Zvitica POLETJE 2021 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

zvitica poLetje 2021

Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj

Zvitica POLETJE 2021 2021/3 300 izvodov Cena: 0 € Odgovorna urednica: Valentina Ambrožič Lektoriranje: Valentina Ambrožič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič Oblikovanje Črnfest grafik: Dea Biličič Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si

kazalo 05

UVODNA BESEDA

študentska potepanja 23 dni prečudovite Mehike

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Kolumna o dedkovih naukih Po žveplanem vinu me boli glava …

mladinski center bit Poletne aktivnosti v MC BIT Power on competencies

BESEDNO USTVARJANJE Beli venec Magistrale

ŠTUDENTSKA KUH'NA Pica lepotica

Zvitica – neopredeljena revija za mlade, ki vzpodbuja pogovor, odpira debato, izobražuje mlado in staro, deli javno mnenje ter mladim omogoča prostor za izražanje različnih pogledov na svet. Ustvarjalci Zvitice – aktivni mladi, ki želijo svoje znanje, misli in pogled deliti z drugimi sovrstniki in generacijami. Študenti in dijaki različnih področij, ki besede na papir v večini zapišejo brez poznavanja novinarskih praks ter se z njimi tudi prvotno ne želijo omejevati. Bralci Zvitice – so odprti in razgledani posamezniki, željni novih znanj in člankov, ki bodo razburkali njihove misli ter jim odprli drugačen pogled na svet. Če tudi se kdaj zgodi, da se ne strinjajo z vsem kar napišejo avtorji, se zavedajo, da je za družbo različno mišljenje posameznikov izrednega pomena, saj je gonilo napredka. Prav zato mnenja drugih in vse ustvarjalce Zvitice spoštujejo.

uvodna beseda Končno! S sproščanjem ukrepov lahko končno bolj sproščeno uživamo v poletju. Mogoče pa smo res vse bližje in bližje koncu oziroma novemu začetku normalnosti. Bolj ko se vsi skupaj vračamo v normalo, vse več aktivnosti in dogodkov se odvija. Se tudi tebi zdi, da bo to poletje mimo hitreje izmed vseh prej? Toliko je dogodkov in mest, ki jih moramo obiskati, toliko je prijateljev, s katerimi se nismo videli že preveč časa, toliko je življenja, ki ga moramo nadoknaditi. Hitimo iz dneva v dan, kot da se bojimo, da bomo zopet zaprti, da je to le kratko obdobje svobode, ki ga bo konec s prvim odpadlim listom jeseni. Toliko negativnih izkušenj z omejevanjem gibanja in aktivnosti smo imeli, da zdaj že nagonsko razmišljamo o naslednjih ukrepih. Ne prehitimo poletja in sončnih dni. Uživaj v trenutku in razmišljaj pozitivno. Zdaj smo tu, čaka pa nas samo še pot navzgor. Verjamem, da bo naslednje šolsko in študijsko leto potekalo po ustaljenih tirnicah ter da se bomo epidemije in ukrepov spominjali le še po prepovedanih feštah in prihodu domov po prepovedani uri. V množici poletnih dogodkov tudi mi letos organiziramo že 14. festival ČrnFest. To je največji letni projekt kluba in je eden izmed redkih festivalov, ki se je obdržal tudi v letu 2020, na kar smo izredno ponosni, hkrati pa vemo, da mora biti letošnji še za stopničko boljši. Med 21. in 29. avgustom vam torej obljubljamo zabavne in kulturne dogodke v starem mestnem jedru Črnomlja. Med drugimi nas bodo obiskali Hladno Pivo, Edo Majka, Vazz in Gal Gjurin. Program in več informacij najdeš na spletni strani. Veselimo se tvojega obiska in podpore pri izvedbi takšnih dogodkov v lokalnem okolju.

Manja Novak, predsednica

študentska razmišljanja

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

Kolumna o dedkovih naukih Avtorica: Maša Kuzma

Od svojega dedka sem se naučila dva najpreprostejša, a, če sta v pravi meri implicirana, najpomembnejša življenjska vodila. Skoraj v vsaki težavni situaciji se spomnim njegovih besed, prežetih s t.i. kmečko pametjo. Glede na to, da sem ob njegovih naukih imela nekaj več kot deset let, so mi te besede sedle v srce šele nekaj časa kasneje. Prvi od naukov se glasi: »Manj je več.« Z vpogledom v te besede se mi je odprl nov svet verjetno šele slabo desetletje po tem, ko sem jih prvič slišala. Bolj preprosto kot je, večjo moč ima. Preprostost je mogočna. Je naravna in lahka. Eden izmed največjih paradoksov, ki sem jih izkusila v težkih trenutkih je, da moraš vsak še tako na videz preprost nauk izkusiti v eni izmed najtežjih življenjskih situacij. Kaj je tu trik? Že v naši družbi, visoko razviti in napredni, se opazi ta težnja k naravnemu. Vedno, ko skušamo razumeti človekovo, družbeno ali civilizacijsko ravnanje, se nezavedno vrnemo v preteklost, v primerjavo z živalskim svetom in k prvinskim nagonom. Ti so preprosti. Želimo si, da bi bili siti, varni, ljubljeni in potešeni. In za to smo pripravljeni narediti karkoli. Z začetkom formuliranja naprednih družb se je kompleksnost povečala. Zdaj je namesto nagona motiv, ki ni nujno preprost. Ne glede na to pa se v vrhu razvitosti vračamo k prvinskemu. To je razvidno že samo v pridelovanju hrane. Na voljo so nam tisoč in eni izumi, naprave in olajšave, a v zadnjih letih se je pomen zemlje povečal. Kmetijstvo je postalo pomembno, zdaj je bogat človek, ki ima zemljo, ne pa stolpnico v središču metropole. »Manj je več.« Ta nasvet se lahko uporabi v vsaki okoliščini. Nikoli ne zgrešiš s preprosto črno obleko. Ne moreš obžalovati svojih besed, če rečeš previdneje to, kar misliš. Če skušaš v vsaki kočljivi situaciji zmanjšati intenzivnost svojih občutij, lahko pametneje ravnaš. »Simplicity is the ultimate sophistication.« oz. moj prevod »Preprostost je vrhunska prefinjenost.« avtorja Leonarda da Vincija je še en dokaz, da je manj več. Ne moreš izgubiti, če le to pravilno vneseš v svoj vsakdan. Za to, da sem končno uvidela pomen dedkovih besed, sem se velikokrat morala 'opeči'. Najbolj je to bilo vidno v najstniških letih, ko sem zaradi odraščanja imela v sebi veliko občutkov, ki jih nisem v resnici razumela (kot v resnici vsak otrok pred vstopom v odraslost). Če se stvari niso odvijale, kakor sem si zamislila, sem se razjezila. In velikokrat je moja impulzivna reakcija vplivala na izid situacije in na odnose z ljudmi. Ko sem

se končno spomnila besed svoje modre sove (beri dedka), sem skušala to upoštevati. Ko mi nekaj ni bilo prav, nisem reagirala z nesramnimi besedami, ampak sem se skušala zadržati. Vsakič sem skušala manj stvari izliti, manj negative oddati. Rezultati so bili čudoviti. Če se človek preveč oklepa svojega notranjega sveta, ne da priložnosti lastnemu razvoju. Če se zadržimo, preden izustimo kaj grdega ali zlega, mogoče vidimo, da situacija sploh ni naperjena proti nam, kakor se zdi na začetku. Zmeraj zadrži kaj zase, to velja tako za skrivnosti kot za lastne cilje in načrte zaradi razlogov, ki jih že vsi dobro poznamo. Več molčiš, večji vtis na ljudi narediš. Manj je več. Drugi dedkov nauk, ki mi je – odkar sem ga začenjala razumeti – spremenil pogled na svet, je 'zmeraj bodi boljša'. In s tem je mislil predvsem na moj odnos. Bodi boljša do ljudi, ki ti želijo slabo. Ne spuščaj se v nižine opravljivcev, zamerljivcev, jeznih in zlobnih ljudi. Če ti nekdo želi slabo, ne želi njemu enako. Bodi boljša in mu želi dobro. Če te nekdo izda, če te nekdo opravlja, ne delaj tega tudi ti. Pokaži svojo dobro vzgojo in manire, ki ne bodo dopustile, da bi se spustila pod nivo dame. Ta nasvet, ki ga človek lahko dobro razume šele po odhodu iz srednje šole, sega v večje globine razumevanja ljudi kot se zdi. Ko sem ugotovila ta čudežni trik, se mi je zdelo, kot da sem ugotovila smisel življenja. To sem pa sicer v praksi izkusila že pred najstniškimi leti. S svojo sestrično sva se v hiši najinih starih staršev velikokrat na smrt (ko si star 10 let, se ti zdi, da je vsak kreg večen) spričkali. Kričali sva druga na drugo in si nastavljali razno razne pasti po hiši. Ko naju je imel dedek že vrh glave z najinimi norčijami, mi je rekel, naj bom boljša od nje in naj se ne spuščam v prepire, 'vojne' in trmoglavljenje, ampak da naj bom prijazna do nje in da bo to naredilo veliko spremembo. Verjetno zaradi radovednosti in zaradi nezgovornosti mojega dedka, sem se odločila, da to teorijo preverim. Šla sem do sestrične in ji rekla, da ima lepe lase. Motrila me je in razmišljala, kakšen je to zdaj trik. A ko sem se obrnila in odšla, je ona ostala brez besed in z odprtimi usti. Vsekakor pa nisem čudežen otrok in sem to razumela šele veliko kasneje. 'Seveda!', sem si rekla, 'zdaj mi je jasno.' Človek se boljše počuti v svoji lastni koži, ko si ne dovoli, da bi ga toksičnost povlekla vase. Hvala, stari oče, hvala, modra sova, hvala za pomoč pri razumevanju življenja ob nenehnem kaosu.

Po žveplanem vinu me boli glava … Avtor: Blaž Pečarič

Nedelja zjutraj. Za tabo je prekrokana noč, ki si jo preživel v eni od belokranjskih zidanic, pil pa si, kot se spodobi, špricar z domačim vinom, ki ste ga točili iz cisterne najbližje vratom, da ni bilo treba hoditi predaleč. Drugi dan pa odplačuješ neporavnane račune, nakopal si si namreč »mačka«. Za grešnega kozla že po stari šegi označiš »prežveplano vino«, ki je prejšnjo noč teklo v potokih. Pa je res prav žveplo v vinu tista snov, ki te naslednji dan tolče po glavi? Maček je izraz, ki ga pogovorno uporabljamo za poimenovanje stanja slabosti, glavobola in splošnega slabega počutja po prekomernem uživanju alkoholnih pijač. Povzročajo ga dehidracija, spremenjeno ravnotežje hormonov aldosterona in kortizola ter seveda alkohol. Na temo slabega počutja in glavobola zaradi prekomernega pitja je bilo opravljenih že mnogo raziskav. Splošno sprejeto je, da etanol povzroča opitost, kongenerji pa mačka. Med slednje spadajo različne spojine, poleg vode in alkohola prisotne v alkoholnih pijačah, le-te pa naj bi dajale vsaki vrsti pijače svoj specifičen okus. Svetlejše pijače imajo kongenerjev manj, temnejše pa več, zato je prav pri teh občutek mačka močnejši. Viski recimo, ima 37-krat več kongenerjev od vodke. Jakost mačka je močno pogojena s toleranco različnih oseb na alkohol in druge snovi, ki mačka povzročajo. Nekatere študije so pokazale, da tretjina populacije mačka ne občuti, medtem ko imajo drugi glavobol že po eni pijači. Pogosto pravimo, da je maček hujši, če pijače »mešamo« oz. če v istem večeru uživamo več različnih vrst alkoholnih pijač. Lahko bi trdili, da gre za interakcijo različnih kongenerjev iz različnih pijač, navadno pa le spijemo več, ker nam različne koncentracije alkohola ustvarijo lažno predstavo o skupni količini zaužitih alkoholnih pijač. Veliko ljudi meni, da je maček prav po vinu najhujši in da ima pri tem glavno vlogo ravno žveplo. Miti in legende o »(pre) žveplanih vinih« so pogost spremljevalec jutranjih pogovorov, ki sledijo naporni noči. Žveplo v vinu pa ni neka nova pogruntavščina, ki bi jo uvedli ljudje v prejšnjem stoletju, kot nekatere druge konzervanse. Raba sulfitov (snovi, ki vsebujejo žveplo) se je v vinarstvu začela, ko se je pojavila potreba po daljšem transportu vina. Sulfiti, predvsem žveplov dioksid (SO2), delujejo namreč kot konzervans, in sicer zaustavljajo mikrobiološko aktivnost v vinu, preprečujejo oksidacijo in kvarjenje vina. Lahko

jih dodajamo v različnih oblikah, z različnim namenom in na različnih stopnjah pridelave vina, pojavljajo pa se tudi povsem naravno. V manjših količinah jih tvorijo glive kvasovke med alkoholno fermentacijo, zato vina popolnoma brez sulfitov ne boste našli. Na temo sulfitov v vinu in glavobola je bilo opravljenih že mnogo raziskav, ki pa so to povezavo zavrgle ali pa niso podale jasnega mnenja. Za določen delež populacije (okoli 1 %) so te spojine lahko problematične, saj lahko izzovejo alergijsko reakcijo (npr. pri astmatikih), zato se mora prisotnost sulfitov v hrani nad 10 mg/kg označiti, saj se uvrščajo med alergene snovi. V večjih koncentracijah so lahko nevarni, vendar takšne koncentracije v hrani nikakor niso dovoljene. Naj poudarim, da koncentracija sulfitov v vinu zakonsko ne sme presegati 150 mg/L za rdeča vina, 200 mg/L za bela vina, izjemoma pa so lahko prisotni v večjih koncentracijah pri sladkih in predikatnih vinih. Podobne ali celo večje koncentracije sulfitov pa lahko najdete v hrani, in sicer v suhem sadju, pakiranem mesu, marmeladah in zamrznjenem krompirju za cvrtje ter drugih pakiranih izdelkih. Sulfiti in maček torej nimajo veliko skupnega. Kaj pa je potem tisto v vinu, kar nam povzroča slabo počutje? V vinu lahko najdemo okoli 1000 različnih snovi, le nekaj pa je takih, ki nam povzročajo glavobol. Alkohol, posebno v večjih količinah, je med glavnimi krivci slabega počutja. V telesu povzroča dehidracijo, ta pa mačka. Ko uživamo alkoholne pijače, se zaradi etanola zmanjša sinteza antidiuretičnega hormona (ADH), ki regulira izločanje vode iz telesa. Posledica tega je pogostejši obisk stranišča, naše telo pa se kljub vnašanju tekočine z alkoholno pijačo dehidrira, saj izločimo več vode, kot pa jo vase vnesemo. Temu lahko kljubujemo z rednim pitjem vode, torej – kozarec vode za kozarec vina – ter tako dehidracijo omilimo; zagotovo pa je najboljši recept proti glavobolu zmanjšanje količine popitega alkohola. Nekaj pozornosti bi posvetil tudi acetaldehidu, ki nastaja pri razgradnji alkohola. Če je le-tega v telesu malo, se acetaldehid hitro nevtralizira s pomočjo encimov, ob večjih količinah alkohola pa so encimi za razkroj acetaldehida preobremenjeni, kar vodi v daljše zadrževanje te snovi v telesu. Ker pa je za nas strupena, se telo nanjo odzove, in sicer se to pokaže kot slabost, v skrajnem primeru pa izzove bruhanje.

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

V dehidracijo telesa in h glavobolu peljejo tudi sladkorji v vinu. Ti namreč med svojo presnovo vežejo vodo ter tako telo dehidrirajo. Slajše kot je vino, več vode bomo potrebovali za presnovo vseh sladkorjev, zato je tudi v tem primeru priporočeno vnašanje vode med pitjem sladkih alkoholnih pijač.

na večjo pozornost pri pridelavi grozdja in vina. Zavedam se, da bodo sulfiti še dolgo (ali pa vedno) pereča tematika v vinarstvu. Zato se strinjam z mnenjem nekaterih iz stroke, ki menijo, da bi vinarji morali na etiketi navajati koncentracijo sulfitov v vinu, tako kot npr. navajajo delež alkohola.

Tanini oz. čreslovina so spojine, ki se v vino izločajo iz grozdnih pešk in jagodne kožice med maceracijo ter iz lesenih sodov med zorenjem vina. V vinu dajejo občutek trpkosti, ob pitju pa sušijo usta. Zaradi daljšega obdobja maceracije in zorenja jih najdemo predvsem v rdečih vinih. Tudi tanini lahko povzročajo glavobol, vendar še ni razjasnjeno, zakaj je temu tako. Običajno niso glavni razlog glavobola, so le stranski dejavnik, ki dodatno pripomore k težki glavi.

Ko te bo naslednjič od vina bolela glava, okrivi rajši histamine, ne pa sulfitov. Za zaključek pa še dva nasveta, kako se izogniti oz. omiliti glavobol po pitju vina: za vsak kozarec vina spij en kozarec vode; pa seveda, pij manj, pij boljše.

Med snovmi, ki povzročajo glavobol, so tudi histamini. Ti so stranski produkt fermentacije. Nekateri ljudje jih ne presnavljajo, zato pri njih nastopi alergična reakcija, ki se kaže kot zardelost obraza in glavobol. Pogosteje se pojavljajo v rdečih vinih, tudi do 2-krat več kot v belih, v vino pa se izločajo iz jagodne kožice. Prisotni so tudi v hrani, vendar so koncentracije v vinu precej višje. In prav verjetno so prav histamini tista specifična snov v vinu, ki povzroča glavobol. Iz vsega prebranega lahko zaključimo naslednje: glavobol lahko povzročijo vse vrste alkoholnih pijač, posebej, če jih zaužijemo preveč. Medtem ko se alkohol, sladkorji in tanini pojavljajo v več različnih alkoholnih pijačah, se histamini pojavljajo predvsem v (rdečem) vinu. In verjetno so prav ti kaplja čez rob pri večini ljudi, ki jih po vinu boli glava. Upam, da je ta članek v očeh Belokranjcev opral ime sulfitov, ki so bili tolikokrat po krivem označeni za povzročitelje neznosnih glavobolov in hudih mačkov. Prav sulfiti pa ohranjajo vino zdravo, užitno in ga ohranjajo vitalnega. Brez njih bi se še najboljši vinski letniki spremenili iz žlahtne kapljice v mikrobno juho, zato je njihova uporaba v vinarstvu ključnega pomena. Kljub temu da iz virov nismo razbrali direktne povezave, se nam lahko poraja vprašanje, ali obstaja posredna povezava med sulfiti v vinu in glavobolom. Žal pa bo treba za jasen odgovor opraviti še kakšno raziskavo. Res bi poudaril, da lahko s kakovostnimi surovinami in z boljšimi kletarskimi praksami bistveno zmanjšamo vsebnost sulfitov v vinu ter tako dostavimo kakovosten in korekten produkt. V grobem lahko rečemo, da so sulfiti tudi pokazatelj kakovosti vina, saj nižja (a kljub temu zadostna) vsebnost teh spojin kaže

BESEDNO USTVARJANJE

BESEDNO USTVAR JANJE

beli venec Avtor: Dino Subašić

1 Belina brez iz tvoje grude veje in zelenijo tvoja mila lica, spokojno vabiš kakor golobica, da potniku se strt obraz zasmeje.

2 Enakim žarek ni med nedra vstopal obličjem, ki krasijo jih gorice, in skalam, jih obdajajo vodice, belinam, ki bi k njim svetló pristopal.

3 Lesket ga Kolpin nežno je okopal, soldata našim barvam tuje sile, občutil je, da um so mu krepile oči zelene, ko je k bregu stopal.

Ko sonce ga rumeno zlato greje, zelena, oj, privabi ga stezica, na koncu nje ga čaka lepotica, plavina njena mnogo let našteje.

Po tvoji zemlji je hudič postopal, ko mračne pesmi pele so sinice, ko bledo svetu si kazala lice, je črni škorenj smeha te oropal.

Kako naj tak od svojih bi odstopal, ko naj čakále bi ga zmage mile, fanfare naj bi mu korak glasile, ko proti domu bi nazaj postopal?

Odgnala kaplja temne bo spomine, ko z voza tujih krajev bo sestopal, vzbudila vtis lanene vezenine.

Upora glas je stopal vse glasneje, ko Kranjec Beli se je v krvi kopal, z vojakom vrlim je odgnal zlodeje.

Napila ga je reka krasotica, omamil sluh mu ptičji spev je z veje, zelenju pustil je, da vanj pronica.

Ko bele tvoje duri bo prestopal, zašla mu misel bo med té jasnine, enakim žarek ni med nedra vstopal.

Ko barve domačije je zastopal, v mirni misli, ki telo ogreje, lesket ga Kolpin nežno je okopal.

Zave možak se, kaj v življenju šteje; “Odvrzi gvant,” mu šepne golobica, iskal in našel krasno je brez meje.

4 Iskal in našel krasno je brez meje, priróda ni ga sama obdržala, v belem z njim ob petju zaplesala kresnica je, ki židano se smeje.

5 Beraču daš, kar pridna roka seje, ga ni, ki bil bi v tvoji senci lačen, četudi je prosjak vsak drugačen, ne črn, bel tu ne poznata žeje.

6 Edinost tvojo vsakdo bi zastopal, gospôda tu uči se od seljaka, kar pride jih, odide jih brez fraka, ostal bo, kdor spoštljivo tod bo stopal.

Jo zlato sonce vsako jutro greje, sovragov zla je zdavnaj zakopala pod zêmljo, ki je kruha vselej dala, čemú živela revna bi, bridkeje?

Te prosita za srečo vse močneje, srcá je tvojega vsak kos privlačen, je tvoj obraz zato vse bolj potlačen, le koliko željá lahko prešteje?

Ko v noči kmetič s hriba je sestopal, soseda srečal je v tišini mraka, njih bratstvo kapljica doma dočaka, nihče ju sreče te ne bo oropal.

Kranjica Bela se je omožila in kmalu sreča njuna se razveje, iz keliha ljubezni moč sta pila.

Razdajaš prosto bosim se, obutim, vsak do tvoje iskre bi dostopal, jim mar je, mestnim, kakor je sezutim?

Učiš, da tuje vedno se spoštuje, ga ni, ki tu bi tujo vero ropal, popotnika se vabi in neguje.

Naj níkdo src objetih ne prekleje, stojiš, branik svobode, ko vsa mila beraču daš, kar pridna roka seje.

Vsakomur, ki tvoj lesket bi ropal, ponujaš isto, milostnim in krutim, edinost tvojo vsakdo bi zastopal.

Nekod v blatnih lužah se je kopal, po tvojih vodah naj v spokoju pluje le kdor od svojih bo strasti odstopal.

7 Le kdor od svojih bo strasti odstopal, otrok bo grude nékdaj krvno rdeče, ki bránila od črne se nesreče je z vzklikom, ki je v mnoga srca vstopal. In ded, ki je med tihimi izstopal, učil sinove, hčere je molčeče, da narod, ki se jadil bo trpeče, fašist bo črni do kosti izropal. Narastlo dete bele je krajíne ob duhu svojih prednikov ideje, pravice zven poneslo je v daljine. Ko nov se rod pod breze spet prismeje, mu šepnejo: če bo sejal žlahtnine, izbran bo, da živi, kjer dobro šteje. 10 Razpletajo jih vodne ti krivine, zelene kodre, ki ti lik krasijo, objemajo jih, rasti jim pustijo, okras zelenomodri naj ne mine.

Denarcev vrečo mukoma našteje, a pridnih rok je vedno polna žlica, za delavne na mizi je potica, sit kôsec vselej prime srp močneje. Čemú ostal bi, vabi ga daljava? Zakaj bi kmečke moral žet' grenkósti? Bi hránila soseda ga dobrava? Doma se fant priučil je modrosti, kazála, starka, si mu pota prava, kaj tvoje lice nima gub starosti?

Zdravilka stara, polna učenósti, obrazu vračaš rádosti vedrine, ko léki tvoji barvajo temine, načúdi človek tvoji se kreposti. Nikjer ni botre, ki kot ti bi znala buditi up v prsih jalovíne, mi lastovica mala je priznala. Kot dekle zalo segaš v strmine, ne boš preteklih bolečin kazála, razpletajo jih vodne ti krivine. 11 A še krasijo iskre te radósti, četudi mnoge že si izučila, da ne bi se preteklost pozabíla, to prva tvojih je otrok dolžnosti.

Mladenka, sonce boža ti višine, ko stéljniki telo ti zelenijo, tokovi te hčerá lahnó plavijo, ko žarki barvajo poljan nižine.

Učiteljica mnogih velikosti, rodove zlate sprave si zgradila, prijateljstva sosedov obudila, ohránila značaj miru svetósti.

Prelesten smeh ob rani zori vzbujaš, krasnà žariš v jutranji svetlósti, ko svojo deco s pesmijo prebujaš.

V malem, da se najde sreča prava, pravica, delo, čast, da so prvine, veliš, da več kot moč pomeni glava.

Ponoči, ko molčijo veselósti, spomine davne pod lučjo obujaš, a še krasijo iskre te radósti. 12 Je našel dom spleteni spev krajíne? Ga boš v zavetje bele breze skrila, da se pod njo nekoč bo spet rodila vzbujena pesem bele domovine? Besede pletle tvoje so miline, ljudje, ki si jim upanje vlila, strahovi, ki si grenko jih čutila, in barve, ne poznajo jih tujine. Zvezála jih je pesem trikrat peta, ki veže rime verzov o prostósti, diši po tvojega vabilih cveta. Ta glas krepile tvoje so skrivnosti, krasila ga je pisana paleta, napísala ga pesem je mladosti. 12

8 Izbran bo, da živi, kjer dobro šteje, tak gospodar, ki ve, kaj je pravica, in tudi hlapca, živa je resnica, za isto peč povabi, da se greje.

9 Kaj tvoje lice nima gub starósti? Občútilo je greha bolečine, preštelo dnevov lakote črnine, stočilo solz v jarmih je grobósti.

13 Napísala ga pesem je mladosti, napév, ki si z bližino ga pojila, učenja tvoja so mu verz bistrila, da je začútil tvojih lic mehkósti. Peresa treh mogočnih visokósti so častne spomenike zapustila, dekletu, vodi, zemlji jih odkrila, stvarjenja njihova so k stihu mosti. Treh vélikih glasov in treh prebujanj odmevi bele so okras tkanine, ki tke naj pesmi tvojih novih vzbujanj. Jo daj v zaklade svoje zapuščine, da bo bodrila rojstva novih zbujanj in našla up v objemu te beline.

Odkrivaš pevcu skrite globočine, ko k petju vabiš ga vsa sanjava, je našel dom spleteni spev krajíne? 14 In našla up v objemu te beline bo duša tistega, ki dobro misli, ki čisti so njegove biti smisli, ki išče zêmlje, národa bistrine. In Kolpa božala ti bo brežine, ko duh strahov temačnih srž odmisli, poslednjikrat si tvoj pogled zamisli, pozdravi te, za vekomaj izgine. In poješ, vetra šum glasnó zaveje, med dobrimi ljudmi slovo naznanja, zeleno ziblje se vse počasneje. Zbistrijo tvoje svetle se odeje, ko pevcu tiho zadnjič zvon odzvanja, belina brez iz tvoje grude veje.

BESEDNO USTVAR JANJE

Magistrale Avtor: Dino Subašić

Belina brez iz tvoje grude veje, Enakim žarek ni med nedra vstopal, Lesket ga Kolpin nežno je okopal, Iskal in našel krasno je brez meje. Beraču daš, kar pridna roka seje, Edinost tvojo vsakdo bi zastopal, Le kdor od svojih bo strasti odstopal, Izbran bo, da živi, kjer dobro šteje. Kaj tvoje lice nima gub starosti? Razpletajo jih vodne ti krivine, A še krasijo iskre te radósti. Je našel dom spleteni spev krajíne? Napísala ga pesem je mladosti In našla up v objemu te beline.

ČRNFEST 2020 | Foto: AvLab 14

BESEDNO USTVAR JANJE

ŠTUDENTSKA POTEPANJA

23 dni prečudovite Mehike Avtorica: Katja Grum

1. del Se vam zdijo Španci topli in prijetni ljudje? Potem bi morali spoznati prave Mehičane. Tako prijetnih in toplih ljudi nisem imela priložnosti spoznati niti na Kubi. Vse, kar o Mehiki slišimo iz novic so preprodaja drog in s tem povezane množične smrti, revščina in kriza, s katerima se tamkajšnje prebivalstvo spopada. Vendar pa je Mehika toliko več. Neskončno več. Bogata zgodovina in z njo tradicija, od katere Mehičani še danes ne odstopajo, čudovita in raznovrstna narava, neverjetne plaže in živa glasba, ki se na trgu, v celoti posajenim z božični zvezdami, vrti dolgo v noč … Vsaka pot se začne z večurnim čakanjem na letališču. To čakanje je prevzeto s pričakovanji in nostalgijo, sploh, če se prvič od doma odpravljaš za toliko časa. 23 dni v Mehiki. V deželi, kamor sem kot otrok s prstom neštetokrat potovala po globusu. In to z dvema zelo ljubima osebama, dolgotrajnima prijateljicama. Kaj je boljšega? Iskreno – ne spomnim se ničesar. Nekaj pred polnočjo smo pristale v Cancunu. Mehika ponoči. Nevarno. Zelo nevarno, pravijo. Tudi taksiji naj bi bili zelo nevarni. Usedeš se v taksi in ni te več. Sama sem večino naših voženj s taksijem sedela spredaj in klepetala z voznikom, punci pa sta zadaj na telefonu spremljali navigacijo. Hostel, v katerem smo morale počakati do jutra je izgledal huje, kot pesjak. V nas se je najprej zazrlo 12 parov (sem precej prepričana) zadrogiranih moških oči. V Mehiki imajo ženske in otroci pod 12 let na podzemni železnici ločen vagon, saj je 9 od 10 žensk na podzemni železnici spolno nadlegovanih. Spalnice niso bile ločene po spolih, postelje pa bi sodile direktno na prvomajski kres. Za povrh vsega so nas ločili, tako da sem najprej ostala sama v spodnjem nadstropju, vendar se mi je zaradi klime direktno ob postelji v skupinski sobi, ki so jo dodelili prijateljicama, pridružila ena od

njiju. Za nami je bila 45 urna pot, težko bi rekla, da sem kdaj bolj potrebovala tuš, kot sem ga potrebovala v tistem momentu. Pa mi na kraj pameti ni padlo, da bi se tuširala v skupinskem tušu, katerega se seveda ni dalo zakleniti. Iz pipe je pritekla rjava voda, tako da sva si po 40 urah tudi zoe vseeno raje umile s šnopcem. Ta je ključni člen za zdravje na potovanjih. Ne šalim se. Na Kubi ga nisem imela s seboj. Pa sem bila tam precej manj časa in na koncu sredi noči iskala zdravnika v najbolj zakotni vasi Kube. Najdaljša noč v mojem življenju. Nič kaj obetavno. Ko smo zapuščale hostel, smo seveda imele premalo denarja in je bilo potrebno najti bankomat. Ne dela vsak bankomat v Mehiki. Tudi vsak drugi ne. Sama sem s prtljago čakala v hostlu, prijateljici pa panično iskali delujoč bankomat. Končno plačamo in krenemo do pristanišča in od tam na našo prvo destinacijo. Isla Mujeres, čudovit otok, primeren za potapljanje. Pravzaprav rajski otok. Seveda sem bila odločena, da v Mehiki izvedem hitri tečaj potapljanja in tako sem storila. Profesorica je bila na srečo Avstralka, Sophie. Priznam, lažje sem ji zaupala, kot bi zaupala kakemu Mehičanu, ki verjetno ne bi imel opravljenega uradnega izpita potapljača. Šnilkurs je trajal 2 uri in pol, potem pa sem se morala v polni potapljaški obleki vreči v morje. Panika? Seveda. Vredno? SEVEDA. Podmorski svet mehiške obale je prečudovit. Nekaj slik sem sicer posnela z go-pro napravo, vendar barve na fotografiji ni mogoče primerjati s koralnimi barvami, ki sem jih doživljala v resnici. Sophie mi je ob vožnji na lokacijo prvega potopa razlagala, da je potapljanje šport, ki je zlo podoben meditaciji. V vsej paniki, ki sem jo v momentu doživljala, se mi to seveda ni zdelo mogoče. Vendar sem kmalu po uspešnem spustu in nekaj preplavanih metrih vedela, da je temu res tako. Nirvana. Lebdiš tik nad morsko gladino in počasi pluješ, pred tabo pa ribe vseh barv in oblik.

MLADINSKI CENTER BIT

Poletne aktivnosti v MC BIT Avtorica: Eva Jančar

Mladinski center BIT Črnomelj je mladinska organizacija, katere namen je spodbujanje in »upgrade« lokalne mladine, da se lahko svobodno izražajo, spoznajo sebe in svet okoli sebe, svoje možnosti, realizirajo svoje ideje in razvijajo svoje sposobnosti in kompetence. Skozi lokalne in mednarodne projekte bomo v poletnih mesecih izvedli naslednje aktivnosti: fotografski natečaj, delavnice za družbeno solidarnost, promocijo akcije »Heroji furajo v pižamah«, delavnice za oblikovanje strategije za mlade v občini Črnomelj, koncert v okviru projekta MVP – Mladi v praksi in soorganizirali največji poletni festival v Črnomlju – Črnfest. V okviru projekta »Power on Competencies« smo objavili fotografski natečaj, katerega tema je mladinsko opolnomočenje in medvrstniško učenje. Na natečaj se lahko med 25.7. in 15.8. prijavite z avtorsko fotografijo, ki upodablja dogodke druženja, mreženja, informiranja, izobraževanja, ki prikazuje mladinsko opolnomočenje in medvrstniško učenje. Natečaj je namenjen mladim od 15 – 30 let, ne glede na znanje in izkušnje. Komisija bo izbrala 5 fotografij, ki bodo razstavljene v okviru koncerta 20. avgusta 2021. Za prijavo na natečaj pošljite svoje osebne podatke in fotografijo na e-mail mcbitcrnomelj@gmail.com. V okviru tega projekta bomo v začetku septembra organizirali dve svetovni kavarni, na katerih se boste lahko s svojimi vrstniki pogovarjali o družbenih problemih, digitalnem državljanstvu, mladinskemu opolnomočenju in vključevanju v lokalno skupnost. O podobnih družbenih problemih, predvsem človekovih pravicah v povezavi digitalno pismenostjo se v MC BIT ukvarjamo v sklopu projekta Brave New You – Reloaded. V juniju smo uspešno izvedli delavnico z gimnazijci Srednje šole Črnomelj, ki so se v aktivnosti »Stopi korak naprej« zavedli privilegiranosti okolja v katerem živijo in spoznali, da niso realnosti vseh ljudi enake. Skozi diskusijo smo opredelili kaj je sovražni govor in kako ga prepoznamo na spletu ter z gimnazijci našli rešitve za sovražno govor. Družbene probleme rasizma, diskriminacije in podobnih škodljivih praks naslavljamo v aktivnostih kot so »Zgodba dveh mest«, ki bo na sporedu 3. avgusta in »Vpliv interneta«, ki se je lahko udeležite 17. avgusta 2021. Informacije o lokaciji in podrobnejše opise aktivnosti najdete na družbenih omrežjih MC BIT ali na spletni strani.

Si morda na družbenih omrežjih ali v katerem izmed lokalov zasledil_a napise »Ženske so boljše voznice kot moški« ali »Starše v pižami pred klubom je lažje preživeti kot prometno nesrečo pod vplivom alkohola«? To poletje se MC BIT pridružuje akciji zavoda Vozim, ki se imenuje »Heroji furajo v pižamah«, iniciativi za manj voženj pod vplivom alkohola. Črnomelj bo 14. občina, ki se bo pridružila projektu v četrti sezoni izvajanja. Cilj iniciative je ozavestiti mlade o tveganjih vožnje pod vplivom alkohola, vplivati na zavedanje tega škodljivega početja, zmanjšati prometne nesreče in aktivirati odločevalce, da sprejmejo ukrepe, ki bi koristili mladim v lokalnem okolju. V oktobru bomo organizirali delavnice za mlade, kjer bomo skupaj predebatirali s kakšnimi problemi se soočamo v našem kraju in kako bi jih lahko rešili na čim bolj inovativne načine. Prav tako bomo jeseni organizirali javni posvet mladih in odločevalcev, na katerem bomo govorili o prometni varnosti in škodljivosti voženj pod vplivom alkohola. V sodelovanju z občino Črnomelj letos pripravljamo novo strategijo za mlade v občini Črnomelj. Preko raziskav – anket in fokusnih skupin, smo že dobili veliko zanimivih predlogov mladih, ki si želijo izboljšati lokalno okolje, da bi bilo bolj prijazno mladim. Na to temo bomo izvedli še dve delavnici na katere vabimo vse mlade, ki jim je mar v kakšnem mestu živijo in imajo predloge za izboljšave. Naslednji dve delavnici bosta 13. avgusta in 3. septembra, k udeležbi pa vabimo prav vse, ki vam je mar v kakšnem mestu boste živeli v naslednjih nekaj letih. Za konec pa češnjica na torti, saj poletje v MC BIT zaključujemo v bolj zabavnem duhu. V sklopu projekta MVP – Mladi v praksi bomo 20. avgusta 2021 pred gradom v Črnomlju izvedli zadnji koncert v ciklu, nastopili bosta dve glasbeni skupini Kontradikshn in U$IŁ. Kontradikshn so elektro-rock mašina, novodobna mešanica Depeche Mode in Prodigy, U$IŁ pa kitarsko- bobnarski tandem, ki raziskuje izraz minimalističnega, močnega in lepega. Vstopnine ni. Koncertu v sledečem tednu sledi festival glasbe, gledališča, kulinarike, športa, smeha in otroškega rajanja. En in edini – Črnfest. Mladinski center BIT ni zaprta organizacija, je namenjena prav vsem mladim Belokranjcem, starim od 15 pa vse do 30 let, ki bi radi »več od lajfa«. Z veseljem odgovorimo na vsa vaša vprašanja, vas peljemo po svetu in izobražujemo na različne teme, vam pomagamo ali se z vami le pogovorimo.

MLADINSKI CENTER BIT

POWER ON COMPETENCIES

ERASMUS + USPOSABLJANJE ZA MLADINSKE DELAVCE Avtorica: Nika Brdar

1.- 9. julij 2021, Drač, Albanija Na usposabljanje »Power on Competencies«, v Albanijo, smo se z ekipo štirih prostovoljcev, izbranih s strani Mladinskega centra BIT Črnomelj, odpravili 1. julija v zgodnjih jutranjih urah, ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Ljubljani in pričeli naše potovanje proti sončnem Draču v Albaniji. Ko smo prispeli v Tirano na letališče in končno uspeli prevzeti našo prtljago, nas je že čakal prevoz do hotela v Draču. V tistem trenutku nismo niti vedeli, a ko smo stopili z letališča, smo se poslovili od nošenja mask za celih 9 dni. Ob prihodu v Horizont Hotel nas je sprejela Arlinda iz organizacije Together for life, ki ima svoj sedež v Tirani. Kot se to spodobi za Belokranjce, smo prišli prvi in smo lahko ta dan namenili počitku in ogledu okolice. Skupaj z Miho, Evo in Leonom smo se zvečer odpravili na sprehod ob plaži, kjer smo si privoščili vožnjo z »avtki« v lunaparku in testirali lokalno tiransko pivo in albanski konjak - Skenderbeu. Naslednje jutro, po zajtrku, smo v konferenčni sobi hotela začeli s prvim spoznavanjem z ostalimi udeleženci projekta, ki so prišli ponoči in skupaj smo zajadrali v prvi del usposabljanja. Trenerka Ana nas je vodila skozi različne zanimive tehnike, da smo vsi na kratko predstavili sebe, organizacije iz katerih prihajamo ter

svoje domače kraje. V Draču smo se zbrali udeleženci iz Italije, Romunije, Kosova, Albanije in Slovenije. Naš urnik je vsak dan potekal enako – zajtrku je sledilo prvo srečanje dneva, ki je potekalo od 10.-11.15, vmes smo imeli pol-urni odmor za kavo, ki mu je sledilo drugo srečanje od 11.4513.15, nato smo imeli čas za kosilo in se zopet zbrali v konferenčni dvorani od 15.-17. ure . Po tem popoldanskem srečanju smo imeli prosti čas, katerega smo izkoristili za druženje ob hotelskem bazenu ali na plaži, ki je po navadi trajalo še dolgo v noč. Kot zadnjo aktivnost prvega dne smo imeli na urniku obisk centra mesta Drač, kamor smo se odpravili z mestnim avtobusom. Vožnja od hotela do mesta pa je bila dokaj pestra, saj so vsi vozniki v Albaniji zelo »korajžni« in dokaj brez strahu. Aktivnost, ki so nam jo pripravili za raziskovanje mesta se je imenovala »lov na zaklad«, razdelili smo se v skupine, dobili list z nalogami, ki smo jih morali izvesti po centru Drača in vse dokumentirati s slikami. Po končanih nalogah smo se vsi skupaj dobili v kavarni, kjer smo se še bolje spoznali in izmenjali izkušnje potovanj v Albanijo. Prvi večer smo namenili Italijanom in se vsi skupaj odpravili v bližnji bar ob plaži, kjer smo si ogledali nogometno tekmo Italija-Belgija (in seveda močno navijali za Italijo). Naslednja dva večera smo namenili za medkulturno spoznavanje. Prvi večer so se predstavili Italijani ter Romuni, naslednji večer pa naša skupina, Albanci ter Kosovčani. Na medkulturnih večerih smo predstavili svoje države in svoje domače kraje skozi različne zabavne kvize, učenje tradicionalnih plesov ali pesmi in seveda ob pogostitvi avtentičnih domačih dobrot. Ob teh večerih smo se z vsemi udeleženci usposabljanja zelo zbližali, bolje spoznali in zelo zabavali. Prve tri dni na usposabljanju smo se učili o družbenih pravicah, aktivnem državljanstvu ter digitalnem državljanstvu, vključevanju, opolnomočenju mladih in o medvrstniškem izobraževanju. Četrti dan je sledil obisk Tirane in sedeža organizacije Together for life. Ob prihodu v glavno mesto Albanije smo najprej skupaj

odšli na ogled njihove pisarne, kjer so nam na kratko predstavili svoje delo. TFL je novinarska organizacija, ki dela na področju aktivizma, zagovarjajo človekove pravice ter se ukvarjajo z opolnomočenjem žensk in mladih. Predstavili so nam nekaj svojih publikacij in dosežkov na sodišču, s protesti ipd. Po predstavitvi smo se skupaj odpravili na ogled znamenitosti Tirane, in sicer ogled muzeja Bunk’art, kjer je predstavljeno življenje Albancev med 45-letnim obdobjem diktature. Po inavguraciji junija 1978 je diktator Enver Hoxha javnosti odprl protijedrski bunker, ki ga je zgradila takratna komunistična vlada. Ta bunker je petnadstropna palača s 106 sobami in zbirno dvorano, ki se razprostira pod zemljo. Danes je bunker spremenjen v muzejsko in umetniško središče. Ob ogledu te razstave se nas je večina počutila zelo tesnobno in neprijetno, saj je precej nazorno predstavljena kruta realnost albanske zgodovine. Po ogledu muzeja smo se podali po 90-ih stopnicah na vrh uranskega stolpa, s katerega

smo imeli zelo lep razgled na celotno Tirano. Po ogledu mesta so nas organizatorji počastili z eno najboljših kosil v mojem življenju. Z navdušenjem smo si izmenjevali jedi, da bi lahko poizkusili čimveč okusnih jedi, ki so nam jih pripravili v restavraciji Fresh garden in prav vse je bilo domače in sveže. Vsi smo bili čisto navdušeni nad kosilom, še cel teden smo vsem razlagali o tem božanskem kosilu. Tako, da če se znajdete v Tirani vam zares priporočam kosilo v Fresh garden. Po kosilu smo imeli še prosti čas za spoznavanje Tirane po svoje – nekateri so zavili v bližnji koktajl bar, drugi pa so se odpravili do bazarja. Zadnji trije dnevi usposabljanja so bili namenjeni praktičnemu usposabljanju, in sicer temu, da se naučimo pisanja koherentnih in zanimivih novic in člankov, prepoznavamo lažne novice in fotografiranju ter urejanju teh fotografij z različnimi programi. Spoznali smo tudi program Erasmus + in kaj vse ta nudi, ter pridobili nekaj informacij o pisanju samih projektov. To je bil moj prvi Erasmus projekt, ki je name naredil zelo dober vtis. S tega 9-dnevnega usposabljanja sem s seboj odnesla veliko novega znanja, ki ga nameravam izkoristiti pri delu z mladino v društvih, pri katerih sem aktivna in pri pisanju novih projektov. Poleg znanja sem sklenila tudi zelo veliko dobrih novih prijateljstev z mladimi iz različnih držav in krajev, katerih se že veselim, da se spet kje srečamo. Po tej izkušnji že nestrpno čakam nove projekte, pri katerih upam, da bom spet lahko sodelovala z Mladinskim centrom BIT. Tudi vam toplo priporočam, da sledite objavam MC BIT, saj imajo veliko zanimivih in koristnih projektov, na katere ste vsi vljudno vabljeni. 23

05 24

ŠTUDENTSKA KUH'NA

pica lepotica Avtorica: Nika Ambrožič

Za testo potrebujemo: • 400g moke • 2 dcl mlačne vode • 1 suhi kvas • Olivno olje • Sol (po okusu) Pico obložimo z: • Dimljena postrv kmetije Mlinar • Mocarela • Rukola • Domača paradižnikova omaka • Kapre

Postopek: Iz zgoraj navedenih sestavin zamesimo testo, ki ga nato pustimo vzhajat. Testo bo najboljše, če ga pustimo vzhajati 1 dan v hladilniku. Iz testa oblikujemo manjše hlebčke, iz le-teh pa oblikujemo pice. Pripravljeno testo premažemo z domačo paradižnikovo omako, bogato obložimo z mocarelo, dodamo kapre in na koščke natrgano dimljeno postrv. Ko je pica obložena in pripravljena za peko, jo pokapamo še z olivnim oljem. Pico nato pečemo pri najvišji temperaturi (odvisno od pečice), približno 10 minut. Na pečeno pico pa za konec položimo še svežo rukolo. Pica lepotica je pica, ki bo navdušila vašo družino ali prijatelje, zato predlagam, da organizirate pica večer še to poletje! P.S. Vse sestavine, ki jih potrebujete najdete v Hiši dobrot Bele krajine. Dober tek!

se vidimo na črnfestu!