ZVITICA | POMLAD 2014 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj

KAZALO ZVITICA pomlad 2014 Klub belokranjskih študentov

UVODNA BESEDA

2014/1 600 izvodov cena 0€

INTERVJU: Kristian Asani

odgovorni urednik: Upravni odbor KBŠ

DIJAŠKA SEKCIJA

oblikovanje in prelom: Tomaž Aupič fotografije: arhiv KBŠ arhiv MC BIT arhiv MKK ŠOS Zveza ŠKIS Živa Kočevar Jan Kocjan Tomaž Aupič Jernej Perušič tisk Present uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si Lektoriranje Radha Bačurina Pasiven? Bodi aktiven! Sodeluj! Piši nam! zvitica@klub-kbs.si @ZVITICA, Črnomelj 2014

KOLIKO SMO VREDNI MLADI INTERVJU: Tin Vodopivec ZBIRANJE OBLAČIL PODJETNIŠKI PORTAL MLADINSKE IZMENJAVE DIJAŠKI ŽUR AVLab KRIZA ALI PRILOŽNOST DIJAŠKO SMUČANJE ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL KO IMA REKA 28° KBŠ POKER LIGA COWORKING PROSTOR ZABAVNI KOTIČEK

04 06 08 10 12 16 17

18 21 22

24 26 27 28 30 32 34

UVODNA BESEDA KAM Z NEFORMALNIM ZNANJEM ? Pripravila: Patricija Premrov, Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS

Delavnice, treningi, izobraževanja, okrogle mize, … Vabila nanje se vsakodnevno pojavljajo v naših elektronskih nabiralnikih. Pa se sploh zavedamo, kakšne (nekatere celo brezplačne) priložnosti so to za nas, bodoče gonilne sile sveta? Naj začnemo na začetku; kaj sploh je neformalno izobraževanje? Razumljeno je kot organizirani izobraževalni proces, ki pa trenutno še ne zagotavlja uradnega certifikata (za razliko od formalnega izobraževanja). Posamezniki se neformalnih izobraževanj udeležujejo prostovoljno in se zavedajo, da se učijo (v formalnem izobraževanju nam to zavedanje včasih uide). Namen neformalnega izobraževanja je razvoj znanj, veščin in kompetenc posameznika, ki ga opolnomočijo v njegovem osebnem razvoju. Posebnost te vrste izobraževanja so predvsem raznolikosti v aktivnostih, metodah, pristopih, orodjih in prioritetah. In zakaj bi sploh potrebovali neformalno pridobljena znanja? Kot že omenjeno, za osebno rast in razvoj, ki pa se odraža na več področjih. Vzemimo npr. aktualno tematiko zaposlovanja. Glede na raziskavo, ki jo je izvedel European Youth Forum, delodajalci od svojih bodočih zaposelnih najpogosteje zahtevajo naslednje mehke veščine: 4

komunikacijske veščine, organizacijske veščine, zmožnost odločanja, zmožnost dela v skupini, samozavest, pismenost, veščine reševanja problemov, IT veščine in znanje tujega jezika. In katere so tiste veščine, ki jih posamezniki najpogosteje razvijemo v mladinskih organizacijah in v neformalnem izobraževanju? Zmožnost dela v skupini, komunikacijske veščine, samozavest, prilagodljivost, organizacijske veščine, zmožnost odločanja, zmožnost reševanja problemov in vodstvene kompetence. Kot vidite, lahko najdemo precej vzporednic. Za uspešno delo v mladinskih organizacijah pa nam prav pridejo ravno neformalna izobraževanja, na katerih nadgrajujemo naše veščine in skrbimo, da je naše delovanje vedno boljše. Sama oblika neformalnega izobraževanja nam namreč omogoča deljenje izkušenj in primerov dobrih praks, kar bogati naše znanje; vaje nam omogočajo takojšnje preizkušanje usvojenega znanja in lažji prenos naučenega v realno okolje, interaktivnost metod pa omogoča visoko sodelovanje med udeleženci in zabaven način učenja. Neformalno izobraževanje je torej kratkoročna in dolgoročna naložba v vašo prihodnost. Izkoristite jo.

FOT OU PRA VNI ODB OR

INTERVJU Kristian Asani Pogovarjal se je: Tomaž Aupič

Postal si novi predsednik Kluba belokranjskih študentov. Kako je do tega prišlo? Moram reči, da sem bil presenečen, ko me je predlagal bivši upravni odbor z Tomažem Grdešičem na čelu. To mi je bilo po eni strani v čast, da priznavajo neko moje delo, da me imajo za odgovornega, hkrati pa nisem bil najbolj prepričan. Nisem verjel vase. Si imel dvome? Da. Si pred to funkcijo opravljal kakšno podobno? Bil sem v upravnem odboru, vodja športne sekcije. Bi pa rekel, da mi je pomagalo, ko sem bil v košarkarskem klubu Kolpa kapetan ekipe pionirjev do mladincev. Torej okoli osem let. Tam sem pridobil te sposobnosti. Kakšne načrte ima KBŠ? Kaj bodo prioritete tvojega mandata? Prioriteta bo zopet odpreti KBŠ študentom, da se bodo vsi študenti počutili del tega kluba, in nadaljevati dobro delo s petdesetletno tradicijo. V nekem smislu to tudi nadgraditi. Po čem se razlikuješ od dosedanjih predsednikov? Uf. Po čem se razlikujem? Težko vprašanje? Je. Ga ne poznaš dovolj dobro? Da. Verjetno zaradi tega. 6

Kot študent politologije ... Mednarodnih odnosov! (smeh) Očitno sem slabo obveščen. OK, kot študent mednarodnih odnosov imaš določena znanja, ki ti pri vodenju zagotovo pridejo prav. Res je. Na naši fakulteti nas učijo komuniciranja, veliko je predstavitev. Nastopamo veliko pred ljudmi. Kot primer, imamo predmet tehnike pogajanj in upam, da sem usvojil čim več znanja pri tem predmetu. Sicer ga v zimskem semestru nisem opravil. (smeh) Ampak mislim, da mi bo predsedovanje na KBŠ-ju koristilo pri študijskem programu, kakor tudi študij v zvezi s predsedovanjem. Kakšen je vpliv aktivnosti KBŠ-ja na lokalnem področju? Kako pomembno je po tvojem njegovo delovanje? Menim, da je pomembnost odvisna od aktivnosti upravnega odbora . V kolikor si bomo sami prizadevali, da bomo v lokalnem okolju prepoznani kot pomembni in nas bodo študentje označili kot potreben člen, da bodo čutili, da so del tega, in da jim lahko v prihodnosti pomagamo, bo naše delovanje uspešno.

Kaj ti pri predsedovanju predstavlja največji izziv? Hm. Najprej lastna organiziranost ... Da malo razmislim ... ... ali je problematična komunikacija z ostalimi člani upravnega odbora? Ne. Zaenkrat sem res zadovoljen z upravnim odborom. Pozna se, da smo nova, zagnana ekipa. Moj izziv bo to začetniško zagnanost obdržati, kajti vemo, da lahko skozi čas ekipa zaspi na starih uspehih, jaz pa bom poskušal ustvariti kontinuiteto. Kaj pa lokalno okolje? Je dojemljivo za predloge, kako komuniciraš z njim? Je. Imamo tudi veliko podporo županje, dobro sodelujemo s Srednjo šolo Črnomelj kakor tudi z ostalimi organizacijami, kot so MC BIT, Kud Plac, MC Metlika, RIC Bela krajina, Mladinski kulturni klub Bele krajine in mnoge druge. Omenil si županjo. Se ti zdi, da je njeno sedanje prizadevanje povezano z volitvami ? Ne, ne bi rekel, ker mi je že prejšnje vodstvo omenilo, da je županja vedno prisluhnila njegovim željam in da je vseskozi podpirala KBŠ. Sedaj ni sodelovanja nič več in nič manj. Kako je z mladimi, ki bodo v prihodnjih letih postali študentje, kakšen je njihov interes? Bo KBŠ obstal, ko bo sedanja ekipa odšla? Prosim? (smeh) Nisem razumel vprašanja ... (PONOVIM VPRAŠANJE) Mislim, da bo, ker tudi to je eden izmed mojih ciljev. Torej dobro sodelovanje z dijaki; imamo dobro dijaško sekcijo. Sedaj jih skušamo preko enostavnih projektov, kot so dijaški žuri, smučanje, najprej spoznati z delovanjem KBŠ-ja. Preko Avdio-vizualnega laboratorija, kjer dijaki dobro sodelujejo, spoznavajo še drugo plat, možnost delovanja. Skušamo jim pojasniti, da je tovrstno delovanje dobro za njihov razvoj.

Kakšno odgovornost čutiš kot predsednik? Moram reči, da me je zadeva malenkost presenetila. Nisem si mislil, da bom čutil takšno odgovornost. Vsak teden je ogromno različnih klicev iz najrazličnejših delov Slovenije in v tem prepoznavam pomembnost KBŠ-ja. Odgovornost je velika, ker smo vodilna organizacija za mlade, in vemo, da je ekonomska situacija za mlade v Beli krajini slaba, pojavlja se beg možganov. S svojim delovanjem bomo to skušali popraviti in zadržati mlade ljudi tukaj, v Beli krajini. Želeli bi, da bi se mladi počutili zavezani lokalnemu okolju in da bi mu s svojim znanjem skušali pomagati. Kaj bi svetoval dijakom, ki bodo pred odločitvijo, na katero fakulteto se naj vpišejo? Hmm. Tisti, ki imajo jasno določene cilje, naravoslovne vede in podobno, pri teh nimamo kaj filozofirat. Naj se za to odločijo. Ostali, tudi sam sem bil tak, ki pač ne vedo, kaj si želijo početi v življenju, naj poskušajo izbrati fakulteto, ki jim bo ponudila dovolj možnosti. Nikar si naj ne zaprejo drugih možnosti, ker se jaz še sedaj iščem. Si se ti odločil prav? Zaenkrat mislim, da sem se. Je že res, da se še iščem, ampak so mi cilji vse bolj jasni, vidim in mislim, da je bil to namen mojega izobraževanja, ki se bliža h koncu, na žalost. (smeh) OK, še imam dve leti. (smeh) Po zaključenem mandatu boš najbolj ponosen, če ....? Najbolj ponosen ... Sekunda ... Če bo KBŠ organizacija, ki bo lokalnemu okolju veliko prispevala, v različnih pogledih. Tako v kulturnem, zabavnem, še najbolj pa v ekonomskem smislu. V ekonomskem misliš predvsem, da bodo mladi ostali tukaj v Beli krajini? Da. Predvsem v tem smislu; da se bodo vračali in ostali. 7

KOLIKO SMO VREDI MLADI Kolumna Klemen Vitkovič

V zadnjih tednih januarja so bili ob pripravi nove koalicijske pogodbe mediji polni izjav, da so mladi prioriteta te vlade. Žal dejanja kažejo drugače. Oktobra 2013 je slovenski parlament skoraj soglasno sprejel Nacionalni program za mladino. Med drugim je v njem kot eden izmed ciljev omenjen tudi razvoj mladinskih organizacij, ki naj se spodbuja z okrepitvijo materialnih in finančnih kapacitet delovanja organizacij v mladinskem sektorju, financiranjem projektov razvoja področij mladinskega sektorja in spodbujanjem zaposlovanja v mladinskem sektorju. V ta namen naj bi bila sprejeta vrsta programov in omogočena sredstva za aktivno zaposlovanje in urejanje mladinske politike. Urad za mladino Republike Slovenije, ki prehaja pod okrilje kabineta predsednice vlade, je v petek, 17. januarja 2014, objavil poziv za sofinanciranje mladinskih dejavnosti, ki sredstev za delovanje mladinskih organizacij ne povečuje, temveč zmanjšuje za okoli 20 % na skromnih 1,01 milijona EUR. Toliko sredstev ima na voljo en sam povprečen mladinski center na Finskem, kjer so mladinske organizacije prepoznavne kot primerno polje za zaposlovanje mladih.

S tem pozivom je vladi uspelo v treh mesecih poteptati lasten, že sprejet Nacionalni program za mladino, in pokazati, da ji ni do reševanja katastrofalnega in brezizhodnega

stanja mladih. V Mladinskem centru BIT smo zato upravičeno zaskrbljeni nad uspehom nekaterih drugih reform, ki bi rešile ključne probleme mladih, predvsem problem naraščajoče brezposelnosti. Na slabo izvajanje dogovorjenih reform opozarjajo tudi krovne mladinske organizacije, ki so zastopane v svetu vlade za mladino. V Mladinskem centru BIT, ki deluje na

slovenski periferiji, se vsakodnevno srečujemo z zgodbami mladih, ki ne morejo najti zaposlitve, ki ne vidijo možnosti lastnega razvoja. Vsi so vpričo tega stanja v hudih osebnih stiskah. Namesto, da bi usmerjali svojo energijo in mladostno moč v prihodnost in nove možnosti, to izgubljajo v brezizhodni sedanjosti. Edino možnost vidijo v tujini, nekje drugje, kjer ne sprejemajo zgolj nominalnih Nacionalnih programov za mladino, temveč dajejo mladim možnost. Drastično povečanje izseljevanja mladih v tujino je del slovenske realnosti. Tisti, ki si najdejo zaposlitev, se ne bodo vrnili v Slovenijo, in s tem Slovenija izgublja svojo prihodnost. Vsaka vlada se mora zavedati, da so ti mladi pogoj za razvoj Slovenije in na dolgi rok za stabilno gospodarstvo in pokojninsko blagajno.

Ob januarskem obisku predsednice vlade Alenke Bratušek v Beli krajini smo si želeli predvsem odgovorov na naslednja vprašanja: Zakaj so že v treh mesecih poteptali sprejeti Nacionalni program za mladino? Zakaj tako drastično znižanje sofinanciranja okoli 100 organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na mladinskem področju? S katerimi ukrepi bo vlada zagotovila normalne pogoje za delovanje mladinskih organizacij tudi na obrobju države? S katerimi kratkoročnimi ukrepi bo vlada realizirala napovedi, da so mladi res prioriteta v Sloveniji? Še do danes nismo prejeli odgovor niti od vlade, niti od belokranjske poslanke.

DIJAŠKA SEKCIJA PREDSTAVNICA Nina Miketič

skupaj s študenti soustvarjajo različne projekte, se udeležujejo prireditev, dogodkov … Klub belokranjskih študentov dijakom prvi odpira vrata in vpogled v študentski svet in v prihodnost, ki jih še čaka. Študenti tako z nami delijo svoje izkušnje, nam svetujejo in pomagajo, da izberemo pravilno pot v življenju. Dijakom omogoča, da si s sodelovanjem pri raznih projektih nabirajo izkušnje, saj te v življenju vedno pridejo prav.

Klub belokranjskih študentov rad odpira mladim svoja vrata. Tako so tudi letos sprejeli mene, Nino Miketič, dijakinjo 3. letnika Srednje šole Črnomelj, kot predstavnico dijaške sekcije Kluba belokranjskih študentov. Na SŠ Črnomelj delujem kot predsednica dijaške skupnosti šole, zato imamo dober vpogled, kaj se v tem času dogaja z mladimi, kakšne so njihove prioritete in kakšni njihovi problemi. Na drugi strani pa kot članica KBŠja opazujem in pridobivam znanje, kako te probleme rešujejo starejši, bolj izkušeni, in to pridobljeno znanje lahko prenesem na same dijake in jim s tem pomagam in svetujem. Namen dijaške sekcije je, da tudi dijaki

Ne, da nas samo poučuje in nam nudi podporo, KBŠ organizira tudi veliko dogodkov, ki so namenjeni nam, dijakom. Letos nas je KBŠ že odpeljal na smučanje na Krvavec, organiziral dijaški žur in informativni dan v Srednji šoli Črnomelj za bodoče študente. Pa tudi v prihodnje na KBŠ-ju pripravljamo dogodke, namenjene dijakom. Že v mesecu marcu sledi še en dijaški žur pa tudi Dijaški boomerang, katerega se bodo udeležili naši dijaki in dijaki iz drugih klubov po Sloveniji. Dijakom tudi poleti ne bo dolgčas, saj nameravamo organizirati različne dogodke za popestritev poletnih dni. Na mladih svet stoji, pravijo, zato je dandanes zelo pomembno, da imamo mladi dober zgled, dobre učitelje. Ne samo tiste učitelje v šoli, ampak prijatelje, ljudi, ki nam stojijo ob strani, kadar jih potrebujemo. In Klub belokranjskih študentov nam nudi prav to – roko v najzahtevnejšem obdobju našega življenja.

Uploading . . .

INTERVJU Tin Vodopivec Pogovarjal se je : Tomaž Aupič

Si kdaj nastopal v javnih WC-jih? V javnih vecejih pa še ne. Škoda, ker me nikoli ne povabijo na te WC-je. Kdo sploh to organizira? Torej ne veš, da so bili na prostoru, kjer je danes MKK, javni WC-ji? Aha, evo. (smeh) Tega pa nisem vedel. Kaj, a to si šel dol pod mostom, pa so bili javni veceji. In potem so ljudje to nehali uporabljat? So rekli, dejmo raje nastopat! (smeh) No, in kako je nastopati v javnem WC-ju? Lepo. Samo skos se mi je zdelo, da je nek vonj, ki od nekod prihaja. Zanimivo bi bilo, če bi naredili časovni stroj, pa bi šel nazaj in bi videl, o fak, tukaj je en kakal in jaz sem se sedaj ljubčkal z nekom. Pravnik ali Stand up komik? Oboje naenkrat, istočasno. To ne pomeni, da si na sodišču dajemo »high five« pa žalimo tistega, ki je obsojen. Jaz samo koristim znanje, ki sem ga pridobil na pravni fakulteti, da mi omogoča neko širino. Po drugi strani, že ko študiraš pravo, ponavadi razmišljaš o drugih stvareh in tukaj se je po mojem začelo. Ko sem bral tiste debele knjige in so misli odtavale tja, kamor so res hotele it. (smeh) Na odru pozabiš šale, ki si jih imel pripravljene. Zagata ali mogoče priložnost? Oboje. Vedno se zgodi, da kaj pozabiš. Ostane veliko stvari, ki bi jih še želel povedati. Razen, če hočeš na nastopu preizkusiti nekaj novega, potem se res osredotočiš. Sedaj imam že toliko izkušenj, šal, raznega materiala, da tudi če nekaj pozabim, grem pač v drugo smer. Če pa se slučajno ne

morem spomniti, pa začnem spraševati ljudi. Kar neumnosti v stilu »kako si pa ti kaj« ali »katerega smo že danes« in kar koli publika odgovori, se spomniš, da imaš neke fore na datum. Včasih rabiš samo iztočnico, da te pelje v neko drugo smer. Kako se pa v resnici človek odloči, da bo stal na odru in metal šale? Da bo to delal resno in predano? To moraš biti malo bolan. Moraš imeti veliko pomanjkanje pozornosti kot otrok. (smeh) Ne. Nekaj mora biti v tebi, da imaš neko čudno potrebo, da boš sedaj stal pred tujci in jih kao zabaval. S svojimi forami. Eno, da ti dobiš scenarij in nekaj poveš. Da se pa ti sam spomniš, ko cele dneve o tem razmišljaš. Najprej, se mi zdi, je bila neka potreba, mogoče po dokazovanju. Hotel sem se preizkusiti v tem. Rušiš meje. Potem pa vedno hočeš več in več in v enem trenutku to postane služba in so not. To je fino, nočeš več ven. Na to začneš gledati kot na vsak posel. Tudi če bi imel tovarno, bi razmišljal, da bomo sedaj začeli izdelovat nove nogavice, in enako jaz. To postane posel. Se imaš za profesionalca? Da. Sedaj že pet let samo to delam. Vse

moje delo je povezano s komedijo. Je pa res, da veliko tudi sam organiziram in potem si delam svojo spletno stran, pa plakate tudi sam delam. Na koncu to več ni tako vezano na komedijo, je pa res, da to delam zase in ne za nekega oglaševalca, ki ga sovražim. Potrudim se in delam s srcem. Za dobro šalo zagotovo obstaja recept? Ključne sestavine so verjetno vedno enake, vsaj podobne? Odvisno je od tega, kakšen je tvoj stil. Ponavadi so neke sestavine. Moja teorija je, da mora vsak pri sebi razviti nek mlinček, v katerega daš sestavine in jih zmelješ. Vsak ima svoj mlinček. Eni imajo bolj črne šale, drugi bizarne. Nekateri bolj na prvo žogo. Je pa res, da je šala ponavadi sestavljena iz setup-a, ki je začetek in iz punch line-a, ki je pa tisti smešni del. V punch line-u se pretirava ali pride do presenečenja. Lahko je nekaj čisto norega. Na primer, če rečeš: »... in potem sem videl pešca in sem ga zbil!«. In to je velik šok, presenečenje, nek preobrat. Tako da nekaj je mehansko, in zato pravim, da postane že malo obrtniško, ko najdeš nekaj, kar ti še posebej leži. Postaneš znanstvenik z očali in belim jopičem. Včasih kaj eksplodira, ne uspe, včasih pa tudi uspe. Tako kot vsaka stvar. S seboj si pripeljal tri mlade, malo manj izkušene stand up komike. Zakaj ravno te tri, kako jih izbiraš? Najprej me morajo masirati, plačajo mi večerjo. Pa skos mi morajo biti na voljo, če rabim časopis ... (smeh) Imeli smo delavnice stan up komedije v Ljubljani, do sedaj že trikrat in vsakič pride kakšnih pet, deset novih ljudi. Že takoj jih nekaj odpade, ker vidijo, da je to res težko. Nekatere prepričajo prijatelji, češ, da so zelo zabavni in potem vidijo, da je to čisto nekaj drugega. Da je razlika, če zabavaš dva prijatelja. Iz vsake generacije so potem prišli dva ali trije, ki pa so res ambiciozni, z voljo do dela. Naredili smo neko ekipo in potem je odvisno, kdo je prost tisti dan. Nekateri imajo že druge nastope. Vedno dam priložnost nekaterim, ki so še čisto sveži, da sploh vidijo, kako to zgleda.

Mladinski klubi in manjši prostori so za to super, da se kališ. Tam je najbolj primerno, da se preizkušajo. Če bi to delal v nekem velikem teatru, kjer so ljudje plačali petnajst evrov za karto, bodo veliko bolj kritični, ne bo jim všeč, da nekdo poskuša nekaj novega. Manjši prostori so super, mlada publika je odprta, in če kaj ne uspe, so veliko bolj potrpežljivi. Te je strah, da bi se kdaj izpel, da preprosto več ne bi našel prave šale? To je en strah. Kaj pa, če se mi ne bo več dalo, da mi bo čez deset let vse že bedno? Kaj, če se nikoli več ne bom spomnil česa dobrega? Vsakič, ko se spomnim kakšno res dobro šalo in ljudje umirajo od smeha, res ploskajo, si misliš: »to je bila sedaj zadnja takšna«. Že leta 2008 sem imel neko šalo, ki sem jo napisal in je bila v tistem trenutku moja najmočnejša. Takrat sem si misli, da nikoli več ne bom naredil boljše. In ko sem napisal nekaj boljšega, sem imel isti občutek. Vedno znova si postavljaš izzive. Je pa res, da bom čez čas videl, kam to pelje. Jaz bi si želel to, kar imam rad, delati do konca življenja, a če bom kasneje v življenju raje pisal scenarije za serije, zanima me tudi režija, se bom pač ukvarjal s tem. To, se mi zdi, je vezano na to, koliko bom izkušen. Ko bom imel več znanja in pameti v glavi, ko bom lahko stvari videl širše in ne bom več zaletav in divji. Nikoli se ne moreš čisto izpeti. Je pa res, da je Slovenija tako majhna, da se te ljudje naveličajo. Ni to, da se na primer meni več ne bi dalo. Zato mi je fascinanten Woody Allen. On vsako leto posname en film, pa je že v svojih osemdesetih. Še kar snema. Vsako leto posname en film, sam piše scenarije. Je že res, da mu enkrat uspe en res dober film, pa drugo leto malo slabši, ampak se mi zdi, da je to tudi moj vzorec. Trudil se bom skos delat, pa bomo videli, koliko časa me bodo ljudje prenašali. (smeh) Kaj bi svetoval dijakom, ki bodo pred odločitvijo, na katero fakulteto se naj vpišejo? Ja, ta je res težka. Jaz sem se vpisal na pravo, 13

ker se mi je zdelo, da je to nekaj, kar moram narediti. Da mi je to namenjeno. Po tihem sem želel iti na AGRFT, vsaj poizkusiti, ampak si nisem upal. Nikoli nisem igral v kakšnem dramskem krožku in sem mislil, kako so oni dobri. Poznal sem veliko improvizatorjev, ki so bili sproščeni, res dobri. Pa saj verjetno je vsaka stvar dobra. Skušaš poslušati svoje srce. Je pa res, da ko si star 16, 17, 18, še ne veš, kam te bo odpeljalo. Poznam veliko ljudi, ko so se nekaj odločili, študirali in so potem čisto spremenili smer. Tudi jaz sem bil sedaj čisto v drugih vodah. Ni nujno, da sem zaradi tega manj srečen. Poznam pa veliko sošolcev, ki so še vedno pravniki in delajo za znane diskontne trgovine in so tam v pravi službi velikokrat zelo nesrečni. Ne vem, kaj je boljše. Vem samo, da kar koli se odločiš, moraš na koncu poslušati svoje srce, in če se vmes kdaj premisliš, to ni nič tragičnega. Ljudje to preveč tragično vzamejo, »nisem naredil izpita, o konec sveta ...« Ti si se odločil prav? Da, zdi se mi, da sem se. Najbolj mi je smešno, ko ljudje rečejo, da ne bi nikoli ničesar spremenili. To ravno ni res. Jaz bi veliko stvari spremenil. Mogoče bi neke hitre odločitve. Ali pa, ko sem se včasih sekiral, se sedaj več ne bi. Zdi se mi, da te vedno odpelje tja, kamor te mora. Kaj lahko svetuješ mladim brez službe, visoko izobraženemu kadru, intelektualcem, ki čakajo, namesto da bi ustvarjali? To je kar zanimiv fenomen, ko so ljudje sposobni in izobraženi, pa tega ne morejo izraziti. Zdi se mi, da dokler imaš neko energijo, moraš veliko vlagati vase. Ni samo faks in neko izobraževanje. Veliko je nekih knjig, ki ti lahko ogromno dajo. Učenje tujih jezikov. To se mi zdi zelo pomembno. Predstavljam si, da če je nekdo zelo sposoben, se gre lahko učit kitajščino. Kitajska je ogromna država, ogromno ljudi živi tam, in če se naučiš kitajsko, si takoj v neki prednosti. Neko podjetje hoče prodreti na kitajski trg in boš ti eden redkih, ki zna ta jezik. Zakaj ne. Jaz izpopolnjujem znanje 14

francoščine, ker bi želel nastopati v Franciji. To bo že moj četrti jezik, v katerem bom nastopal. Zdi se mi, da je to neka zabavna stvar, ker spoznavaš novo kulturo, po drugi strani ti pa odpira vrata. Najbolj mi je neumno, ko ljudje čakajo. In potem gredo na neke razgovore, kjer jim ponudijo 600 € bruto in to zavrnejo, ker so doktorirali. Eno je, da se sprijazniš s tem, kar ti je ponujeno, in drugo, da si sam nekaj ustvariš. Odvisno, kakšen tip človeka si. Nekateri bi službo, da so ob štirih že doma in, da potem več nič ne razmišljajo. Jaz sem eden izmed tistih, ki si moramo nujno vzeti prost dan, da izklopimo telefon, ker če ne, bi skos nekaj delal. To sem naredil včeraj – da se kar nisem javljal na telefon. Saj me je kar pekla vest, a sem si rekel, da ne, da moram počivati, ker če ne, pregoriš. Zdi se mi, da je ves čas potrebno vlagati vase in ko čakaš na priložnost, četudi se ti zdi, da ti ne bo veliko koristilo. Ljudje zaključijo študij in mislijo, da jih čaka služba za tisoč milijonov evrov. In potem ti nekateri ponudijo neko malo manjšo plačo, pa imaš takoj odpor. Sprejmi tisto službo, v tistem trenutku in se poskusi dokazati. Ljudje bodo videli, da si zanesljiv in odgovoren. Mogoče ti ne bodo dali povišice, boš pa pridobil izkušnje. Nismo več v časih, ko bi 40 let delal za neko podjetje in bi ti na koncu dali čevlje »na, dober si bil« in potem se upokojiš. Če ti neka služba ni všeč, jo pač zapustiš. To je včasih naporno – razmišljati, kaj bo. Tudi jaz ne vem, kaj bom delal drugo leto. Ali bom imel nastope. Vedno je nek riziko. Ljudje se tega bojijo. Kdaj te bomo lahko naslednjič videli v naših koncih? Lahko se srečamo nekje na ulici. Lahko te gledam, ampak te ne morem videti. (smeh). Jeseni planiram neko predstavo. Ne vem še, kako bi se imenovala. Razmišljam, da bi se imenovala desert, ker to je vedno nekaj, česar se veseliš. Vedno imaš prostor, tudi če se prenaješ. »A bi desert?« »OK, bom!« Tako da oktobra in novembra bom v Cankarjevem domu, po novem letu pa bomo naredili turnejo po klubih in mladinskih centrih. Upam, da se bomo spet ustavili tudi v Črnomlju.

modial

ZBIRANJE OBLAČIL IN OBUTVE Pripravila : Nina Prešeren

Belo krajino pesti visoka brezposelnost, marsikdo se je v tem času znašel v popolnoma drugačnih življenjskih okoliščinah, kot jih je bil do sedaj vajen. Nenadne izgube zaposlitve in celo nezmožnost dobiti prvo zaposlitev je med belokranjsko prebivalstvo zasejala negotovost in pahnila marsikoga v stanje, ko si težje privošči osnovne življenjske dobrine. Klub belokranjskih študentov je skupaj z veliko pomočjo Društva prijateljev mladine organiziral akcijo zbiranja oblačil. Vsi se zavedamo, da obleka in obutev veliko staneta. Naš namen je bil zbrati veliko ohranjenih in še vedno kakovostnih oblačil za mlade. Oblačila, obutev in različne dodatke so prispevali številni študentje in dijaki. Akcija je potekala na sedežih Kluba belokranjskih

študentov in Društva prijateljev mladine. Izvedli smo dve zbiralni akciji v mesecu novembru. Vsa oblačila smo predali DPM Črnomelj, kjer skrbijo za razdeljevanje oblačil in obutve. Ves zbrani material je bil namenjen izključno tistim, ki to resnično potrebujejo. Ravno zato smo se odločili za sodelovanje z omenjeno organizacijo, saj zaupamo njihovi presoji. Velikokrat se nam v omarah nabirajo še vedno ohranjeni kosi, ki nikakor ne pridejo na vrsto ali pa smo jih prerasli. Namesto da se obleka kopiči in nabira v omari, je tako postala zopet uporabna nekomu, ki jo potrebuje. Včasih oblačila iz druge roke spremlja prizvok, da so obrabljena in manj primerna za nošnjo v šolo ali službo. Tukaj bi omenila, da temu velikokrat ni tako. Že ta akcija je pokazala, da darovalci dobro poznate potrebe in oddajate primerna in zelo ohranjena oblačila. Po večjih mestih se že odpirajo različne ‘secondhandshop’ trgovine, kjer prodajajo oblačila iz druge roke. Kupovanje rabljenih oblačil postaja neke vrste trend in počasi prihaja iz sveta tudi v Slovenijo. Takšno mišljenje je zelo zaželeno, saj bomo morali počasi razmišljati bolj trajnostno. Veseli nas, da je akcija obrodila sadove v tako veliki meri. Zahvaljujemo se vsem darovalcem, ki ste se potrudili in darovali čista in primerna oblačila. Posebna zahvala tudi Društvu prijateljev mladine Črnomelj, ki skrbi za razdeljevanje oblačil in obutve. Vsi, ki bi morda potrebovali oblačila, se oglasite na uradnih urah Društva prijateljev mladine na Kolodvorski 34 v Črnomlju!

PODJETNIŠKI PORTAL BELE KRAJINE www.ric-belakrajina.si Pripravil :Gregor Jevšček, področni svetovalec I

RIC Bela krajina je subregionalna razvojna agencija, ki deluje na mnogih področjih turizma, podjetništva, razvoja podeželja, mednarodnih projektih itd. Upravlja s petimi spletnimi strani, belakrajina.si, kolpariver.eu, jurjevanje.si , pokolpje.si ter ric-belakrajina. si. Prve tri so namenjene predvsem turizmu, medtem ko zadnji dve namenjeni podjetnikom ter vsem ostalim, ki jih zanima podjetniški svet. Stran www.ric-belakrajina.si je konceptualno razdeljena na dva dela. Del namenjen domačim in tujim investitorjem v Belo krajino, kjer so naštete in opisane poslovne cone Bele krajine, ponudba prostih poslovnih prostorov, subvencije za zagon novih podjetij in ugodnosti vlaganja v poslovno regijo Pokolpja. Predstavljene so tudi razvojne institucije, ki delujemo na območju Pokolpja. S tem želimo nuditi čimveč osnovnih informacij tistim, ki se zanimajo za investiranje v Belo krajino. Splošne informacije torej prejmejo zainteresirani na spletni strani, konkretne, specifične in prilagojene za posameznega investitorja pa v nadaljnjih korakih pri sodelavcih RIC Bela krajina, kjer vsako stranko obravnavamo individualno ter s tem zagotovimo kar se da kakovostno storitev. Drugi del je namenjen predvsem domačim podjetnikom in vsem ostalim zainteresiranim. Tukaj pod rubriko novice objavljamo aktualne dogodke s področja podjetništva v Beli krajini,

na Dolenjskem ter v celotni Sloveniji, prav tako objavljamo aktualne razpise za podjetja. Predstavljene so osnovne informacije kako pričeti s podjetniško potjo ter katere so institucije, ki pomagajo pri internacionalizaciji poslovanja podjetja. Seveda je predstavljen tudi RIC Bela krajina ter Bela krajina kot turistična destinacija. Prelistate lahko predstavitvene kataloge v pdf formatu. Mlajši in študenti so lahko ob spremljanju portala seznanijo z aktualnimi razpisi, ki so namenjeni ustanovitvi podjetja, razpisi in pozivi Zavoda za zaposlovanje, natečaji in tekmovanji, Start Up-i, izobraževanji in drugimi uporabnimi informacijami. Vsekakor lahko tisti, ki ima idejo, je kreativen in samoiniciativen najde možnost zase. V kolikor na spletni strani ne boste našli kar vas zanima, vabljeni k našim sodelavcem na RIC Bela krajina, kjer vam lahko osebno svetujemo in usmerimo. Lahko nam pišete na info@ric-belakrajina.si. Če pa bi radi prejemali novice se lahko prijavijte na e-novičnik. Aktualne dogodke objavljamo tudi na eni od naših strani Facebooka, Belokranjski infokanal-TIC Črnomelj.

MLADINSKE IZMENJAVE

Jernej Perušč

Letos sem se (že) tretjič udeležil mladinske izmenjave, ki je potekala na Sardiniji v mestu Caligari. Tema izmenjave je bila Participation and democracy in Europe (sodelovanje in demokracija mladih v Evropi). Izmenjava je trajala sedem dni, na kratko pa bom predstavil program. Prvi dan so potekali sprejemi ter spoznavanje. Drugi dan smo v dopoldanskih urah pojasnili naše končne cilje projekta in naredili načrt, sledil je medkulturni večer, kjer se je vsaka država predstavila s tradicionalno hrano in pijačo (definitivno preveč različnih pijač, ki so vplivale na totalno nejasen zaključek večera). Naslednje jutro smo, seveda polni energije, ki je ostala od prejšnje noči, obiskali glavne inštitucije mesta ter se pogovarjali s podžupanom, večer se je seveda zaključil z vzorcem prejšnjega. Četrti in peti dan smo po mestu snemali prizore, 18

ki smo jih pripravili. Večeri po čudovitem vzorcu prejšnjih. Zadnji dan smo zaključili z evalvacijo preteklega tedna. Zvečer (od polnoči do sončnega vzhoda, seveda) smo se težkih src poslovili, si izmenjali kontakte, veliko pa se nas je dogovorilo tudi za poletni obisk. Poleg izobraževanj in snemanja nas je spremljalo izredno toplo vreme, neskončno dolge plaže ob prečudovitem morju. Po enem tednu izobraževanja, nočnega življenja, ki ga ponuja mesto, smo se vrnili v hladno Slovenijo. Se zdi fino, a? Seveda moram povedati, kaj mladinska izmenjava sploh je. Mladinska izmenjava je projekt, ki mladim iz dveh ali več držav omogoči, da se zberejo, nagovorijo različne teme in o njih razpravljajo ter tako spoznajo različne države in kulture. Udeleži se je lahko vsak med 13. in 25. letom starosti, določene izmenjave imajo starostno omejitev nad 18. let. Če je kdo uspel prebrati do tukaj in ga zanima več o mladinskih izmenjavah (potekajo skozi celo leto), predlagam, da se pridruži Facebookstrani MC BIT-a, kjer bo seznanjen z vsemi aktualnimi novicami na to temo. Upam, da se kdo odloči poskusiti. Se vidimo.

Pripravila : Nina Miketič

14. februar – valentinovo! KBŠ se je letos odločil, da bo za dijake valentinova noč malce drugačna. Da ne bi bila zabava izključno za zaljubljene, smo v MKK-ju organizirali SEMAFOR PARTY, kar pomeni, da je barva majice določala tvoje razmerje. Povabilu se je odzvalo veliko število dijakov pa tudi starejših, ki se še vedno počutijo mladi. Ob vsej dobri volji, odlični glasbi, osvetlitvi, prostoru in pijači, drugače kakor odlično ni moglo biti. Za super glasbo sta poskrbela DJ Alexioss in DJ Woods, ki sta nas zabavala do jutranjih ur.

KAJ BOMO PA LETOS GLEDALI ?

AVLab

Pripravil : Sašo Jakljevič

Pomlad se nam počasi približuje, najavlja se lepo vreme, AVLab-ovci pa smo že od začetka leta v polnem zagonu z novimi projekti in idejami. Res, leto 2014 bo še zanimivo, a še preden vam razkrijemo, kaj vse se bo dogajalo, bi vas radi popeljali skozi leto 2013 in si morda ogledali kakšen zanimiv video izdelek, ki je nastal v sklopu KBŠ-eve avdio-vizualne sekcije.

Leto 2013 se je začelo produktivno s sestankom novih potencialnih članov, ki jih zanima ustvarjanje multimedijskih vsebin. Tako nam je že spomladi sveže pečeni član Tomaž preko objektiva prikazal arhitekturo

Fakultete za matematiko v Ljubljani, Sašo pa se je spraševal »Zakaj tako resno?« ali »Why so serious?« v priredbi znanega skeča iz filma The dark knight. Za vse, ki ste zamudili priložnost za ogled belokranjskega akcijskega filma Petek 13. – Maščevanje padlih, naj vas opomnimo, da so ga ustvarjalci že julija objavili na spletni strani www.filmpetek13.com, kjer si ga lahko ogledate ali pa si prenesete katerega od kul plakatov.

S poletjem smo vse moči usmerili v izdelavo reklamnih videov za Črnfest 2013. Ustvarili smo namreč sklop desetih delov, tekom samega festivala pa so nastali še kratki videi, ki na kratko povzemajo dogajanje. Lahko se tudi pohvalimo, da je bil video z naslovom »Črnfest – Dobro za vse« eden od nagrajencev na natečaju »Dolenjska«, udeležili pa smo se tudi natečaja »Lepo je biti lesen«, kjer pa nismo bili tako uspešni. Kljub temu je iz videa za natečaj nastala promocijska različica tega videa za enega

KBŠ enemu od naših članov financiral izobraževane na področju video produkcije, v sklopu katerega je nastal še neobjavljen izdelek za belokranjsko glasbeno skupino Evfoniks.

od nastopajočih z naslovom »Les za prihodnost« . Septembra je pri projektu Čazakcija nastal krajši dokumentarni video, ki predstavi dogajanje na delavnicah projekta, in še en kratki video, ki izrazi naše ugotovitve v reševanju romsko-neromske problematike. V sodelovanju z MC BIT smo poleg tega projekta sodelovali tudi pri Evrobasketu, kjer je Bonino v video zajel nekaj dogajanja. Srednješolca Jure in Jan sta svoj filmski navdih prenesla tudi v šolske klopi, kjer sta

S tem lahko nekako zaključimo povzetek delovanja in že nakažemo, da bo leto 2014 bolj glasbeno obarvano, kajti lahko pričakujemo vsaj štiri videospote. Tudi zanimivih žanrskih igranih filmov ne bo manjkalo, z njimi pa se želimo udeležiti filmskih festivalov. Kot vsako leto do sedaj bomo aktivni na snemanjih promocijskih videov Črnfesta, letos pa najverjetneje tudi

posnela nekaj aktivnosti na SŠ Črnomelj, med drugim tudi Šolski plesni festival, ki je potekal v začetku leta 2014. Za konec naj povemo še, da je AVLab drugih festivalov po Beli krajini. Vse videe si lahko ogledate na spletni strani www.kbs.si pod zavihkom AV LAB, naše novejše aktivnosti pa lahko spremljate na Youtube kanalu AV Lab KBŠ ali pa na Facebook strani Kluba belokranjskih študentov (#AVLab). Vse, ki se nam želite pridružili ali nas kontaktirati, vabimo, da nam pošljete vaša vprašanja, mnenja in kritike na email avlab@klub-kbs.si .

KRIZA ALI PRILOŽNOST Ajda Skrbinšek

Trenutna situacija v Sloveniji za mlade ni preveč rožnata. Gospodarska in politična kriza dobesedno rušita sanje posameznika in mu kradeta možnosti za uspeh, za preživetje. Tako pravijo mediji. Pa je temu res tako? Po mojem mnenju si vsekakor ne moremo zatiskati oči pred resnico. Res so prišli časi, ko mladi težje pridemo do kruha in strehe nad glavo. To je dejstvo. Vendar sem mnenja, da mediji stvar samo še napihujejo. Produkt tega je manipulacija, množično prepričanje, da ni več izhoda, da ni več upanja na boljši jutri. Ljudje, ne glejte poročil, še huje, ne kregajte se s »škatlo«, ki vam predvaja slike in informacije, ki vas razburijo. Kje je tu smisel? Vaš čas in energija gresta v prazen nič! Tudi negodovanje v gostilni ne bo prineslo pozitivnih rezultatov, temveč le slabo voljo. Pojdite raje v naravo in si zbistrite misli. Poglobite se vase. Razmišljajte. Stari vzorci in navade prinašajo stare rezultate. Vedno in povsod. Časi se spreminjajo, torej se mora spremeniti tudi naš pogled na svet, naše delovanje, dojemanje in razmišljanje. Pretehtati moramo situacijo, v kateri smo se znašli, ter oceniti možnosti, ki so nam dane. Nato se moramo vprašati, kakšni so naši cilji, želje in interesi. Najtežje je začeti. Borba za dosego cilja ni lahka. Tu se spomnim na znano modro misel, ki pravi takole: »Najdaljša pot je bližnjica do sreče«. Mislim, da je pri doseganju cilja ključnega pomena vera samega vase, v lasten uspeh. Če hočeš danes uspeti po pošteni poti, to terja svoj čas in energijo. Predanost in zaupanje. Motivacijo in zagnanost. Ključno vlogo igrata inovativnost in dobra ideja. Kdor na novo odkriva toplo vodo, se bo prej opekel, kot pa plašč zmage oblekel.

Mladina mora dandanes že zgodaj začeti svojo karierno pot, misliti mora vnaprej. Si pridobivati znanja in izkušnje na čim več področjih ter tako širiti svoj repertoar zmožnosti. Posameznik mora doseči, da ni le številka. Doseči mora, da ga ljudje opazijo, da je samozadosten, samozavesten, da ima svojo vizijo. A kako to deliti z ostalimi? Preprosto. Rešitve so nam vedno postavljene pred očmi, samo znati jih moramo uzreti, se nanje osredotočiti. Eden izmed odgovorov je multimedijsko omrežje, čez katerega zna marsikdo reči pikro besedo, češ, da je zgolj neumnost in potrata časa. Govorim o Facebooku. V kolikor posameznik uporablja navedeno stran zgolj in samo za »zabijanje« časa, se s prejšnjo trditvijo strinjam. Če pa znamo možnosti, ki nam jih ponuja Facebook, obrniti v svoj prid, nam lahko

predstavlja kanal, preko katerega delimo svoje projekte, poglede, znanja in uspehe s svetom. In to zastonj. Prav tako je Facebook odlično sredstvo za navezovanje novih stikov in poznanstev ter velikokrat vzrok za povezovanje posameznikov v skupne projekte in združitve idej. Danes smo pač v dobi, ko samo razgovor za službo ni dovolj. Nadrejeni preverijo tudi socialna omrežja in strani, na katerih ste aktivni. Preverijo vaš ugled! Facebook in ostala socialna omrežja so kot vaša osebna izkaznica! Zato delajte na svoji samopodobi, gradite svoje znanje in izkušnje ter delajte dobro, saj ste, vedoč ali nevedoč, vedno vsem na očeh! Sama sem študentka likovne pedagogike v Ljubljani in ravno sredi pisanja diplomske naloge. Vzporedno s študijem sem podpredsednica Kulturnega društva Artoteka Bela krajina, kjer skupaj s predsednico organizirava in vodiva slikarske razstave in kolonije. Poleg tega sem izpeljala že kar nekaj likovnih delavnic, moj največji podvig pa je bila organizacija dobrodelne prireditve »Objemi življenje«, s katero smo pomagali socialno ogroženim družinam črnomaljske in semiške občine. Že zdaj, v mladih letih, sem aktivna in si počasi gradim svojo kariero, ker mislim vnaprej. Vsi ti projekti so mi dali znanje, ki ga ne morem pridobiti v šoli. Izboljšala se je moja samopodoba, komunikacija, navezovanje stikov, organizacijske sposobnosti in še bi lahko naštevala. Gre za kvalitete, ki mi bodo nekoč prišle prav. Prej sem že omenila možnosti bonitet, ki nam jih ponuja Facebook – ja, tudi sama jih izkoriščam. Na svojem profilu vedno objavljam projekte in ideje, ki se mi porodijo v glavi, saj sem mnenja, da znanje množimo, ko ga delimo! Marsikatera moja ideja se je dotaknila marsikoga in sem na ta način pridobila veliko novih poznanstev in sodelovala pri raznih projektih. Saj to je tudi smisel. Širi svoje znanje in ideje! Deli jih z ostalimi in isto misleči se ti bodo pridružili! Vsi pa dobro vemo, da več glav več ve in več rok več naredi! Samo znajti se je treba! Lahko rečem, da sem na svoje dosedanje projekte ponosna, saj vem, koliko prostega

časa in truda je terjala njihova realizacija. Vendar je bil na koncu trud vedno poplačan. Zadovoljstvo nad lastnim uspehom je zmaga nad samim sabo. Je povod in upanje, vera do uresničitve naslednjih sanj. Ne, nimam še službe in ne živim v oblakih. Vse, kar imam, so vera, ljubezen in pozitiva. Imam voljo in sem marljiva. Imam vizijo in težnjo po doseganju svojih sanj. To pa so glavne sestavine za formulo uspeha. Zavedam se, da bo ves ta prosti čas, ki ga porabim za realizacijo projektov, nekoč obrodil sadove. Pravzaprav že okušam sladke sadeže, čudovito je.

Zato verjemite v svoje zmožnosti, v svoj uspeh. Vztrajajte in se borite za svoje sanje! Izogibajte se starim vzorcem in stremite za novimi idejami, ki vas lahko popeljejo v višave. Pot bo težka in strma, a pogled zadovoljstva z vrha bo na koncu odtehtal vse tegobe. Predvsem pa razmišljajte pozitivno, saj pozitivne misli prinašajo v vaše življenje pozitivne stvari in ljudi. Če bi se ljudje zavedali, kolikšno moč imajo misli, ne bi nikdar razmišljali negativno! Na koncu pa še moja misel vam: »Kjer je volja, je pot, kjer je pot, je cilj, kjer je cilj, je uspeh!« e pot, je cilj, kjer je cilj, je uspeh!«

DIJAŠKO SMUČANJE Pripravila : Nina Miketič

Kaj si lahko želiš več kot popoln dan, preživeti s prijatelji in se zabavati na smučišču. Tudi letos je KBŠ poskrbel za zanimivejše počitnice dijakov, in sicer tako, da so nas letos odpeljali na smučanje na Krvavec. Že zgodaj zjutraj je nas in našo opremo Franc naložil na avtobus in nas odpeljal proti Krvavcu. Za mnoge je bila to priložnost, da so letos prvič stopili na smučke, saj nam zimska idila ni naklonila najboljše smučarske sezone. Ob prihodu nas je očaral poglej na zasnežene gore in urejena smučišča. Kar se da hitro smo se pripravili in že smo drveli po hribu navzdol ter uživali v sončku, ki nas je grel. Seveda smo med smuko skočili tudi v kočo in si privoščili kakšen topel napitek in pomalicali, saj s praznimi želodci ne bi šlo. A tak lep, sončen, zasnežen dan se je kmalu končal. Še zadnjič smo se spustili in že smo bili v avtobusu, pripravljeni na odhod.

Pot domov je tako kot vedno hitro minila. Bili smo utrujeni, a še vedno smo zbrali dovolj energije, da smo se zabavali tudi na poti nazaj. Vse več dijakov se vsako leto udeležuje smučanja, zato dijaki komaj čakamo, da spet naslednje leto skupaj napademo smučišča. Seveda smo med smuko skočili tudi v kočo in si privoščili kakšen topel napitek in pomalicali, saj s praznimi želodci ne bi šlo. A tak lep, sončen, zasnežen dan se je kmalu končal. Še zadnjič smo se spustili in že smo bili v avtobusu, pripravljeni na odhod. Pot domov je tako kot vedno hitro minila. Bili smo utrujeni, a še vedno smo zbrali dovolj energije, da smo se zabavali tudi na poti nazaj. Vse več dijakov se vsako leto udeležuje smučanja, zato dijaki komaj čakamo, da spet naslednje leto skupaj napademo smučišča.

ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL 2014 Pripravila : Nina Miketič

V športni dvorani Srednje šole Črnomelj se je že deseto leto zapored odvijal Šolski plesni festival. Ob množičnem obisku, odličnih nastopajočih in veselem vzdušju so dijaki 3. aG s pomočjo Kluba belokranjskih študentov uspešno izpeljali 10. Šolski plesni festival. Na parketu se nam je predstavilo veliko nastopajočih. Vsi, od 3-letnih otrok, dijakov SŠ Črnomelj, učencev vseh belokranjskih osnovnih šol, že skoraj profesionalnih plesalcev, pa vse do odraslih mamic, so odlično odplesali svoje koreografije in navdušili občinstvo. Plesno popoldne je bilo vroče, prepleteno z dobro glasbo in pozitivnim duhom. Osrednje tekmovanje vsakoletnega ŠPF-ja pa je tekmovanje dijakov za naj športni razred. Dijaki so se preizkusili v standardnih plesih, posamično hip-hop, latino in pop ter na koncu še posamezni razredi. Med pari sta prvo mesto osvojila Brina Dokl in Andraž Geltar, med posameznicami je prvo mesto pripadlo Maji Badovinac, prvo mesto pri razrednem tekmovanju pa je osvojil 3. aG. Plesno popoldne se je hitro odvilo in telovadnica je bila spet prazna, polna luči, kablov in kamer, ki so jih naši fantje pridno pospravili. Vsem tekmovalcem, ki so se udeležili državnega prvenstva, želimo veliko sreče!

KO IMA REKA 28° Pripravil :Klemen Saje, režiser

Klemen je tih, vase zaprt študent, ki preživlja svoje poletne dni med štirimi stenami malega podnajemniškega stanovanja. Čeprav je poletje in ima reka 28 stopinj, ima Klemen zelo malo stika s poletnim vrvežem, ki vlada v mestu. Klemnov sostanovalec, Renato, je njegovo pravo nasprotje. Dekleta, hladno pivo in brezskrbno življenje je vse, kar Renata zanima, zato imata s Klemnom veliko nesoglasij, ko je govora o ‘’pravem načinu življenja’’. Njun življenjski slog se spremeni, ko oba prisluhneta drug drugemu in poskušata kljub svojim osebnostim razlikam preživeti poletje skupaj. Ko se temu pridružijo še zabava, dekleta, pa tudi kakšna poročena ženska, postane to poletje eno izmed bolj razburljivih poletij njunega študija. Čeprav bo film prvenstveno romantična komedija, bo v njem moč začutiti tudi moč drame, ki bo ustvarjala posebno atmosfero in poskrbela, da zapletom v filmu ne bo videti konca. Poleg komičnih situacij bo v filmu tudi veliko osebnostnih izpovedi o dojemanju sveta, iskanju identitete, smisla življenja in prave ljubezni, to pa je tudi edino, kar na koncu šteje.

Tako naj bi izgledal celovečerni film, na katerem delajo mladi belokranjski filmski ustvarjalci že od pomladi leta 2013. Film nastaja pod produkcijo Avdio-vizualnega laboratorija, ki deluje pod okriljem Kluba belokranjskih študentov. Režiser filma, Klemen Saje, pravi, da je načrt za svoj prvenec zastavil veliko širše, kot je sprva predvideval. V koprodukcijo je povabil tudi VIA studio pod vodstvom Uroša Raztresena, v tem času pa se je povezal tudi z drugimi mladimi upi slovenskega filma. Scenarij je ‘’požegnal’’ tudi Dejan Babošek, režiser filmov Izhod (2013) in Ksana (2014), ki s svojimi izkušnjami in nasveti pomaga mladim na poti k uspehu. Plan za snemanje filma je bil predviden že za poletje 2013, vendar je bil zaradi povečanja obsega projekta le-ta prestavljen na letošnje leto. Klemen pravi, da se je v tem času veliko spremenilo. K projektu so pristopili novi obrazi, pojavile so se nove možnosti sodelovanja, snemalna ekipa je pridobila več izkušenj, scenarij je sedaj bolj dodelan, skratka, zadeve so morale dozoreti, saj se tako obsežnega projekta ne da izpeljati

v nekaj mesecih. Naši mladi filmarji tako nestrpno čakajo, da zadiši po poletju, saj bo takrat čas za akcijo. V tem času je bilo poskrbljeno za izgradnjo finančnega načrta projekta, pri katerem so pomagali predvsem Študentska organizacija Slovenije, Klub belokranjskih študentov,

pridobiti zaupanje še kakšnega podjetja, ki bi bilo pripravljeno sodelovati pri filmskem projektu.. Finančna slika je že skoraj jasna. Snemalna oprema, ki jo je bilo potrebno kupiti, je že pripravljena in na voljo za uporabo. V februarju letošnjega leta je ekipa v prostorih

Mladinski center BIT, vse tri belokranjske občine ter kot zlati sponzor podjetje Mabat international, slovenski distributer pijač. Ekipa upa, da se bodo za sponzorstvo odločila tudi lokalna podjetja. Eno izmed belokranjskih podjetij, ki je izkazalo podporo filmu, je pivovarna Vizir, v načrtu pa je

črnomaljskega ZIK-a že naredila prve video in zvočne posnetke z novo pridobljeno tehniko, sedaj pa bodo sledile priprave igralcev, da filmu vlijejo dušo. Snemanja bodo zaključena predvidoma do jeseni 2014, premiero filma na filmskih platnih pa lahko pričakujemo jeseni prihodnje leto.

KBŠ POKER LIGA Pripravil : Tilen Lamut

V okviru povezovanja mladih pri aktivnostih v njihovem prostem času Klub belokranjskih študentov (KBŠ) vsak mesec organizira turnirje v igri poker. Turnirji potekajo v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju, pri projektu pa sodeluje tudi Mladinski center BIT. Letos je bil projekt izbran na razpisu »Realiziraj svojo idejo«, ki nudi finančno podporo projektom, ki po svoji vsebini ponujajo kvalitetno preživljanje prostega časa. S tem lahko omogočimo udeležencem igre, da se ob druženju potegujejo za različne nagrade, ki so v večini primerov praktične narave. Do sedaj so bili odigrani trije predtekmovalni turnirji, v mesecu aprilu pa nas čaka finalni turnir, na katerega so se uvrstili najuspešnejši kvartopirci. Z organizacijo takšnih turnirjev dokazujemo, da je lahko igranje s kartami primeren način preživljanja prostega časa in sklepanja novih prijateljstev.

2014

7. maj, Ljubljana

USTVARJAMO COWORKING PROSTOR V BELI KRAJINI Pripravil :Gregor Jevšček, področni svetovalec I

Če se nam želiš pridružiti in vstopiti v svet coworkinga, piši na coworking@ ric-belakrajina.si ali se pridruži FB skupini fb.com/groups/jellybk.

Na pobudo kreativnih posameznikov poteka intenzivna priprava na ustanovitev prvega Coworking prostora v Beli krajini. Coworking je eden od najbolj uspešnih konceptov sodelovanja med mladimi kreativci, ki željo uresničiti svoje ali skupne projekte. Gre torej za skupni prostor, kjer ima vsak posameznik svojo mizo za delovanje (pisarna), skupni prostor za kreativnost (dnevna soba) in skupne usluge (tiskalniki, fotokopiranje, kavni avtomat, svetovanja, mentorstvo…). Trenutno smo v fazi dogovarjanja o vsebinah, iskanju dovolj velikega prostora za pisarne, preučevanju dobrih praks itd. 32

Konec meseca bo prvo srečanje, kjer se bomo dogovorili kako in kaj naprej. Čas in prostor srečanja bosta znana kmalu, tako da spremljaj novice Kluba belokranjskih študentov ali pa nas vprašaj.

Kreativni center Poligon v Ljubljani. (Foto: Blaž Garbajs)

Incapsa krusne peci

Trobecove

!pesimisti O B K Neozbiljni Kung Fu VTerguas!n + Kleemar

rgazam i opo ElektriSvcinna d! www.kudplac.si vstop: 5 eur za oba dneva

ZABAVNI KOTIČEK