬŽŶŐƌĞƐŽǀ͕ ƉŽƐůŽǀŶŝŚ ƐƌĞēĂŶũ͕ ŵŽƟǀĂĐŝũƐŬŝŚ ƚƌĞŶŝŶŐŽǀ͕ ƌĂǌƐƚĂǀ ŝŶ ĚƌƵŐŝŚ ƉŽƐůŽǀŶŝŚ ĚŽŐŽĚŬŽǀ ƐŵŽ ĚŽƐĞŐůũŝǀŝ ŶĂ͗

&Žƌ ĐŽŶĨĞƌĞŶĐĞƐ͕ ďƵƐŝŶĞƐƐ ŵĞĞƟŶŐƐ͕ ŵŽƟǀĂƟŽŶĂů ƐĞŵŝŶĂƌƐ͕ ĞǆŚŝďŝƟŽŶƐ ĂŶĚ ŽƚŚĞƌ ďƵƐŝŶĞƐƐ ĞǀĞŶƚƐ͕ ǇŽƵ ĐĂŶ ƌĞĂĐŚ ƵƐ Ăƚ͗

,ŽƚĞů ,ĂďĂŬƵŬ ΎΎΎΎΎ WŽŚŽƌƐŬĂ ƵůŝĐĂ ϱϵ ϮϬϬϬ DĂƌŝďŽƌ dĞů͗͘ нϯϴϲ Ϯ ϯϬ Ϭϴ ϭϬϬ ŚĂďĂŬƵŬΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ

,ŽƚĞů ĞůůĞǀƵĞ ΎΎΎΎ EĂ ^ůĞŵĞŶƵ ϯϱ ϮϮϬϴ WŽŚŽƌũĞ dĞů͗͘ нϯϴϲ Ϯ ϲϬ ϳϱ ϭϬϬ ďĞůůĞǀƵĞΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ

,ŽƚĞů WŝƌĂŵŝĚĂ ΎΎΎΎ hůŝĐĂ ŚĞƌŽũĂ aůĂŶĚƌĂ ϭϬ ϮϬϬϬ DĂƌŝďŽƌ dĞů͗͘ нϯϴϲ Ϯ Ϯϯ ϰϰ ϰϬϬ ƉŝƌĂŵŝĚĂΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ

96 Destinacijska predstavitev

Dolina Soče Kobarid – malo mesto z velikimi zgodbami

Na zahodu Slovenije pod vznožjem Julijskih Alp, prav na meji z Italijo, najdemo navdušujoče lepo dolino reke Soče, ki velja za eno izmed najlepših evropskih rek. Prav tu, na prelomu alpskega sveta v furlansko nižino, je zgodovina pisala velike zgodbe. Najbolj znana med njimi je gotovo Soška fronta med 1. svetovno vojno, ki jo tenkočutno predstavlja Kobariški muzej. Spomin na bitke živi tudi v muzejih na prostem – kar šest jih sami ali v spremstvu vodnika najdemo na 100kilometrski Poti miru. Slikovita narava zagotavlja pogoje za izvedbo številnih zanimivih športnih in drugih programov za posameznike ter skupine. Dolina je raj za vodne športe na reki Soči (rafting, spusti s kajaki in kanuji, hydrospeed, kanjoning …) in ribolov, velike ter raznolike možnosti ponuja pohodnikom in gorskim kolesarjem. Pobočja Stola so znano prizorišče mednarodnih tekmovanj jadralnih padalcev, običajnim gostom pa nepozabno doživetje ponujajo piloti v tandemih. Za varno izvajanje vseh teh dejavnosti skrbijo izkušeni vodniki športnih agencij. Za vse ljubitelje dobre hrane in vrhunskih vin je Kobarid zadetek v polno! Izročilo starih rodov še vedno živi v družinskih restavracijah in gostilnah, kjer lahko okusite jedi naših prednikov, kot so kobariški štruklji, domača polenta, planinski sir in skuta. Lokalni gostinci

iz starih receptov z inovativnimi pristopi sestavljajo vrhunske kulinarične dobrote. Posebno doživetje je tudi odkrivanje žive etnološke dediščine in pokušina sira Tolminca, ki se že stoletja prideluje po tradicionalni metodi na pašnih planinah nad Kobaridom. »Bolje dobro storjeno kot dobro rečeno«, torej pridite in dokazali vam bomo! LTO Sotočje – Turistično informacijski center Kobarid Trg svobode 16, SI5222 Kobarid +386 5 38 00 490 +386 5 38 00 491 info.kobarid@lto-sotocje.si www.dolina-soce.com www.visit-soca.com

Destinacijska predstavitev

98 Destinacijska predstavitev

Notranjsko-kraška regija

Kranj

Zeleni kras

Iz letališča in kongresnega centra v mesto zelenja ter doživetij

Le pol ure vožnje iz Ljubljane proti morju ali z obale v notranjost Slovenije je Notranjskokraška regija, imenovana Zeleni kras, z najbolj prepoznavno in obiskano naravno turistično znamenitostjo – Postojnsko jamo. Pomembna prometna in strateška lega tega območja je skozi stoletja pustila tudi izjemne zgodovinske spomenike, ki so danes namenjeni izobraževanju, raziskovanju in doživetjem. Zeleni kras kot turistična destinacija omogoča neomejene možnosti za poslovna srečanja in edinstvene izkušnje ob preživljanju prostega časa skozi vse leto. Tu so svetovno znane jame: Postojnska jama, Jama pod Predjamskim gradom, Križna in Planinska jama ter Pivka in Črna jama, v katerih doživite prav poseben jamski treking. Nad skrivnostnim kraškim podzemljem vas vabijo biseri kulturne dediščine, Predjamski grad, gradova Snežnik in Prem. Doživljajsko središče predstavlja Park vojaške zgodovine v Pivki. Raznolika pokrajina in bogata naravna ter kulturna dediščina omogočata številne adrenalinske dogodivščine, ob poti pa vam vrata odpirajo tudi gostišča in turistične kmetije, ki ponujajo okusne domače dobrote ter ekološko pridelano hrano. Če ste ob branju pomislili, da bi prihodnji poslovni dogodek organizirali na Zelenem krasu, smo vam pripravili idejni program za dvodnevni poslovni dogodek, ki bo presegel vaša pričakovanja. PRVI DAN: V jutranjih urah prihod v Postojno in nastanitev v Hotelu Kras s 4 zvezdicami. V hotelu dopoldan izvedete manjši dogodek v konferenčni sobi, ki sprejme do 70 oseb, in ga zaključite s hladno-toplim bifejem. Popoldne vas prevzame agencija TIME OUT EVENTS, ki na Zelenem krasu izvaja različne programe, kot je t. i. Survivor – spopad plemen, ki črpa navdih v resničnostnem šovu SURVIVOR. Ta zanimiv program bo vašo ekipo stresel, pretresel in izstrelil močnejšo, bogatejšo ter povezano kot še nikoli. Po programu, ki traja 3 ure, se vrnete v hotel in se odpravite za svečano večerjo v Jamskem dvorcu, ob vhodu v Postojnsko

jamo. Jamski dvorec je v svoji zgodovini velikokrat gostil najvišje državnike pa tudi umetnike, znanstvenike in druge pomembne obiskovalce. Vedno večje zahteve in želje gostov ter zasledovanje novih kulinaričnih smernic v Jamskem dvorcu narekujejo razvoj kulinarične umetnosti, ki pa še vedno prisega na tradicionalni način priprave jedi. Bi se vam prilegla srednjeveška, cesarska ali furmanska pojedina? DRUGI DAN: Da bi bil nepozaben tudi drugi dan, bo poskrbela agencija VINETOU, ki že vrsto let deluje na področju urjenja ekip. Ekipa Vinetou vas bo animirala skozi zabavni dan in vas pripravila na doseganje vrhunskih rezultatov. Skozi zgodbe čudovitih krajev Zelenega krasa se boste zapeljali v čisto pravo avanturo in adrenalin. Vinetou bo skrbel predvsem za vašo varnost in počutje, medtem ko boste reševali džip iz blata, pristali v poligonu za paintball, se podali na orientacijski lov za zakladom, se spustili v jamo in odkrivali podzemlje ali si poskušali pripraviti napitek na popotniški način. Seveda vas bodo tudi naučili, kako si pripraviti ognjišče – in to kar brez vžigalic. Če vam bo uspelo, vas bodo nagradili s

prigrizkom pristne lokalne kulinarike. Po kosilu se odpravite še na jamski treking po Postojnski, Črni in Pivki jami, potem pa je čas za vrnitev domov. Smo vam ponudili dobro idejo za vaš naslednji poslovni dogodek s teambuildingom? Tu so še informacije, ki jih potrebujete za izvedbo programa. Postojnska jama d.d. Postojna www.postojnska-jama.si info@postojnska-jama.si +386 5 7000 103 Vinetou d.o.o., Agencija za adrenalinsko doživljajski turizem www.vinetou.si info@vinetou.si +386 40 805 761 Ekipa TIME OUT www.timeoutevents.si info@timeoutevents.si +386 41 870 880

Le deset minut od enega največjih kongresnih centrov v Sloveniji – Kongresnega centra Brdo – je oddaljeno mesto, ki ga odlikuje bogata naravna, kulturna in zgodovinska dediščina. Kranj se v zadnjih letih vse bolj razvija v turistično mesto s pestro ponudbo za poslovne goste in druge obiskovalce. Prednost mu dajeta bližina letališča in mirna okolica, kjer si po napornem dnevu posameznik ali skupina lahko nabere novih moči. Obrambni sistem mesta, dediščina najslovitejšega arhitekta Jožeta Plečnika in kanjon Kokre sredi mesta vas bodo popeljali v obdobje srednjega veka ter polpretekle zgodovine, da boste lahko za nekaj časa pozabili na sestanke in poslovne obveznosti. Tudi kranjsko podzemlje skriva zanimive zgodbe. Rovi pod starim Kranjem so bili zgrajeni med 2. svetovno vojno kot zaklonišča, danes pa si lahko v njih ogledate rekonstrukcijo zaklonišča in simulacijo letalskega napada. V rovih organiziramo tudi razne dogodke za zaključene skupine po željah naročnika. Seveda vas lahko

odpeljemo tudi na Trbojsko jezero, po katerem boste zaveslali v čolnih in spoznali bogato rastlinstvo ter živalstvo, na koncu pa se okrepčali z izbranimi jedmi. Vabimo vas v Kranj, prijetno mesto, ki je zaradi svojih znamenitosti zagotovo vredno obiska. Zavod za turizem Kranj Glavni trg 2, 4000 Kranj +386 (0)4 238 04 50 www.tourism-kranj.si tic@tourism-kranj.si

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. www.zelenikras.si

Konferenčni center Perla Za nov slog poslovnih doživetij ... Snujete poslovni dogodek in si želite spremembe? Pridite v sončno Novo Gorico, kjer poslovne dogodke vseh vrst lahko povežete z atraktivnimi doživetji – igrami na srečo, zabavo, sprostitvijo, pa tudi športom, nakupovalnimi, vinskimi in gastronomskimi izleti. Imamo vse, kar potrebujete. Urejene prostore, udobne hotele, dobre restavracije, vrhunsko tehniko, predvsem pa ljudi, ki vam bodo pomagali dogodek uresničiti, kot ste si ga zamislili. V konferenčnem centru Perla in drugod v Novi Gorici in slikoviti okolici. Po meri in na ključ.

Info: t 05 331 13 41 booking@hit.si www.hit.si www.thecasinoperla.com

Destinacijska predstavitev

100

Zaključna beseda

Patrick M. Delaney, direktor Ovation Global DMC

Conventa – novo doživetje poslovne borze

Prijavnica Naročite torej svoj izvod revije Kongres in ugotovite, kaj se dogaja v industriji srečanj po Evropi! Prosimo, izpolnite prijavnico in naročite revijo Kongres: Ime in priimek Naslov Naziv podjetja/ustanove Naslov

red približno tremi tedni sem prejel vabilo na poslovno borzo v Sloveniji. Moj odziv? »Uf, še ena turistična poslovna borza. To je vse, kar svet res potrebuje!« O tem koncu sveta in poslovni borzi, ki se imenuje Conventa, nisem vedel praktično nič. O borzi, ki »združuje ponudnike storitev s področja industrije srečanj Jugovzhodne Evrope in izbrane vabljene goste iz celotne Evrope.« Moram pa tudi priznati, da ne maram izraza »Jugovzhodna Evropa« – nekako me spominja na »Bližnji vzhod« (= težave!?). Ker pa sem seveda optimist, sem vabilo sprejel – navsezadnje je destinacija Slovenija in vsaka država, ki ima ljubezen (love) že v imenu, ne more biti slaba! Hkrati se borza odvija v Ljubljani, mestu z resnično zanimivim in zame eksotičnim imenom, za katerega sem bil vedno na skrivaj ponosen, da ga znam izgovoriti in črkovati.

A zdaj, ko sem bil končno tukaj, obžalujem predvsem to, da si za ogled te regije nisem vzel več časa. Letalske povezave so učinkovite – povezan let z Lufthanso in Adrio preko Frankfurta. Potem pa je tukaj še sama borza Conventa, ki dobro pokriva regijo z razstavljavci iz Hrvaške,

Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Albanije, delov Avstrije in Italije ter seveda Slovenije. Kakovost in kreativnost cateringa na tej borzi je bila med najboljšimi, kar sem jih videl, in se zlahka kosa z mojimi skandinavskimi izkušnjami. Sam razstavni prostor je bil zračen in naraven, saj so bile stojnice narejene iz zabojev za jabolka. To je bila bistroumna uporaba slovenskega tradicionalnega izdelka, ki je hkrati tudi učinkovit in trajnosten. Slovenija ima odlične zmogljivosti za srečanja in konference, dober standard hotelskih namestitev ter spektakularno pokrajino. Tudi v dežju je Bled videti odlično.

Najbolj navdušujoča dimenzija celotne izkušnje v Sloveniji pa so bili ljudje s svojo zagnanostjo, pozitivnim odnosom in poslovnim pristopom. Tako smo pometli še z enim stereotipom! V svoji karieri sem izpeljal nekaj dogodkov v Dubrovniku, vendar sem bil presenečen nad široko paleto možnosti zunaj ikonskega mesta. Črna gora kljub svoji majhnosti ponuja raznovrstne priložnosti za organizacijo kongresov. In čeprav je še večinoma neodkrita, ima Srbija ogromen potencial.

Kot poklicni organizator srečanj se nenehno srečujem z željo po nečem novem, zanimivem, z dodano vrednostjo in po partnerjih, ki so fleksibilni in si želijo sodelovanja.

Kraj

Prepričan sem, da regija Jugovzhodne Evrope ponuja odgovore na številne izzive.

Telefon

Poštna številka

Država Faks

E-pošta Davčna številka

Obiščite jo in se prepričajte sami! Zagotovo boste zadovoljni.

Naročam revijo Kongres za leto 2011 po ceni 45,00 € (4 izvodi: pomlad 2011, poletje 2011 jesen 2011, zima 2011).

Naročam posamezno številko po ceni 10,00 €. Prosimo, vpišite letnik in številko revije: Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: Toleranca Marketing d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Račun bo poslan na naveden naslov. Po plačilu bo revija Kongres poslana na naveden naslov. Stroški pošiljanja so vključeni v ceno. Revijo lahko naročite tudi preko spleta na: www.kongres-magazine.eu/narocilo-revije/narocilnica/. Več informacij lahko dobite, če pokličete Jana Klavoro: M: +386 (0)40 598 005, T: + 386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu

Do le

njs k

ac .1

, Lj

lja na

gd .o.o . ark etin Vita M

m .co l o

a@ r i c

m ko a

Center za komunikacije

nje Prevaja

anje Oglašev

Celostn e akcije t ržnega komun iciranja

ran

č ro

o sp

hk sko vni a ti ved b n iz ja i

nih

las

aci

ani z

vin ko

tis

cij ika ubl

relo

in p

Org

dogodkov

lik ob

vo ja

ed zv

ra z

i in va no

nje ova

an je

ovi n

St bl rate ag šk ov o n nih ač zn rto am va k nje

blik

Ur ej

tisk

oo fičn

ocijskih besed

Hotel Bristol  Ulica Maršala Tita 108, Opatija Tel + 385 51 706 300, Fax: +385 51 706 301 reservation@hotel-opatija.hr, www.hotel-bristol.hr

Priprava prom

The elegant hotel Bristol, located in the centre of Opatija, is a shining example of Opatija`s original grandeur. Hotel attracts with its exclusive charm from the facade all the way to the interior and into the rooms. With the discreet atmosphere and individual approach, hotel Bristol is a perfect place for your meetings, presentations and private events. Guests are more than welcome to enjoy in pleasant afternoon coffee or tea in the traditional Viennese-style Cafe Palme and to discover the innovative offer of the hotel’s Spa & Beauty area.

ija

business events

onf ere

perfect place for your

Gra

quality and service

e nj

n tiv ea Kr

a statement of

akc

ov a Fa nje ce sp bo le ok tni og h s laš tra ev ni i an n je

afi gr o t Fo

Red

Organizacija

i tor Lek

104

105

Mesto kongresnih storitev

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

sloVenska turistiČna organizacija Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@Slovenija.info www.Slovenija.info

cankarjeV dom, kulturni in kongresni center Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 �1�0�0 congress@cd-cc.si �9�5 www.cd-cc.si/congress

kongresni urad beograd Masarikova 5/IX 11000 Beograd Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

turistiČna organizacija žuPnije dubroVnik & neretVa 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

�7�5 kongresno-turistiČni serVis albatros Ribenska cesta 2 �2�5 4260 Bled �5 Slovenija �0 +386 (0) 45 780 350 info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com

kongresni urad Črne gore Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

turizem ljubljana Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

kongresni urad oPatija V. Nazora 3 51410 Opatija Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

zaVod-kongresnoturistiČni urad Dunajska 156 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 569 1260 info@Slovenija-convention.com www.Slovenija-convention.com

kongresni urad mesta reka Užarska 14 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

zaVod za turizem maribor Partizanska 47 2000 Maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

kongresni urad srbije Čika Ljubina 8 11000 Beograd Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel kongresni urad zagreb Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

go®mice d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu

GO SMART. GO CREATIVE. GO MICE.

www.go-mice.eu

DMC-agencija �B�a�n�e�r

�9�.��a�p�r�i�l��2�0�1�0��1�1�:�4�6�:�2�8

dubroVnik traVel Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

It’s a beautiful world!

Destination Destination: estination:: EARTH

Earth.indd 2

8.4.2010 10:25:56

komPas corPorate Pražakova 4 1514 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2006 324 mice@kompas.si www.kompas-online.net liberty incentiVes & congresses sloVenija Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-Slovenija.com www.liberty-incentive.net

106

Mesto kongresnih storitev

DMC (Destination management company

INTOURS DMC Demaco d.o.o. Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

Agencija za organizacijo dogodkov

GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Kongresni hotel

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com

Hoteli Bernardin d.d. Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h-bernardin.si www.bernardingroup.si

Unique Slovenija Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-Slovenija.si miha.rott@unique-Slovenija.si

Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Kongresni in razstaviščni center

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si Thermana d.d., Hotels and Resorts Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

108

109

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Mesto kongresnih storitev

Hotel Drnča Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija +386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

Perla, Casinò & Hotel Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si

Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)3 829 7848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Bohinj Park EKO Hotel Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Sava Hoteli Bled, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Falkensteiner Club Funimation Borik Ulica Majstora Radovana 7 23000 Zadar Hrvaška +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com

Maistra Obala Vladimira Nazora 6. GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

Športni center Pohorje Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org

110

111

Mesto kongresnih storitev

Ponudnik drugih kongresnih storitev

Mesto kongresnih storitev

PMS 281 C PMS 131 C PMS 2603 C PMS 542 C

Parthen of meeting essentials Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl

PMS 315 C

adria airWays Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

restaurant & catering borbona Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

alkimist, PreVajalska agencija Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0) 590 73 273

turizem kras destinacijski management d.d. Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

dneVnik d.d. Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)1 308 2150

HI[A KULINARIKE

hiša kulinarike jezeršek Jezeršek gostinstvo d.o.o. Sora 1a 1215 Medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21

Sejmi, borze in dogodki

30 November - 2 December 2010

eibtm Gateway House 28, The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Velika Britanija +44 (0) 20 8271 2127 eibtm.helpline@reedexpo.co.uk www.eibtm.com

klaro d.o.o. Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770

go®mice d.o.o (conVenta) Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.conventa.si

meetings:review Hammer Hill Studios Stanbrook CM6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com

imex The Agora, 1st Floor Ellen Street Hove East Sussex Anglija BN3 3LN +44 1273 227311 www.imex-frankfurt.com/

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogodkov

Kongresni in razstaviščni center

Kongresni hotel

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storitev

112

Mesta distribucije revije Kongres

Cankarjev dom, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Prešernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Thermana d.d., Hotels and Resorts Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

Sava Hoteli Bled, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Best Western Premier Hotel Slon Slovenska cesta 34 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0) 1 470 11 00 recepcija@hotelslon.com www.hotelslon.com

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Če bi želeli imeti distribucijo revije Kongres tudi v vašem hotelu, agenciji, kongresnem centru itn., prosimo, pošljite elektronsko sporočilo na naslov jan.klavora@go-mice.eu.

Vodnik po industriji srečanj Jugovzhodne Evrope Southeast Europe Meeting Guide

MEET IN SOUTHEAST EUROPE Če ste organizator dogodkov in iščete prizorišče, hotel, PCO-, DMC- ali drugo agencijo iz regije Jugovzhodne Evrope, vas vabimo, da partnerje, ki ustrezajo vašim kriterijem, poiščete preko Visit www.meetinsee.com where more than 200 meeting providers are presented. spletnega portala www.meetinsee.com.

2010 2011

Uredništvo revije Kongres se je povezalo z nekaterimi kongresnimi centri, hoteli ter letalsko družbo Adria Airways in se dogovorilo, da bo tudi v njihovih prostorih potekala distribucija Revije Kongres. Mesta distribucijo so:

www.meetinsee.com je najobširnejši spletni iskalnik za ponudnike storitev na področju industrije srečanj v Jugovzhodni Evropi.

www.meetinsee.com

Dnevnik Vsak dan kakovostne in verodostojne informacije o aktualnem gospodarsko-političnem dogajanju ter z vseh drugih področij življenja – športa, kulture, zdravstva, zabave itn.

Vsako sredo PROSTI ČAS – posebne tematske strani o izletništvu, turizmu, popotništvu in počitniških avanturah.

Za vas smo pripravili tudi številne priloge www.dnevnik.si

Redne priloge Oddih 25. 01. Alpe-Adria – turizem in prosti čas 07. 04. Rekreacija, pomlad 09. 06. Poletje 30. 09. Narava in zdravje 17. 11.

Zima

Izredne priloge za turizem in prosti čas v letu 2011 HRVAŠKA (poletje), TURČIJA, ITALIJA, GRČIJA, ČRNA GORA, RUSIJA, NEMČIJA, AVSTRIJA

Naši naročniki si svoj izvod časopisa lahko kadarkoli prenaročijo na počitniški naslov v kateri koli kraj v Sloveniji, v poletnih mesecih pa tudi na Hrvaško. Informacije in naročila � 080 20 07, e-naslov: narocnina@dnevnik.si

Življenje ima besedo

Competitors and partners. Together, on our playground. Liburnia Riviera Hotels, Opatija

Congress Office Tel. +385 51 710304, 710323 kongresi@liburnia.hr â&#x20AC;˘ www.liburnia.hr

11.000 članov 15.000 prejemnikov e-biltena 600 dogodkov letno

CALL CENTRE:

KLICNI CENTER:

+386 4 280 30 30

080 11 56

every day from 8.00 am to 7.00 pm booking@slovenia.info

vsak dan od 8.00 do 19.00 booking@slovenia.info

85.000 obiskovalcev Doma gospodarstva letno 1.000.000 obiskovalcev spleta letno

WHERE TO STAY IN SLOVENIA

POSLOVNO KONFERENČNI CENTER GZS

The widest selection of accommodation in Slovenia Hotels // Self-contained units, rooms // Tourist farms // Youth hostels // Guesthouses // B&Bs // Call centre // Affordable prices

Večnamenske dvorane, učilnice, sejne sobe

www.slovenia.info

Tehnična opremljenost Brezplačno parkiranje Pogostitev udeležencev

NASTANITVE V SLOVENIJI Največja izbira nastanitev v Sloveniji

Oglaševanje v stavbi GZS

Hoteli // Apartmaji, sobe // Turistične kmetije // Mladinski domovi // Penzioni // Gostišča // Klicni center // Konkurenčne cene

Promocija na dogodkih Spletno oglaševanje Oglaševanje v tiskanih medijih Gospodarska zbornica Slovenje Dimičeva 13 1504 Ljubljana Tel: +(01) 5898 000 E-pošta: info@gzs.si

Carefree holidays are just a call or click away!

www.slovenia.info

www.visitljubljana.si

eÄ? an j

Kr ea za us tiv pe ĹĄn no a sr

m es to