Zvitica - zima 2017 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

 

BELOKRANJCI DO KONCA SVOJIH DANOF!

KAZALO ZVITICA zima 2017 Klub belokranjskih študentov

2017/1 500 izvodov cena 0€

Odgovorni urednik Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice Mojca Mravinec Oblikovanje in prelom Jan Kocjan TISK natiskaj.si Uredništvo ZVITICE zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

UVODNA BESEDA

ŠTUDENTSKO RAZMIŠLJANJE: Patriotizem vs. nacionalizem

DELO BO DELO

POEZIJA

POZDRAV IZ KOPRA: V katerem grmu tiči študent?

ZNANOST: Kaj mi je tega sploh treba?

NOVI VODJA DIJAŠKE SEKCIJE JE MIHA BABIČ

POTOPIS: Potovanje po Tajski

INVERVJU: The Plut Family

DOGAJALO SE JE: Prenova klubskih prostorov

AVLAB USTVARJA

TRADICIONALNI KBŠ POHOD NA MIRNO GORO

DOGAJANJE V SEMIČU: »Na mladih svet stoji!«

DOGAJANJE V METLIKI: Kam pozimi? V Metliko!

DOGAJANJE V ČRNOMLJU: MC BIT

ZDRAVJE: Cepiva – trening imunskega sistema

PREVIDNOST NI NIKOLI ODVEČ: Droge za posilstvo

ŠPORTNI NASVET: Nizke temperature in vadba

PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE: Čistilne naprave v Beli krajini

#ZVITICA

ZA LAŽJE UČENJE: Study hacks

ŠTUDENTSKA KUH’NA

KRIŽANKA

Uvodna beseda

dveh občin očitno ni mar za mlade. Drugače si tega ne znam razlagati. In ta njihova nepodpora mladim se odraža tudi v apatičnosti, saj mladi ne vidijo priložnosti za razvijanje in uresničevanje svojih idej. Drugačna pa je zgodba v Črnomlju. Županja nas upošteva kot resne sogovornike, nas podpira in je pripravljena na pomoč, ki je v okviru njenih zmožnosti in pristojnosti. Zaveda se, da svet stoji na mladih in da smo prav mi bodoči izobraženci in kader, ki bo nekoč v prihodnosti imel vajeti lokalne politike in gospodarstva v svojih rokah. Zaveda se tudi pomembnosti dogodkov v naši organizaciji in njihovega doprinosa h kulturnemu in družabnemu življenju. V ostalih občinah so pa prioritete, kar se tiče kulture, drugje. Kje? Odgovorite si sami, odgovor je dovolj očiten, če le malce poznamo glavne tamkajšnje dogodke. Pa vendar je želja po mladinskem ustvarjanju tudi v teh dveh občinah. Uspešno sodelujemo s KC Semič, s katerim smo že izvedli nekaj skupnih projektov, načrtujemo pa tudi že nove. Prav tako smo dosegli nov nivo sodelovanja z metliškim Kud Plac, ko smo pripravili dogodek Izza grada. Sodelovanje je bilo zelo dobro, zato verjamem, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Pohvalno je, da se trudijo obogatiti kulturno dogajanje v mestu po svojih najboljših močeh. Vendar brez zunanje pomoči žal ne morejo pokazati vseh svojih zmožnosti in realizirati svojih idej. S plaketami in priznanji se projektov žal ne da izvajati. Vabim vse, ki vidite pomen Kluba belokranjskih študentov, da se udeležujete naših dogodkov, se spoznate z nami, nam predstavite svoje poglede in ideje. Oglasite se na uradnih urah, ki so vsako sredo in soboto, vsakega ambicioznega in idej polnega obiskovalca smo zelo veseli. Župani, če bo prišlo do vas, še enkrat premislite, kakšno prihodnost želite svojim občanom in občankam. Kako si to prihodnost predstavljate? Z ali brez aktivne mladine? Študenti si večinoma želimo biti in bomo Belokranjci do konca svojih danof. Če bomo le imeli pogoje za to, ki jih pa trenutno v vseh treh občinah na žalost nimamo …

Pripravil: Jure Kuhar, Foto: Jan Kocjan

Dodobra smo že zakorakali v novo akademsko leto in se bolj ali manj uspešno soočili s prvimi kolokviji, kontrolkami in izzivi, ki nas spremljajo na poti izobraževanja, dela in zasebnega življenja. Tako je s prvimi uspešno izpeljanimi projekti pričelo delo tudi novoizvoljeno vodstvo Kluba belokranjskih študentov, ki ga sestavljajo nekateri že poznani obrazi in nekaj novih ambicioznih aktivistov, ki so sami izkazali interes za delovanje v Klubu. Dejstvo, da so pristopili samoiniciativno, me zelo veseli, saj s tem sporočamo, da še vedno obstajajo mladi, ki niso apatični in jim ni vseeno za dogajanje v lokalnem okolju. Je pa ekipa ponovno sestavljena pretežno iz prebivalcev Občine Črnomelj. Sprašujem se, zakaj? Verjamem, da tudi Metličani in Semičani premorete ambicije, znanje in voljo, potrebno za delovanje pri nas. To vas nekaj že kaže z aktivnim udejstvovanjem pri reviji, ki jo ravnokar berete. Ampak radi bi več. Še vedno smo namreč Klub BELOKRANJSKIH študentov in se trudimo ustreči interesom mladih vseh treh belokranjskih občin. Mogoče se odgovor na prejšnje vprašanje skriva nekje drugje. Letos smo se zaradi več razlogov odločili preseliti občni zbor in brucovanje s ‘kultnega’ Rožnika. Brucovanje smo pripravili v Cvetličarni v Ljubljani, kar se je izkazalo za dobro potezo. Občni zbor pa smo preselili domov, v Belo krajino. To smo storili tudi z namenom, da bi se ga udeležilo več predstavnikov partnerskih organizacij in vodilnih oseb belokranjskih občin. Kaj smo dosegli? Skoraj nič. Ponovno se je skupščine udeležila županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič, Klemen Vitkovič iz MC Bit in Grega Drobnič kot predstavnik MKK-ja. Za razliko od prejšnjih let je bil prisoten predsednik metliškega Kud Plac Jaka Virant in predstavniki dveh lokalnih medijev, za kar si vsi zaslužijo pohvalo. Še vedno pa ni bilo ne duha ne sluha (niti ne odziva na vabilo!) s strani občin Metlika in Semič. Se tukaj skriva odgovor na vprašanje iz prvega odstavka? Zelo verjetno. Županoma teh 4

Študentska razmišlanja: Patriotizem vs. nacionalizem Pripravil: Marko Simčič, Grafika: Tomaž Aupič

patriotízem -zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma

Zase mislim, da sem lokal patriot, srčen Belokranjec, ki se rad vrača domov in tu želi ostati. Vendar, kakšno Belo krajino si predstavljamo v prihodnosti? Če se nekaj ne bo drastično spremenilo, se nam slabo piše, žal. Verjetno bomo sami morali kaj ukreniti.

15. januarja Klub belokranjskih študentov obeležuje dan, ko so belokranjski študenti rekli »dovolj je« novomeškemu anarhističnemu študentskemu klubu in šli na svoje. Ustanovili so svoj klub, na katerega smo še danes ponosni. Letošnji dogodek, ki ga pripravljamo ob tem prazniku, bo imel tematiko avtonomnosti Bele nacionalízem -zma m (ȋ) 1. prepričanje o krajine. Ste kdaj razmišljali, kako bi bilo v Beli večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje krajini, če bi bila avtonomna pokrajina? za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati 14. januarja 2017 vas vabimo v Kulturni center nacionalizem; brezobzirni, napadalni Semič, kjer bomo predstavili nekaj idej na temo nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / avtonomnosti. ideolog nemškega nacionalizma V razmislek. Veste, da Bela krajina več denarja Kaj je dobro in kaj ni? Kaj boljše in kaj slabše? Kaj vrne v proračun, kot iz njega dobi? se gremo mi? Si patriotski zaljubljenec v svojo pokrajino ali nacionalistični poveličevatelj svojega naroda?

Delo bo delo Pripravil: Tomaž Aupič

Začelo se je tipično. Tako se pač začne – iščeš denar in greš pogledat na študentski servis. Prošnjo za delo, ki je bilo objavljeno na spletni strani enega od študentskih servisov, sem poslal v sredo. V četrtek popoldne sem dobil elektronsko pošto iskalca. Povabil me je na razgovor. Predlagal je naslednji dan, torej petek ob enajstih. Klical sem ga in mu previdno obrazložil, da zaradi obveznosti žal ne bo izvedljivo. V zvezi z magistrskim delom sem imel že nekaj časa dogovorjen sestanek v Semiču. Seveda sem mu jasno povedal, da če ne gre drugače, bom pač prestavil že dogovorjeno, a da mi to ravno ni v navadi – če se nekaj dogovorim, potem to izvedem. In kot strela z jasnega pride vprašanje: »Kaj pa imate?« Presenetil me je, priznam. Mislim, da je povsem jasno, da to vprašanje, v takšni obliki in v danem kontekstu, res ni bilo v skladu z osnovnimi aksiomi poslovnega bontona. Natančno sem mu obrazložil, za kaj gre. Zadovoljen z obrazložitvijo, je predlagal nov termin. Takrat sem vedel, da bo glede na pogovor, ki se je ravno zaključil, to ena zanimiva avantura. Do srečanja je dejansko prišlo. Da besedilo ne bi bilo konfuzno in predolgo, bom zadevo opisal po etapah od 1 do 11.

Kapitalistek se torej zaveda, da plačuje premalo, ve, da se s to urno postavko komaj preživi, pa vendar je pohlep močnejši in ne glede na to, da je uvidel situacijo, ne zviša urne postavke za iskano delo. On samo za kokain zapravi toliko, kot bi mene plačal po celomesečnem delu, si predstavljam. Vrhunec brezobraznosti. Hvala ti liberalni kapitalizem za takšne bisere urbane krajine naše bele prestolnice. 3. Ni mi povsem jasno, zakaj ga je zanimal datum rojstva, a me je z vprašanjem tako presenetil, da sem mu ga, brez kritične presoje, zdrdral še isti trenutek. 4. Kazal mi je neke vizualizacije interjerjev in spraševal, ali bi znal tole narediti in koliko časa bi potreboval za izdelke tega tipa. Omenil je tudi, ali bi bil kakšen problem, če bi uporabljal svoj osebni računalnik. Odgovoril sem mu, da glede na urno postavko in glede na ceno enakega novega prenosnega računalnika, se mi zadeva nikakor ne amortizira. Seveda se je branil, da bi on vame vložil veliko ur dela, pa se mu tudi direktno ne povrne oziroma amortizira. Dodal je še, da se lahko pokvari tudi doma. Seveda se mi ni zdelo bistveno, ni se mi ljubilo debatirati in zato sem mu pokorno pritrdil.

1. Ker sem zamudil, me je gospod s prisiljenim nasmeškom na snobovsko zagorelem obrazu najprej okrcal. Zamudil sem 4 minute, da smo si na jasnem in predvidevam, da je torej šlo samo za vzvišeno dlakocepstvo, brez večjega pomena za enourni pogovor, ki je sledil.

5. Vmes je mimogrede omenil, da upa, da čiščenje ni prevelik problem, ker oni tudi to delajo sami. 6. Razkril je tudi, da on išče predvsem prodajalca in da bo moral na tem področju vame vložiti veliko dela. V sebi sem se začel spraševati, zakaj potem išče arhitekta in napiše v opis dela »arhitekturno svetovanje«, če dejansko potrebuje sebi podobnega oportunističnega zlatousta, ki bo strankam brez kritične strokovne presoje ponujal predrage kuhinje in spektakularne zofe.

2. Začela sva s tem, od kod prihajam in obrazložil sem mu, da sem iz Črnomlja, a da se imam namen preseliti nazaj v Ljubljano. Je pa to seveda odvisno od uspešnosti iskanja dela. Ta dehumanizirani človek je izvedel zanimiv manever – začel je dvomiti o tem, ali bom lahko s plačilom, ki mi ga nudi, preživel v Ljubljani. 7

7. Predstavil mi je delovnik – od ponedeljka do petka poteka med deveto zjutraj in sedmo uro zvečer ter vse sobote dopoldne. Ok. To me je konkretno zabilo. V navezavi na to me je začel spraševati, ali imava s punco kakšne skupne hobije, kar sem moral natančno definirati. Ker se on namreč zaveda, da bi bil to lahko konkreten problem, a da je delovnik pač tak in temu se je potrebno prilagoditi. Ta podatek me je konkretno prizemljil in to sem mu tudi jasno nakazal.

je zame delovnik, ki ga je predstavil, res preveč in da nima smisla, da se spuščam v nadaljnje pogovore, ker se v tisti točki vse podre. Pripomnil je, da sem verjetno naredil napako. In pazi to – sogovornik je poskrbel še za en preobrat – začel je razlagati o tem, da se v resnici ne dela na način, kot ga je opisal prej in da ima tisti, ki dela v soboto, ponedeljek dopoldne prost, sploh pa se ne dela vsako soboto, temveč izmenično.

Očitno mi je poleg bizarnih pogojev in zgrešenega razmišljanja, postregel še z 8. Zanimalo ga je tudi, ali imam lasten prevoz, direktnim zavajanjem. če ga načrtujem imeti in ali: »Bi bil problem kdaj odpeljati kakšen pralni stroj do stranke s svojim Priznal je tudi, da sem, glede na opravljeno osebnim prevozom?« Seveda sem rekel, da ne srednjo šolo in izbrano fakulteto, med vsemi bi bil problem, ker sem do te točke pogovora, prijavljenimi največ obetal, a sem se odločil, kot že poštekal, da je ta fante ena navadna sem se. Z največjim zadovoljstvom sem vstal, kapitalistična vagina sluzasta. Pa tudi v resnici se ne glede na to, da sem zavrnil delo. Politično mi ta postavka niti ne zdi kakšen velik problem, korektno sem mu segel v roko in rekel, da se ker za skupen cilj je potrebno narediti marsikaj. nadejam sodelovanja v neki drugi obliki. Mogoče pa res. V resnici niti ne. 9. Med drugim sem mu risal detajle reševanje obešanja lesenih panelov, kjer naj bi bili vijaki na Da povzamem – delodajalec je torej iskal nekoga površini finalne obdelave skriti – izkoriščevalec, za arhitekturno svetovanje. Delo v podjetju bi za kar sem ga označil od osme točke naprej, obsegalo: torej potrebuje prodajalca, ki rešuje mizarske detajle. To je približno tako, kot če bi od strežbe • prodajo pohištva, zahteval še odlične kuharske spodobnosti. • čiščenje razstavnega salona, • izdelavo fotorealističnih vizualizacij 10. Zadnje predvidevam, da zanj bistveno interjerja, vprašanje, je bilo, kaj bi skuhal svoji punci za • razvoz bele tehnike, večerjo. Seveda se mi je zdelo po eni strani • reševanje mizarskih detajlov, to povsem neumno, a sem z zavedanjem, da • oblikovanje promocijskega gradiva ima lahko vsaka banalna stvar posreden, skrit • in pa seveda pomen, odgovoril tudi na to vprašanje. Ker vem, • uporabljal bi lasten računalnik in lasten da njegov mestni anus ne ve, kaj je kvalitetna osebni prevoz. zarebrnica, sem mu meglil nekaj v zvezi z mariniranim lososom in sezonsko zelenjavo. Vse to in še veliko več za samo 4,5 €/h neto. 11. Kot zadnje mi je ponudil še domačo nalogo Krasni novi svet. – tloris opreme 100 m2 velikega stanovanja. Zadeva naj bi bila narejena do naslednjega dne. Na razgovoru je lagal, zavajal in spraševal Tukaj sem ga ustavil. Ne zaradi naloge kot takšne osebne zadeve, ki nikakor ne zadevajo dela ali pa pomanjkanja časa. Obrazložil sem mu, da v podjetju. Glede plačila zadeva nikakor ni 8

sporna, če govorimo o nekih lažjih, fizično ali intelektualno nezahtevnih delih. Vendar je šlo v tem primeru za specifična strokovna znanja, ki jih ne poseduje vsak, ki je naredil srednjo šolo in je vsaj malo razgledan. Znanje, ki je potrebno za opravljanje tega dela, zahteva 5 let univerzitetnega študija in pa veliko dodatnega izobraževanja na področju programske opreme.

dela se mi to sploh ne zdi tragično. Za opravljanje dela namreč nisem potreboval nič drugega kot voljo, zdravje in udobna oblačila. Želel bi si, da torej več ljudi zavrne ponudbe tega tipa, saj bi na ta način spodbudili razmislek o tem, da pa mogoče vse študentsko delo le ni enako in da so nekatera konkretno smešna. Ker pa seveda jemljemo taka podcenjujoča dela, podpiramo trg in sami sebi zbijamo ceno. Pa ne samo sebi, ampak tudi vsem mladim, ki so pripravljeni na prvo zaposlitev, na katero bomo nekoč čakali tudi sami.

Da me ne bo nekdo z lahkoto označil za pretenciozno in egocentrično zverino, vam naštejem nekaj del, ki sem jih kot študent opravljal: rezanje odpadnega najlona v podjetju Julon, dve leti sem bil udeležen pri čiščenju Škisove tržnice, smeti sem na začetku pobiral tudi za podjetje Interseroh, preden sem postal član upravnega odbora, sem v Klubu belokranjskih študentov pomagal pri postavitvi prizorišča festivala ČrnFest. Vsa ta dela so bila plačana največ pet evrov na uro in za tovrstna

Poezija Nekje, nekoč, morda Rad bi tole ti prebral, ko bi zmogel, ko bi znal. Kako naj taki, kot si ti, tak kot jaz, srce zbudi. Tvoj dotik, vsak korak, tvoj objem, poljub vsak. V sanjah me razvaja že, pravega, pa čakam še. Nekje, nekoč, morda, ti upal bom priznat, kako zelo imam te rad. Dost' je blo, zdej grem pa spat! - Dino Subašić

ne smem pisati rime ne pike začetnice ne vejice pravila so brez mejice ups ker smo moderni in inovativni borimo se za pravice in svobodo (prek fejsbuka) vsi smo za svobodo od pesmi do jetnika vsi bomo molčali da ne bomo brez veze dreves uničevali in v okovih vse obdržali mogoče se kdaj upremo in trikrat zapišemo rimo naredimo globalno revolucijo in k veliki začetnici postavimo piko - Maja Jakša

Epska

Izgubim se v tvojih dlaneh in mirno čakam na sanje. Hodim po nesmiselnih poteh, a še slepo verjamem vanje.

Vrata si močno zatresnil za sabo naj slišim, da greš, ker ne smeš v pozabo! Le plašč - vem, nalašč - tu si pustil viseti in vsem si govoril, da nočeš ga imeti,

Ujeta v morju tihih besed, v daljini pa nek zvok ječi. Stežka me boš spravil v red, nisem lahkotna, a se ti zdi?

da ti je odveč, češ: “Saj je že star,” da zanj ti že dolgo sploh ni več mar, naj vržem ga, mirno, kar v smeti, ne boš ga več nosil, “po čikih smrdi.”

Duša počiva v travi obljub, srce utripa divje mi v glavi. A še vedno, vsemu temu navkljub, občutek je lep, tisti res pravi.

Res sem ga vrgla, kaj sem pa hotela, od njega nič dobrega nisem imela le kup spominov, cent v žepu in sanje. Še teh že več ni in - komu mar zanje!

Težka roka mi boža telo. Glej, sonce je že nad nama. Ni vse kar se sveti zlato, od tu naprej se znajdem

Smešno, še danes kdaj trkaš na vrata, smejiš se, sprašuješ: “Mi paše kravata?” Le pusti jo, kjer je. Kar tam naj visi. Ko spet greš, pa vzemi še moje smeti.

- sama. - Martina Mravinec

- Nika Sašek 10

Pozdrav iz Kopra: V katerem grmu tiči študent? Pripravil: KŠOK

Kot se glasi naša predstavitev; Klub študentov občine Koper je nepolitično in prostovoljno združenje posameznikov in posameznic, ki v okviru društva zadovoljuje potrebe študentov in študentk pa tudi dijakov in dijakinj na območju Upravne enote Koper. Pa res zadovoljujemo študente in dijake? Ob pomanjkanju splošne študentske aspiracije smo se vprašali, kakšni so sploh interesi in potrebe mladih, zakaj angažiranost mladih predstavlja problem in zakaj mladi ne izražajo svojih želj in potreb? Najprej bi radi razbili temo, ki indicira, da študentski klub ponuja odlično birokratsko oziroma politično priložnost za zaslužek. Že res, da smo stopili v finančno in programsko že priskrbljene sisteme, vendar je KŠOK vse prej kot zbirališče bodočih politikov in bogatašev. S to napačno ideologijo je povezano slabo poznavanje in aktiviranje v delovanje lokalnega kluba. Naš klub stremi k zbiranju aktivistov, ki bi radi dvignili raven dogodkov in mladim ponudili nekaj novega predvsem pa kvalitetnega. Večina študentov hlasta po študentskih službah, kjer so pripravljeni početi karkoli, le da so plačani. Razumljivo pa vendar se sprašujemo, kdaj se je uveljavila individualizirana etika vsakdanjega življenja in navznoter usmerjenega pesimizma? Kam je izginila preprosta želja po kolektivnem odnosu in družbenem napredku? Mar niso ravno študenti tisti, ki bi morali dajati trdno orientacijo študentskim klubom? Brez študentskih glasov črpanje idej za organiziranje dogodkov izhaja iz naših lastnih interesov (v upanju, da bodo želje mladih vsaj kanček potešene), zbiranje novih aktivistov spominja na prosjačenje, nove člane pa pridobivamo s cenejšimi celoletnimi fitnes kartami. Kam se v Kopru zadnje čase zatekajo mladi? Leta 2014 je bila koprska mladina obogatena z INDE skvotom, letos pa se nam je pridružil tudi izolski skvot Argo. Tam, kjer je dim, mora biti tudi ogenj.

Veliko mladih je našlo svoj košček pod soncem v zapuščenih prostorih starih tovarn. Skvotanje jim ne predstavlja le prostorsko rešitev, ampak pomembno dejanje samo po sebi. Kaj pa ima to opraviti s študentskim klubom? Na prvi (birokratski) pogled bore malo. Če pa se sprašujemo o problematiki študentskega dogajanja pa kakšna beseda ne bi bila odveč. Ne malokateri skvot zagotavlja obliko socialnih centrov in kulturnih prostorov. Ponujajo bogat program, predvsem pa zagotavljajo platformo za nove umetnike, ki so željni eksperimentiranja in nekomercialnega ustvarjanja. Avgusta letos smo z Ustvarjalno platformo Inde sodelovali v sklopu vsakoletnega projekta Oživela ulica, kjer smo odlično izpeljali alternativni kotiček na Titovem trgu. Taka sodelovanja se nam zdijo ključna, saj ne glede na vse delujemo v istem okolju. 28. 10. 2016 sta bila člana kolektiva izolskega skvota Argo žrtvi policijskega koktlejla z okusom groženj, nasilja in zmerjanja. Osebi sta bili huje poškodovani; zaradi poškodb glave in suma notranjih krvavitev sta ostali na opazovanju v bolnišnici. Tu ne gre več za diskusijo birokracije, diskusijo ‘ilegalnega’ zasedanja prostorov ali diskusijo delovanja na lastno pest. Gre za moralno načelo in položaj mladih v družbi. Gre za glas mladih, bivših ali bodočih študentov in dijakov! Kot klub, mladinsko gibanje, si bomo prizadevali, da skupaj z mladimi dihamo in ustvarjamo tudi na odnosu, pri katerem ne gre za prijateljstvo z ugodnostmi. Kljub vsemu verjamemo, da je kolektivizem uspešno zdravilo za vse težave in polemike. Mislimo, da je to dobro vodilo, ki bi se ga mogli držati tudi ostali študentski klubi. Ponosni smo na to, da se na naših dogodkih kljub vsemu ne zbira kopica pijanih študentov, ki miga ob zvokih komercialne glasbe. V letu 2017 bomo sicer strnili program, bomo pa vsekakor še naprej poskušali zagotoviti želje mladih s ponudbo kvalitetnega programa ter se postaviti po robu denarju, sveta vladarju in lajšati študentsko življenje z raznimi subvencijami in ugodnostmi.

Znanost: Kaj mi je tega sploh treba? Pripravil: Rok Šikonja

Zakaj se moram spet učiti matematiko in fiziko? Kdaj mi bo to znanje koristilo? Ali ga bom kdaj sploh potreboval? Kje ga bom lahko uporabil? Kje v vsakdanjem življenju mi bo koristilo poznavanje vseh teh raznih zvez med kotnimi funkcijami? Mogoče pri kuhanju? Likanju? Parkiranju avtomobila? Cepljenju drv? Pobiranju krompirja? Zakaj se moram naučiti deset formul za test iz fizike? Ali bom z njimi v glavi kaj boljši, pametnejši, močnejši, lepši? Kaj mi je tega sploh treba? Verjetno so se enaka vprašanja pojavljala tudi v glavah drugih, ko so se učili za bližajoči test iz matematike oziroma fizike ter si skušali zapomniti čim več tipov nalog, postopkov do rešitve, formul in izrekov, da bi si prislužili čim boljšo oceno. Ampak sami odgovori na vprašanja ne razkrivajo bistva učenja matematike in fizike, bistvo je, da s tem, ko smo se morali to naučiti in razmišljati o raznih matematičnih konceptih in neoprijemljivih pojmih, se je v naših možganih vzpostavila nova mreža povezav med nevroni, ki je pred tem ni bilo. Ta mreža nadzoruje, kako milijarde nevronov med seboj komunicirajo, na kakšen način razmišljamo in te pridobljene povezave nas delajo boljše »problem solverje«. Podlage za reševanje zahtevnejših problemov torej ne predstavljajo naučene formule in algoritmi reševanja nalog, ampak ta pridobljena matematična intuicija, fizikalni pogled na svet in zmožnost opisa nepredstavljivih stvari. Ampak ker nam učenje teh dveh jezikov vesolja in narave ni bilo nikoli tako predstavljeno, smo se na koncu sprijaznili in se naučili le zahtevane formule in postopke, nismo pa iskali odgovorov, če se že moram naučiti, kaj lahko pridobim, kaj mi pa lahko koristi? Jasno ni potrebno, da se ju mora potemtakem vsak v celoti naučiti, dovolj je, če postane matematično in fizikalno pismen. To je pa lahko tako naravoslovec kot družboslovec, tisti, ki

študira fiziko, ali avtomehanik. Vsak, ki je osvojil njune temelje, na katerih stojita, prepoznal nov način iskanja rešitev, se naučil tehtnega argumentiranja, kako trditev in njen dokaz vedno hodita skupaj ter v grobem spoznal pravila igre v vesolju. Ni naključje, da so matematično in fizikalno močni kadri, iskani za delo v bankah, zavarovalnicah, razvojnih in marketinških oddelkih podjetij, medicini, inštitutih, IT podjetjih in še več, definitivno pa ne samo v šolah in fakultetah. Njihovo znanje jim omogoča gledati v neznano, npr. napovedovanje prihodnosti. Namreč niste mislili, da so ekonomisti sami načrtovali model, ki določa ceno nezgodnega zavarovanja, tako da na koncu zavarovalnica posluje z dobičkom ali mogoče določili kvot na športnih stavah. Upam, da sem vas prepričal, da se zamislite še enkrat glede uporabnosti zvez med kotnimi funkcijami in odvisnosti sile od pospeška, mogoče pa učenje matematike in fizike ni bilo tako brez zveze kot prvotno mišljeno. S serijo člankov o znanosti v Zvitici pa še dodatno osvetlim njeno lepoto in skušam dvigniti ugled matematike, fizike in znanosti nasploh, saj bodo inovacije in kreativnost na tem področju gonilo napredka naše civilizacije.

Novi vodja dijaške sekcije je Miha Babič Pripravil: Miha Babič

Tako, še en nov član pri skupnosti KBŠ. Za razliko od drugih vam ne morem zagotoviti, da bo moj članek zanimiv, ker sem pri zadani nalogi prišel v zadrego, kaj sploh napisat. To je moj prvi sestavek v Zvitici in upam, da lahko rečem, da se bodo z leti in pridobljenimi izkušnjami sestavki izboljšali. Kakorkoli, pravijo, da je vsak začetek težak. Torej naloga, ki sem jo dobil, je, da se predstavim in vam poskušam predstaviti svojo vizijo ter mišljenje o KBŠ. Sem Miha Babič, kmalu bom dopolnil 17 let in hodim v 2. letnik Gimnazije Črnomelj. Prihajam iz občine Črnomelj in zdi se mi, da sem popolnoma povprečen fant v svojih najstniških letih, ki jih poskušam izživeti, kar se da najbolje. Žal mi je, da se ne ukvarjam z nobenim športom in ne igram nobenega glasbila in tukaj iščem izgovor v tem, da se je s tem potrebno začeti ukvarjati že v otroštvu, čeprav verjamem v trditev, da nikoli ni prepozno. Si pa zato čas krajšam ob branju knjig, kuhanju, individualni rekreaciji pa tudi v družbi prijateljev in starejših občanov kot prostovoljec, z vstopom v srednjo šolo pa se vse rajši in vse pogosteje udeležujem prireditev ob raznih priložnostih, bodisi kot povezovalec ali deklamator. Za KBŠ sem slišal že v osnovni šoli, in sicer zaradi starejšega brata, ki je hodil v SŠČ, saj je bil včlanjen in je prejemal Zvitico na dom. V bistvu sem izvedel za Zvitico, ko sploh še vedel nisem, da KBŠ obstaja. Očitno imamo dober oglas. Kakorkoli, v 1. letniku smo imeli predstavitev in sedaj se bom izdal in kolegi me bodo postrani gledali, ampak resnica boli – namreč, bil sem eden izmed tistih ali mogoče celo edini, ki po predstavitvi ni vneto izpolnjeval prijavnice, ampak si je mislil: »Ok, super stvar, ampak res se mi ne da vzeti kemika iz torbe in poleg tega je že zvonilo, grem ja v Gušt, da bom imel kje sedeti.« No ja, naslednji dan so me že zbadali in me

vprašali, zakaj se nisem vpisal in s tem dali vedeti, da se moram. Še tisti trenutek sem se prijavil. Tukaj pa moram povedati še nekaj, Manja, moja predhodnica, ni bila kriva, da se nisem včlanil, enostavno sem bil prelen, medtem ko je ona svoje delo odlično opravljala in poskrbela, da je bilo vse tako, kot mora biti. Upam, da bo tudi meni uspelo biti tako marljiv in produktiven, kot je bila ona. Vedno je poskrbela, da je svojo nalogo opravila tako, kot je treba. Samo predstavitev je uspešno izpeljala in čez leto odlično zastopala KBŠ in nas dijake, s pomočjo svojih sošolcev seveda, tako da sošolci, računam na vas. Kasneje čez leto sem se vse pogosteje srečeval z napisom KBŠ. Nekaj, kar nas mlade med seboj povezuje in nas druži. Jaz in ostali smo dobili majico, vsake toliko časa je bila kakšna delavnica ali prireditev, tako da me je Klub belokranjskih študentov spremljal na vsakem koraku. Vse skupaj se mi je zdelo tako lahkotno in enostavno, namreč, glavni cilj Kluba belokranjskih študentov je učenje, druženje in zabava! Vendar našo zabavo je in bo moral nekdo organizirati in tudi plačati. Zato bi nekaj besed posvetil tudi temu, koliko časa in truda je potrebno vložiti v dejavnosti, ki se jih udeležujemo dijaki in ostali člani. Seveda udeleženci vidimo le eno stran, zabavo, vendar na drugi strani je še veliko več stvari kot samo zabava. Čas, denar, živci, neprespane pa tudi prekrokane noči. Tako jaz kot tudi marsikdo drug, nisem opazil vsega napora in truda, ki je vložen, da se mi lahko zabavamo. Zato mislim, da smo lahko veseli in hvaležni za klub v Beli krajini, ker si brez ne prestavljam poučnih popoldnevov in nekoliko bolj norih večerov, preživetih s prijatelji. Moja pot v vodstvu KBŠ se je neuradno začela na hodniku v šoli, ko me je Manja, moja predhodnica, vprašala, ali bi jo naslednje leto

nadomestil. Bil sem presenečen, da me je izbrala in upam, da ji ne bo žal za to odločitev. Kakorkoli, takrat sem jo zavrnil. Zakaj sem potem tukaj? Dobro vprašanje. Po tem, ko sem Manjo zavrnil, ona še vedno ni obupala in dobro je vedela, kdaj me mora še enkrat vprašati, da ji bom rekel da – na enem od dijaških žurov ali koncertov. In prav je imela. Srečala sva se v Metliki na koncertu Izza grada in tam me je Manja še enkrat vprašala, ali bi se ji pridružil in naslednje leto prevzel njeno vlogo. Imate eno možnost, da uganete. Rekel sem da!

Hvaležen sem Manji in organizaciji Kluba belokranjskih študentov, ki mi je polepšal 1. letnik in upam, da je tudi vam oz. vam bo še polepšala mladost! Čeprav sem rekel, da je poleg zabave tudi veliko truda in dela, se splača biti del Kluba belokranjskih študentov, ker KBŠ je zakon. In poleg tega s članstvom ne dobiš le majice in cenejših kart, zastonj delavnic, ampak priložnost, da se v življenju dokažeš, da spoznaš nove prijatelje in prave prijatelje, ki ti vedno stojijo ob strani, tudi ko v jutranjih urah koncerta ali kakšnega žura, ne da bi vedel, zadremaš, predvsem pa, da se naučiš živeti življenje.

Potopis: Potovanje po Tajski Pripravile: Larisa Husič, Jana Butala, Nika Žunič; Foto: osebni arhiv

Bangkok »Ladies and Gentlemen, welcome to Alitalia Airways, please fasten your seat belts and we hope you will enjoy the flight …« To so bile besede, s katerimi se je naše komaj pričakovano potovanje na Tajsko pričelo. Obrazi nasmejani, telefoni vsepovsod – seveda selfijev ni smelo manjkati niti med spanjem – sveže oprani in zlikani lasje, kanček make upa … In smo šle. Z rezerviranim sedežem ob oknu smo ob pogledu na Benetke zapuščale naše evropske standarde in se postopoma približevale (še) nepoznanemu. Komaj smo čakale, da odidemo iz tega hrušča, stresa in kupa obveznosti, ki so nas obdajale vsak dan. In končno pristanek na bangkoškem letališču, okoli mrgoli nešteto ljudi in z vseh strani se že sliši vpitje: »Taxi! Taxi!« Resno? Za trenutek se zdi, kot da si glavna zvezda. A kaj kmalu ugotoviš, da se vsakič, ko pomoliš nogo iz hostla, sliši

glasno, že znano vpitje. Ampak ok vsaj barantati se je dalo. =) Malo ful zmedene smo prispele sredi ulice, ki zgleda kot labirint. Ena v levo, ena v desno, druga ne ve, kaj bi sama s sabo … Tako smo že na samem začetku spoznale dobroto in preprostost domačinov, ko smo sredi vse te zmede zaslišale polomljen angleški »You need help?«. Ko človek čuti, da rabiš pomoč, ti jo enostavno ponudi. Zelo lepa gesta, ki smo je bile deležne od večine prebivalcev. Po prvi (ne)prespani noči v Bangkoku nam je še večji nasmeh pričaral trenutek, ko smo na vratih sobe zagledale zagorelo Uno in Matjaža. Po skoraj dveh mesecih potovanja po Indoneziji sta za naslednji cilj izbrala Tajsko in tako smo tudi mi dobile mesto v njihovem načrtu popotovanja. Hostel je bil drugače lep, na nivoju in vsake toliko časa si med tuširanjem imel družbico. Seveda govorimo o hroščih in kuščarjih, katere smo na koncu gledali kot muhe, ki doma v kuhinji letajo okoli sadja. Nič posebnega, ne? Tako kot

ni nič posebnega, če na ulici visi oskubljena kokoš, ki se na soncu cmari že cel dan in jo boš po vsej verjetnosti jutri dobil za kosilo. =) Seveda je razkuževanje z vsakojakimi domačimi žganjarijami postal ritual od prvega ugriza Pad Thaija. Ta nori zmedeni Bangkok. Z vsakim obrokom smo si upali eksperimentirati več, z vsakim šopingom bolj barantati in tako so trije dnevi kaj hitro minili in že smo bili pripravljeni na nove zmage – tajske otoke in plaže. Larisa Husič Phuket: Phang Nga

smo odšli po mestu, kjer nas je prestregel glasen gospod: »Come, come!« je klical in krilil z rokami. Naš pogumen Matjaž je seveda takoj pristopil. Prestrašene smo mu sledile in prisluhnile njegovi »senzacionalni« ponudbi do Ao Phan Nga nacionalnega parka, ki je vsem dobro poznan po otoku James Bonda: »My boat, tomorrow, all day, 900 baht, lunch, walking, walking!!« Wau, končno malo rekreacije smo pomislili in z nekaj barantanja sprejeli ponudbo. Polni pričakovanj smo se zjutraj v super udobnih pohodnih tevicah odpravili proti rečnemu rokavu, kjer nas je čakala ladjica. Ko smo več ur pluli med mangrovi in umazano monsunsko vodo, prepričani, da je to naš poslednji izlet, smo naposled le prispeli do strmih otokov, katerih stene so se vzpenjale visoko v nebo in zares čarobno ponazarjale umetnost azijskega krasa. Čeprav smo za potovanje po tej čudoviti deželi izbrali ravno nizko sezono in mesec september, v katerem povprečno pade največ padavin letno, se je želja našega Facebooka »Stay dry in Thailand!« le uresničila, ko je izza oblakov končno pokukalo sonce in temno morje obarvalo v sinje barve. Priznati moramo, da nihče izmed nas ni ostal ravnodušen, ko je prijazen gospod ustavil ladjico na majhni, osamljeni peščeni plaži, na kateri smo ob pogledu na ta čudež narave pojedli kosilo. In čeprav naša alpinistična obutev le ni prišla do izraza, smo se utrujeni, a hkrati veseli vrnili v mesto. Jana Butala

Najbolj zanimivi dejstvi, s katerima bi lahko Tajsko še opisali, sta definitivno nora klimatizacija vseh zaprtih in odprtih prostorov ter vsesplošen dostop do wifi-ja. Slednjega je bilo mogoče ujeti na vsakem koraku, pa naj bo to na vrhu hriba, do katerega vodi 1200 stopnic in je namenjen zgolj ter samo molitvi/meditaciji, ali pa v zakotni vasi, kjer imajo restavracije v bambusovih kolibah (vsepovsod: free wifi!). Če se sedaj osredinimo še na klimatizacijo, se vsekakor lahko strinjamo, da res lahko govorimo o globalnem segrevanju, če že samo preštejemo vse klimatske naprave, ki jih premore ena stena ene izmed tajskih zgradb. In tako smo se zopet srečali z najbolj hladnim krajem na Tajskem – letališčem. Ker so dolgi rokavi za potepanje po teh vročih in tropskih krajih vsekakor odveč, so za obisk letališč nujno potrebni. V dolgih hlačah in s kapucami na glavah smo po malo več kot enournem letu pristali na Phuketu. Krabi Z minibusom smo pot nadaljevali do Phang Nge. Na poti do hostla so nas spremljali pogledi in nasmehi domačinov. Otroci iz bližnje šole so nas pozdravljali z mahanjem in prižganimi kamerami mobilnih telefonov — bili smo namreč skoraj edini turisti v mestu. Končno smo prišli do hostla in si ogledali sobe, ki so izgledale nedotaknjene, najbrž vse nekje od leta 1980. A ker se je dan že prevesil v pozno popoldan, smo vseeno vstopili, po Janino »v majersko kasarno«! Proti večeru

Iz osamljene Phang Nge, kjer smo mimogrede jedli vrhunsko kosilo za 75 centov in se nacejali s sladko kokakolo za 30 centov, nas je pot vodila do prijetnega mesteca Krabi. Težko pričakovane Koh Lante in rajske plaže. Še zdaj ne morem verjeti, kako nam je uspelo dobiti resort z bazenom, samopostrežnim zajtrkom, romantičnim pogledom na morje in seveda čisto in DIŠEČO posteljnino … In vse to za

voziti v takšnih razmerah. In da ne pozabim omeniti, da na Tajskem vozijo po levi strani … Kar je bil na začetku in tudi na koncu kar zanimiv problemček.

7 evrov na noč. Takrat smo ugotovili, kako zelo so stvari med monsunskim obdobjem poceni. In če sem iskrena, tistih par nevihtic dnevno je kar pasalo, pa še prostora smo na plaži imeli, kolikor smo hoteli.

Slednje dni smo preživeli manj pustolovsko. Praktično je bila najpomembnejša točka dneva samopostrežni zajtrk. Po dveh tednih šparanja z denarjem in posledično tudi s hrano, si ne morete predstavljati tega veselja. Ne vem, kdaj mi je nazadnje uspelo v ene obroku pojesti dve jajci, pet toastov z marmelado, kosmiče, šunko s čilijem, sadje in seveda za posladek pet palačink. Ja, ja, vse v pičlih 15 minutah in enem obroku. Ni čudno, da smo preostanek dneva preživele v horizontali ob bazenu in morju. Larisa Husič Chiang Mai

Ampak najbolj nora stvar na Koh Lanti? Se mi zdi, da bi lahko o tem pisala v nedogled. Definitivno pa je omembe vredna izposoja motorjev, celodnevna vožnja po sosednjih plažah in obisk nacionalnega parka Koh Lante, kjer se dobesedno družiš z malimi prefriganimi opicami. Kar pozorno te spremljajo z očmi in takoj ko pustiš ruzak brez nadzora, pridejo kaj kmalu pošnofat. Kanček neprevidnosti in ruzaka več ni. K sreči smo bile babnice preveč panične in smo se svojih stvari držale kot pijanec plota. Raziskovanje parka se je nadaljevalo do rajske plažice z meduzami in po zaraščeni »učni« poti po gozdu, kjer smo se kar nekajkrat ustrašili za svoja življenja, saj notri biva kar nekaj vrst kač in še marsikatere druge golazni. Se ni za igrati, previdnost pri takšnih stvareh ni odveč. Naj še omenim Nikino vrhunsko strganje japonk, tako da je revica morala bosa postopati tudi prek mravljincev. Neverjetna sreča nas je obdala, ko smo po 45-minutni hoji skozi »džunglo« zagledali svetlobo in cesto na drugi strani. Na hitro smo spakirali in se odpravili na 3-urno vožnjo nazaj do ljubega resortka. Ker pa smo bili malce počasni, sta nas tema in dež kaj hitro ujela in moram povedati, da ni zabavno

Na severu Tajske nam je k srcu priraslo mesto Chiang Mai, kjer smo se prav lepo ugnezdili v Youth hostlu. Naš nenasiten apetit pa se je zvečer na ulicah veselil ob zelo dobri in zelo poceni hrani, na eni večjih nočnih tržnic smo si kupili čisto vse, česar ne potrebujemo. Organizirali smo se tudi za ogled zavetišča slonov in Ladyboy Cabareta. »Sloni. SLONI. Danes? ŽE? Čisto zares? Nemogoče … PA GREMO RES DANES?« Tako je bilo videti meni najljubše jutro našega potovanja. Morala sem kar nekajkrat globoko zadihati, da sem se malo pomirila, ko pa so se pred nami odprle zelene plantaže vse naokoli, sem od vznemirjenja začela hlipati. Veselje je ležalo v vsakem izmed nas, vendar sem sama – z brisanjem solz, medtem ko me je Jana zaskrbljeno spraševala, ali je vse v redu – očitno izstopala. Sloni! Domačini so nas prijazno sprejeli in nam ponudili Pad Thai, ki smo ga pojedli na tleh sede sredi prelepe narave. Vse lepo in prav, vendar nismo dobili pribora, niti palčk ne. Matjaž, naš

menedžer in vodja, je predvidel, da oni pač jedo z rokami. Do takrat smo bili vajeni že vsega hudega in to zares ni bilo nič posebnega. Tako smo po hrani packali približno tri minute, preden smo opazili, da se domačini pridušeno smehljajo. Nato so nam prinesli čisto prave vilice, na katere so prej pozabili. Bolje pozno kot nikoli! Naj še omenim, da smo šli slone obiskat kot zeleni turisti, se pravi jih nismo jahali – veliko turistov ne ve, da slone izkoriščajo v namene turizma, pri čemer sloni cele dneve prehodijo, večkrat tudi poškodovani – izbrali smo namreč majhno in šele tri leta staro zavetišče z le tremi sloni, mamico, atijem in otročičkom, ki sprejema zgolj majhne skupine ljudi, da se ne preveč vznemirijo. Po obedu smo naredili že vitaminski žepek zanje, ki ga potrebujejo zaradi njihove počasne prebave. Kaj še je povedal, ne vem, ker so ob istem času mimo sprehajali sloni in je bila moja pozornost usmerjena samo nanje, oči pa so se mi že spet začele rositi. »Tam je slon. Pravi. Velik slon. Pravkar je šel mimo. PRAVI SLON.« Slednje sem zadržala zase, ker sem šla drugim že pošteno na živce (kot ta trenutek posameznemu bralcu), nato pa smo končno, vsak s svojim zabojem majhnih bananic, odšli čisto do njih. Da naša fotografinja ni mogla normalno ovekovečiti moje neznosne sreče, zmesi histeričnega joka in razpotegnjenega nasmeha, verjetno ni treba poudarjati. Sloni so naučeni, da odprejo usta, če glasno rečeš »BON!« in privzdigneš roko. Nato dvignejo rilec v zrak, v zameno pa jim daš bananice, medtem ko srečno mahajo z ušeski. Medtem ko sem se sama s svojimi drobnimi rokami trudila čim bolj zaobjeti gospoda Očka, sta Jana in Larisa sramežljivo in z malce strahu stopicljali proti njim, kmalu pa sta se le vdali njihovi prisrčnosti. Nato smo odšli v blato – če tam nismo staknili kakšne bolezni, je ne bomo nikjer – kjer so se valjali in uživali v naši masaži. Potem je sledilo kopanje v »čisti« vodi, kjer so slončki veselo zajemali vodo in jo škropili naokoli. Na koncu

nas je zmotilo le, da nismo z njimi preživeli več časa. Kot da dan ne bi mogel biti boljši, smo zvečer doživeli najboljši šov vseh časov – Ladyboy Cabaret. Tajska je po tovrstnih šovih znana, poanta pa je, da so moški preoblečeni v ženske – poudarjam, zares lepe »ženske«. Največkrat zastavljeno vprašanje, da ni to morda ženska in seveda odgovor, da ni, ker je ravno v tem poanta. Ne, res ni ženska. (Ali je? Nee.) Vrhunski plesalci, vrhunska scena, zabavna, razkošna garderoba in ogromno smeha ob pozornosti, ki jo je bil poleg drugih moških v publiki pri nas deležen Matjaž. Njegovo zadrego, rdeča lička in nasmeh do ušes je njegova boljša polovica pridno ovekovečila. Nika Žunič

Intervju: The Plut Family Pripravila: Manja Novak

- Band, v katerem se bobnarjem odpirajo kitare in pri katerem se je čas ustavil v 80- S: Zelo težko je voditi svojega brata in sestro. ih. Težko je uskladiti mnenje glede tega, kdo ima prav in kdo ne. Po navadi imajo mlajši na koncu vedno prav … Simona Plut (22), Leja Plut (17), Gašper Plut G. H.: Jaz se navadno sploh ne vtikam v spore. (12) in Gašper Hlupič (13) so večini Slovencem Se obrnem stran in čakam, da bo minilo. najverjetneje že dobro znana imena, še najbolj pa Belokranjcem. Njihov uspešen nastop na Kdo pa se najpogosteje skrega? oddaji Slovenija ima talent je Belo krajino zopet združil in pokazal Sloveniji, da talenta na sončni G&G: Onidve! (smeh) strani Gorjancev ne primanjkuje. Kako izbirate repertoar, ki ga igrate na Glede na to, da vsi že dobro vejo, da veliko koncertih? Imate mogoče najljubšo skupno mero časa v svojem življenju posvečate skladbo, ki jo zaigrate najraje? glasbi, nam zaupajte, s čim se poleg nje še ukvarjate. Kaj vas veseli, ko ne stojite S: Repertoar pa izbiramo skupaj. Vsak poda na odru, pred mikrofonom, za bobni ali nekaj predlogov. kitaro? L: Če slišimo kakšen dober komad na radiu in mislimo, da bi zažgal, ga probamo in umestimo S: Poleg glasbe se ukvarjam še z glasbo. (smeh) v repertoar. Če pa dam to čisto na stran, lahko povem, da S: V bistvu se odlično počutimo v vseh komadih, zelo rada kuham. Še posebej za tiste, ki radi ki jih igramo, najverjetneje prav zaradi tega, ker jedo! Kadar najdem še kaj več časa, uživam tudi si jih izberemo sami. ob branju knjig. L: Najbolj nam sedejo hitre skladbe, predvsem L: Ples! Če ne pojem, najraje plešem. S plesno komadi 80-ih. skupino občasno nastopamo, predvsem pa se ob skupnem druženju neizmerno zabavamo. Ko Ali ljudje glede na vaš videz pričakujejo nisem na odru, ampak v svoji sobi, rada rišem in kakšno drugačno zvrst glasbe? kreiram oblačila. G. P.: Elektromehanika! G. H.: Pričakujejo najstniško glasbo. S: Bom jaz namesto njega povedla! Veseli ga S: Ja, predvsem popularno, vendar se v njej ne izdelovanje raznih izdelkov iz lesa, plastike … najdemo najbolj. G. P.: In Simoninih živcev … ;) L: Sicer igramo tudi nekaj popularnih skladb od G. H.: Jaz pa v prostem času najraje igram igrice. Bruna Marsa in podobnih, vendar od nas ne Predvsem obožujem Xbox. pričakujte Justin Bieber priredb. Haha ;) G. P.: 80. nam kar ustrezajo. Med najmlajšim in najstarejšim članom benda je razlika v starosti kar velika, 10 Kako se je vaše življenje po nastopu na SIT let. Hkrati ste med seboj tudi vsi družinsko spremenilo? Vam je slava stopila v glavo? ;) povezani. Kako to vpliva na samo delovanje in razumevanje v skupini? S: FUL. V bistvu življenje poteka čisto normalno, 18

le da je več obveznosti, več nastopov. L: Je pa zelo vznemirljivo hoditi po koncertih, igrati za ljudi, ki so prišli poslušat prav tebe. G. H.: Ja, podelili smo tudi svoje prve avtograme ... L: Tudi po nastopih je zanimivo, saj se hočejo slikati z nami in imeti naše podpise. Gašper že dobiva selfije, punce se hočejo fotografirati z njim. S: Ja, počasi se že zaljubljajo … Kako sprejemate podporo Belokranjcev?

G. P.: Ja, število špilov se nam je povečalo za 50 %. G. H.: Prej smo imeli 2 nastopa na mesec, zdaj novembra, decembra pa skoraj vsak vikend 2 ali več. Kako to vse usklajujete s šolanjem? S: Zelo težko. G. H.: Učiteljice so malce prizanesljive. G. P.: Ah, to je meni zdaj zadnja briga … L: Sicer težko, ampak nam je zdaj res na prvem mestu glasba, šola pa je porinjena na stran.

S: Vsem smo zelo hvaležni. Kaj menite o slovenski glasbeni sceni? Bi L: Saj mi smo znani po tem, da ko je treba, želeli enkrat stopiti nanjo? stopimo skupaj. In zdaj ni nič drugače. S: Če bi se hoteli uveljaviti na slovenski glasbeni Kaj pa Štajerci? Glede na to, da ti Gašper sceni, bi delali nekaj svojega. Ne bi se zgledovali prihajaš iz nam bolj oddaljenega dela po popularnih smernicah, če se ne bi čutili v tej Slovenije. Kako si sploh začel igrati s glasbi. »Plutovimi«? L: Delali bi glasbo, ki bi bila sicer poslušljiva za množice, vendar ne bi želeli delati muh G. H.: Tudi naši tam zgoraj so čisto nori. Imamo enodnevnic. tudi The Plut Family majice. G. P.: To je v bistvu prednost, saj sta združeni dve pokrajini, zato imamo še večjo podporo. Kdo je najbolj zaslužen za vaš uspeh, komu G. H.: Ja, bendu sem se pridružil pred pol leta. bi se zahvalili? Moj stari ate, ki je Plutov sosed, se je pogovarjal z njihovim očetom, da bi jaz prišel malce igrat z S: Seveda svojim staršem. Najbolj pa našemu njimi, samo »jammat«. Potem pa je Darko rekel, očetu Darku, ki je naš menedžer, ozvočevalec in da bi bend tako ali tako potreboval bobnarja, nam veliko pomaga tudi na samih vajah. ker je Polona postala mamica. Tako sem pristal v bendu. Za konec še kakšna anekdota s koncerta? Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Mogoče kakšna avtorska skladba? Želja o več nastopih se vam je najverjetneje zdaj že izpolnila. S: Najprej si želimo naštudirati fiksen repertoar, da ga dodelamo do potankosti. Potem pa seveda nekaj svojega. Ja, že takoj po avdicijski oddaji smo dobili nekaj več povabil.

L: Ja, ko je Gašperju počila struna haha. G. H.: Ja in potem se je Simona zmotila in občinstvu rekla: »Bobnarju se je kitara odprla!« (smeh)

Dogajalo se je: Prenova klubskih prostorov Pripravila: Jure Kuhar in Tomaž Aupič

Vse skupaj se je začelo z dokončanjem prenove na novo pridobljenega prostora Avdiovizualnega laboratorija Kluba belokranjskih študentov. Videli smo, da se da in kako se zadevi streže. Prenova te pisarne je sicer obsegala samo en prostor in manj posegov, kar pomeni, da je bil tudi strošek manjši. Potrebovali smo tudi dosti manj časa, a je bila pisarna lep dokaz, da se da veliko narediti tudi z zadržanimi posegi in minimalnimi stroški. Kasneje, ko je AVLab soba postala začasna pisarna Kluba, se je izkazalo, da bi bil celoten projekt prenove brez tega prostora konkretno otežen. A se je delovanje Kluba, ob občasnem nezadovoljstvu članov laboratorija, nemoteno odvijalo po ustaljenih tirih. Maja 2015 smo se na enem od sestankov upravnega odbora Kluba sklepčno odločili, da začnemo z »osvežitvijo«, kakor je prenovo poimenoval tedanji predsednik Kristian Asani. Da nas poseg ne bi presenetil, je član vodstva Kluba Tomaž Aupič izvedel preliminarne ocene stroškov glede na dogovorjen obseg posegov. Ob začetku prenove, ko je bilo treba izprazniti vse prostore in preseliti pisarno, da je lahko ta med prenovo nemoteno delovala, se je pokazalo, da imamo mladi tudi danes voljo za udarniške akcije. Večina članov upravnega odbora se je z veseljem spopadla s to zahtevno nalogo. Zahtevno zato, ker je bilo potrebno vse klubske dokumente premakniti in pospraviti na tak način, da jih je bilo možno kadar koli poiskati. Odstranjevanje preperelih talnih oblog in ostalih manjših fizičnih del smo se lotili v manjših skupinah.

torej dostop vsak član Kluba, medtem ko v privatne dele vstop ni zaželen, vsekakor pa ni prepovedan. S tem smo hoteli doseči predvsem večjo varnost, saj razpolagamo z raznimi dokumenti in omogočiti nemoteno delo v času uradnih ur. Problem je bil namreč sledeč – pri stari ureditvi je bilo delo v času uradnih ur v pisarni nemogoče, saj sta bila računalnik in pa tiskalnik v istem prostoru kot delovne površine vodstva. Poleg tega je bil edini dostop do pisarne s fotokopirnim strojem možen samo preko sejne sobe, kar pomeni, da so bili onemogočeni tudi morebitni sestanki. Prenova je obsegala zamenjavo skrajno neprimernih talnih oblog iz tkanine v pisarni ter že konkretno načete umetne mase na hodniku in v sejni sobi. Zamenjali smo jih z visoko odporno površino iz umetne mase. Lotili smo se tudi pleskanja sten, ogreval ter vrat s pripadajočimi podboji. Vsi prostori imajo nova senčila, kar bo deloma ustavilo pregrevanje v poletnih mesecih. V sejni sobi smo zamenjali trideset let stare sedeže in zeleno tablo, iz družabnega prostora smo odstranili sedežno garnituro in počivalnik ter ju zamenjali z novo sedežno, ki je bila donirana s strani družine Asani. Približna skupna ocena stroškov za prostor, velik okoli 65 m2, se giblje med 11.000,00 in 13.000,00 €. Veseli smo, da nam je navkljub prenovi uspelo izpeljati tudi vse ostale tradicionalne dejavnosti. Seveda je bila za to potrebna premišljena in previdna razporeditev sredstev kluba.

Najbolj bistvena odločitev pri prenovi je bila ločitev tlorisa na javni in zasebni del – v družabnem prostoru, ki je javni del, je zdaj nameščen fotokopirni stroj in pa nova površina za pripravo in postrežbo pijač. V ta del ima 21

AvLab ustvarja Pripravila: Tomaž Aupič in Grega Drobnič, Foto: Arhiv AvLab

Reklama za ČrnFest 2016 Julija smo člani AVLab-a s pomočjo Nastasje in ostalih članov upravnega odbora pripravili scenarij za tri reklame. Osnova za reklame so bile pesmi treh izvajalcev, ki so nastopili na ČrnFestu. Kot zanimivost lahko povemo, da so bile vse tri reklame posnete v enem dnevu. Projekt je bil uspešen predvsem zato, ker so bili vsi vpleteni pripravljeni na sodelovanje. Avgust Snemanje prireditve ČrnFest 2016 Eno daljših snemanj z največ vpletenimi ustvarjalci je definitivno pokrivanje Črnfest dogodkov, ki so se zgodili v obdobju dveh tednov. Začelo se je že tedne pred začetkom Črnfesta, s snemanjem treh reklam za festival. Nato pa je vsak dan v dveh tednih ekipa pokrivala vse nastope z namenom izdajanja festivalskega aftermovieja, ki širši publiki na hitro predstavi, kaj vse se je dogajalo v tistih dveh tednih. Za določene nastope se je tudi snemalo »live« videe, ki jih posnamemo z več kamerami

naenkrat ter zmontiramo v »live« videospot. Z njimi poskrbimo, da izbrani nastopi ne utonejo v pozabo. Ker je bil Šport za vse prav poseben dogodek v sklopu Črnfesta, smo tudi to dnevno dogajanje zajeli v istoimenski aftermovie. Vse skupaj je v sklopu festivala Črnfest 2016 izšlo 7 videov. Ustvarilo pa jih je 8 začetnikov in veteranov AVLab-a. Vsekakor pa si bi želeli, da bi pri takšnem velikem projektu pomagalo večje število študentov. Zato vabimo študente in dijake k pridružitvi ekipi Avdiovizualnega laboratorija. Fotografiranje prireditve ČrnFest 2016 Poleg snemanja je ČrnFest potrebno seveda tudi fotografirati. Zadnji dve leti je za to skrbel Jan. Letos pa smo želeli ponuditi priložnost mladim fotografom, ki se kalijo in nabirajo izkušnje v AVLab-u. Za organizacijo smo uporabili Googlove preglednice, s katerimi je bil urnik razviden vsem, ki so sodelovali. Poleg manjših zapletov, ki so seveda popolnoma razumljivi glede na to, da je večina fotografov fotografirala prvič na nekem večjem dogodku, so bili rezultati

super. Do avgusta 2017 pa seveda pričakujemo, da bodo fotografi izpilili tehniko in nam tako bili The Plut Family še bolj v pomoč. Nekaj tednov pred finalnim nastopom Oktober oddaje Slovenija ima talent smo obiskali tudi Reklamni video Teem belokranjski bend The Plut Family. V njihovih prostorih je ekipa AVLab-a posnela priredbo Teem je družbena aplikacija, ki jo je razvil Locked out of heaven, ki smo jo izdali le nekaj belokranjski študent. To je produkt, ki bo kmalu dni pred velikim finalom. Projekt je vodil Grega predstavljen širši javnosti, zato smo v te namene Drobnič, ki je poskrbel za snemanje in montažo, posneli tudi reklamni video. Pri snemanju sta na snemanju pa mu je pomagala Petra Jakljevič. nam pomagala igralca Dominik Starašinič in Da pa je vse zvenelo tako kot mora pa je s Doris Bračika, ki sta skozi video pokazala primer snemanjem in oblikovanjem zvoka poskrbel uporabe aplikacije. Snemanje je potekalo na več Darko Plut, oče družinskega benda. lokacijah v centru Ljubljane. Zanimivost tega AVLab ustvarja takšne projekte z namenom videa pa so predvsem Dominikove akrobacije po podpiranja mladih Belokranjcev. Tako smo že različnih ljubljanskih znamenitostih. Posnetek dve leti nazaj posneli plesne videe z Jernejem bo kmalu na ogled na našem YouTube kanalu. Kozanom, ki je kasneje prav tako nastopil v oddaji Slovenija ima talent. Zato upamo, da bomo tudi v nadaljnje takšne talente opazili December še prej in jim omogočili čim boljše pogoje za Promocijski video Mushy nadaljnje ustvarjanje. V zadnjem mesecu leta 2016 sta člana AVLab-a Tomaž Aupič in Grega Drobnič izdelala kratek promocijski video za predstavitev izdelka Mushy. Mushy je otroški stol za aktivno sedenje mlade belokranjske blagovne znamke Active ChairTM. Ustanovitelja Mateja in Sebastijan sta že sodelovala s članom laboratorija, fotografom Janom, kjer sta se prvič srečala z Avdiovizualnim laboratorijem. Jan je za izdelek Mushy naredil produktne fotografije, predstavitveni video pa sta zaradi Janove prezaposlenosti prevzela Grega in Tomaž. Kljub velikemu številu projektov se člani AVLab-a še niso srečali s točno takšno nalogo, kar je predstavljalo velik izziv in na koncu veliko novih izkušenj. Pred snemanjem smo za to priložnost na AVLab-u pridobili belo snemalno platno, s pomočjo katerega lahko izdelujemo kvalitetne studijske video in fotoposnetke. V enem snemalnem dnevu in po dobrih osmih urah montaže je nastal kratek, a zelo poveden video, ki bo mladima podjetnikoma pomagal pri prodoru na trg aktivnih otroških stolov.

Nova oprema V letu 2016 smo v Avdiovizualnem laboratoriju Kluba belokranjskih študentov pridobili nekaj manjših novih kosov opreme. Med temi je vsekakor največja pridobitev belo platno, ki bo omogočal studijsko snemanje na belem ozadju. V planu imamo nabavo novega namiznega računalnika in pa ekrana, ki bo omogočal lažjo obdelavo grafično izjemno zahtevnih 4K posnetkov, ki obstoječemu velikokrat predstavlja prevelike probleme. Namen AVLab-a je uvajanje začetnikov, ki jih zanima fotografiranje, snemanje in ostala multimedija. Zato k sodelovanju vabimo vse dijake in študente, ki bi se s tem želeli ukvarjati.

Tradicionalni Kbš pohod na Mirno goro Pripravil: Darjan Spudič, Foto: Arhiv KBŠ

TRADICIONALNI POHOD KLUBA BELOKRANJSKIH hojo stekla tudi beseda. Skupaj 25 udeležencev ŠTUDENTOV NA MIRNO GORO je lahko na poti do vrha uživalo ob pogledu na Poročilo s pohoda na Mirno goro jesensko panoramo, pozabljen je bil občutek fizičnega napora, zmotilo pa nas ni niti oblačno V soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra 2016, je vreme. Po slabih dveh urah »bežanja pred drugič v letošnjem letu potekal dvodnevni temo« smo prispeli v dom na Mirni gori, kjer tradicionalni pohod Kluba belokranjskih smo bili velikodušno sprejeti, poskrbljeno je študentov z Vrčic na Mirno goro. Pohod je bilo za res odlično pripravljeno in obilno večerjo zaznamoval velik obisk, skupinska pojedina v ter prenočišče. Družabno preživljanje prostega koči na Mirni gori in prijetno druženje v času časa se je nadaljevalo tudi po večerji. Vrnitev vzpona in spusta z najvišjega vrha Bele krajine. na izhodišče pohoda je potekal naslednji dan v jutranjih urah, seveda po tradicionalnih Udeleženci pohoda smo se ob peti uri popoldne palačinkah za zajtrk. zbrali na postajališču v Vrčicah. Nikakor ne bi bilo prav, če bi pohod začeli, kot je bilo dogovorjeno, »Lahko(Lažje) smo telesno aktivni v dobri zato smo po začetnem obotavljanju na družbi.« Ravno socialna komponenta namreč postajališču z vzponom začeli nekoliko kasneje. predstavlja velik del zdravega življenjskega Zelo motivirani, s hitrimi koraki, smo najprej sloga, na katerega študenti v času »sedečega prečkali Blatnik pri Črmošnjicah, takoj za tem študija« ne smemo pozabiti. pa smo imeli prvi postanek. Od prvega odmora naprej smo tempo prilagodili tako, da je med

Dogajanje v Semiču: »Na mladih svet stoji!« Pripravil: Miha Ivanetič

Pravijo, da na mladih svet stoji in da smo mi tisti, ki gradimo in krojimo prihodnost. Prihodnosti zagotovo ne bomo zgradili iz toplega objema naslonjača pred televizorjem, zato je pomembno, da si mladi, ko opravimo svoje šolske, študijske in ostale zadolžitve, poiščemo izzive, ki nas bodo spodbudili k razmišljanju, aktiviranju in iskanju novih možnosti. Naloga mladih je, da z željo po udejstvovanju v lokalnem okolju, iščemo prostor in druge mlade, s katerimi bi lahko aktivno sodelovali. Na drugi strani pa od lokalnega okolja pričakujemo, da nam omogoči spoznavanje in udejstvovanje na različnih področjih mladinskega dela. Kaj pa počnemo mladi v Semiču in kakšne aktivnosti nam ponuja lokalno okolje?

z uporabnimi nasveti za mobilni telefon. Poleg omenjenih je KC Semič pripravil tudi dogodke za mlade v sodelovanju z drugimi organizacijami. Maja sta KC Semič in KBŠ organizirala delavnico Javni nastop in govorica telesa, oktobra pa je gledališka skupina KBŠ v semiškem Kulturnem centru uprizorila ponovitev igre Zeleni Jurij. V sodelovanju z mladinskim centrom BIT pa je v Semiču junija potekalo predavanje o projektu Erasmus+. Največji dogodek v preteklem letu je bil zagotovo zaključek športnega poletja, ko sta KC Semič in ŠD Partizan Semič organizirala koncert skupine Dan D in gostov. Poleg udeleževanja na dogodkih pa različna društva mladim omogočajo aktivno sodelovanje in prostor, kjer si lahko pridobivajo znanja, izkušnje in veščine. Najbolj aktivna društva v občini Semič s področja mladinskega delovanja so: gasilska društva, ki omogočajo mladim, da sami spoznavajo gasilstvo in o njem poučujejo tudi mlajše; športna društva, ki povezujejo mlade preko športa, med njimi največje ŠD Partizan Semič, ki organizira športno poletje; KUD Orel, kjer so mladi aktivni predvsem na področju kulture in Društvo podeželske mladine Semič.

Mladinsko dogajanje v občini Semič se izvaja preko javnega zavoda Kulturni center Semič in društev, ki delujejo na različnih področjih in v svoje delo vključujejo mlade. Kulturni center Semič že več let preko svojega projekta MAK spodbuja Mlade, da bi bili Aktivni in Kreativni. Projekt se je začel z izvajanjem mladinskih večerov, kjer so se enkrat mesečno zbrali mladi, se družili ob glasbi lokalnih glasbenikov in spoznavali aktivnosti različnih ustvarjalcev. Projekt je želel spodbuditi mlade, da bi sami ustvarjali program mesečnih srečanj, Lahko rečem, da se v Semiču dogaja in da se predstavili svoje talente, veščine in glasbo. mladi lahko vključimo v različne aktivnosti. Pa naj bodo to različni dogodki, kjer lahko spoznavamo V zadnjem letu je projekt MAK dobil nekoliko nova obzorja in se družimo z ostalimi ali pa spremenjeno podobo. Namesto rednih društva, kjer lahko mladi vložimo svoj prosti mesečnih srečanj KC Semič v okviru projekta čas in si v zameno pridobivamo izkušnje in MAK organizira različne delavnice, koncerte neformalna znanja. in dogodke, namenjene mladim. Tako so se januarja mladi zbrali na telovadbi, konec Dane možnosti je potrebno izkoristiti in se februarja pa na koncertu semiške rock skupine. zavedati, da je od nas mladih odvisno, na Kasneje je sledila še aprilska delavnica o kakšnih temeljih bo stal svet v prihodnosti. Zato motivaciji z naslovom MORAM … AMPAK …, se moramo odpraviti iz domačega udobja in v septembru je bilo potopisno predavanje poiskati prostor, kjer lahko vsak posameznik Pusti strah, sledi srcu, novembra pa delavnici zgradi delček naše skupne prihodnosti. 25

Dogajanje v Metliki: Kam pozimi? V Metliko! Pripravila: VIta Vlašič, Foto: Arhiv Mladinskega centra Metlika

Oktobra smo v Mladinskem centru Metlika pričeli z novo sezono delavnic in večernih dogodkov. Še posebej smo veseli, da so se nam letos poleg že dobro poznanih mentorjev pridružili tudi novi aktivni sodelavci. Tako se en četrtek v mesecu lahko družite ob bralnih srečanjih, berete kratko prozo in se o njej pogovarjate, vsako sredo se lahko udeležite delavnice joge, vsako drugo nedeljo pa že skoraj tradicionalnega ‘Likovnega za velike’, ki z raznovrstnim likovnim ustvarjanjem obuja spomine na osnovnošolsko likovno vzgojo. Ob sobotah vam nudimo street art delavnico, eno sredo na mesec pa namenjamo delavnici ‘Z boljšo energijo do boljšega življenja’, kjer se z bioterapevtko pogovarjamo o bolj mirnem in srečnem življenju. Otroci se lahko vsak dan po šoli ustavijo v Mladinskem centru in se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi: z risanjem, s slikanjem, z družabnimi igrami in s šivanjem. Otvoritev sezone smo začeli s postavitvijo razstave izdelkov delavnice ‘Likovni za velike’ v minuli sezoni. Z izjemnim koncertom sta se predstavila mlada in obetajoča belokranjska glasbenika Žan Vlašič in Blaž Pavlakovič, ki sta s klarinetom in klavirjem privabila mnoge obiskovalce ter jim približala klasično glasbo. Rojstvo Franceta Prešerna smo obeležili s predstavitvijo pesniške zbirke Potovanja srca XIII – izdali so jo člani Literarnega kluba Metlika. Naše najmlajše obiskovalce sta na otroški predstavi Kamišibaj navdušila Breda in Darko Kočevar iz Kulturno umetniškega društva Zlata skledica, ki sta skozi slike, glasbo in petje predstavila japonski način pripovedovanja pravljic. Kasneje smo se prepustili decembrskemu vzdušju in pripravili čudovit praznični sejem. Pred Mladinskim centrom so se ob lučkah, vročem čaju in kuhanem vinu predstavili številni lokalni ustvarjalci in pridelovalci, dogajanje pa sta z glasbeno spremljavo popestrila Manca Lovrin

in Žan Majcen. Praznični direndaj smo v tednu počitnic nadaljevali s karaokami in filmskim maratonom božičnih filmov, brali smo pravljice z Melito ter ustvarjali novoletne voščilnice in okraske. V novo leto smo stopili polni novega zagona in za vas v Mladinskem centru Metlika znova pripravili privlačen program:

7. januar

11.00: izmenjava oblačil 19.30: potopis Camino – Daša Culiberg Jontes

14. januar

8.00–12.00: grafična delavnica z Jasmino Nedanovski (priprava matrice v tehniki globokega tiska) 19.00: predavanje Ali živimo znamenje, v katerem smo rojeni – Bern Jurečič

21. januar

8. januar

20.00: koncert vokalne skupine OŠ Metlika Cantabile 8.00–12.00: grafična delavnica z Jasmino Nedanovski (tiskanje) 20.00: potopis Kuba – Špela Drobnič, Nejc Hočevar, Martin Retelj

Vabljeni tudi na občni zbor KUD Placa 21. januarja ob 16. uri, ko se bomo ozrli na svoje delovanje v letu 2016 in predstavili načrt za dejavnosti v novem letu. Medse prav lepo vabimo nove prostovoljce, ki si želijo aktivno soustvarjati program, pa tudi nove člane, ki jim na vseh naših dogodkih pripadajo posebne

ugodnosti. Vabljeni tudi stari člani, da si obnovite svoje članstvo v letu 2017. V prav posebno čast pa si štejemo, da smo bili lahko del osrednje proslave ob metliškem občinskem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja tistim, ki so v minulem letu najbolj izstopali s svojim delovanjem. Ponosni smo, da je bil med nagrajenci tudi KUD Plac – za svoje aktivnosti smo prejeli plaketo občine Metlika, kar je najvišje občinsko priznanje za dolgoletno delo in trud. Veseli nas, da je bil naš prispevek k obujanju Metlike prepoznan na najvišji lokalni ravni, želimo pa si, da bi za svoje prizadevanje prejeli tudi več finančne podpore. Učenje skozi prakso, prostovoljno delo in vračanje skupnosti so še vedno med našimi glavnimi vrednotami. Zahvaljujemo se vsem generacijam prostovoljcev in članov pred nami, ki so zgradili temelje društva ter upamo, da se nam kmalu pridružijo nove sile s svežimi idejami.

Dogajanje v Črnomlju: Mednarodno usposabljanje mladinskih delavcev v Črnomlju Pripravil: MC BIT, Foto: arhiv MC BIT

Med 8. in 15. novembrom je v bivšem dijaškem domu v Črnomlju potekalo usposabljanje mladinskih delavcev v okviru programa Erasmus+ z naslovom Youth work against radicalisation. Usposabljanja, ki ga je organiziral Mladinski center BIT, se je udeležilo 24 mladinskih delavcev iz 11 različnih držav (Španija, Portugalska, Nemčija, Hrvaška, Makedonija, Grčija, Slovenija, Poljska, Bolgarija, Velika Britanija, Italija). Usposabljanje sta vodila dva mednarodno priznana mladinska trenerja Ed Sherry iz Velike Britanije (upokojeni policist iz Londona, ki je vzpostavil prostovoljski program National Volunteer Police Cadets Programme) in Michal Braun (izkušeni koordinator in trener v mladinskem sektorju nevladnih organizacij) iz Poljske. Usposabljanje je potekalo v angleškem jeziku. Usposabljanje je bilo pripravljeno kot odgovor na migrantsko krizo in sovražni govor v Evropi ter visok pojav radikalizacije mladih ljudi ter vprašljivost skupnih evropskih vrednot. Na usposabljanju so se mladinski delavci poglobili v temo o radikalizaciji mladih, se učili novih interaktivnih metod in kompetenc za prenos skupnih evropskih vrednot in preprečevanje nasilne radikalizacije marginalizirane mladine

in mladih migrantov. Mladinski delavci so med sabo izmenjevali primere dobrih praks iz lastnih držav, kjer je izstopala Velika Britanija s prostovoljskim programom Volunteer Police Cadets, ki združuje več kot 10.000 mladih prostovoljcev (30 % prihaja iz marginaliziranih območij, ranljivih skupin, etničnih manjšin in migrantov) in jih preko programa efektivno vključuje v lokalno skupnost in preprečuje miselnost o policiji kot »grozeči sili« njihovega življenja. Preko opravljenega usposabljanja so mladinski delavci pridobili in razvili nova znanja in sposobnosti ter dosegli višjo raven razumevanja ključnih točk prostovoljstva kot orodja v mladinskem delu, ki lahko preprečuje radikalizacijo mladih. Ta nova spoznanja bodo tako prenesli tudi v lastne nevladne organizacije in v lokalno okolje ter bili tako pripravljeni na morebitno krizo/probleme, ki lahko doletijo njihovo lokalno skupnost. Produkt usposabljanja je bil tudi razvoj štirih novih prostovoljskih programov s strani udeležencev, ki so lahko aplicirani po vseh evropskih državah. Po končanem usposabljanju so udeleženci prejeli evropsko potrdilo o mobilnosti mladih Youthpass.

KBŠ na novoletnem izletu v Puli Pripravil: Marko Simčič, Foto: Arhiv KBŠ

V Klubu belokranjskih študentov smo za slovo letu 2016 in pozdrav letu 2017 ponovno izbrali netipično novoletno destinacijo. Svoje člane smo namreč odpeljali v Pulo. Iz Črnomlja smo se na pot odpravili v četrtek ob 9. uri in se po več manjših postankih ustavili v mestecu Motovun. Od tam pa naprej do končne destinacije. Po prihodu v Pulo je v hostlu sledila razporeditev po sobah in zabava v lastni režiji, saj smo na pot s seboj vzeli dve kitari in rujno žlahtno kapljico domačih hribčkov. Drugi dan izleta so mnogi sončno dopoldne preživeli na kavici v mestnem jedru, kasneje pa je sledil ogled mesta. Zlata vrata, pulski Forum ter znameniti Amfiterater so nekatere izmed znamenitosti, ki smo si jih ogledali. Preostanek dneva je bil namenjen kosilu oziroma večerji ter pripravam na večerno zabavo s splitsko rap skupino The Beat Fleet (TBF). Zadnji dan leta 2016 so nekateri odšli na parkirišče Karolina, kjer je zraven drsališča potekalo praznovanje novega leta za najmlajše, in sicer točno opoldne. Otroci so po odštevanju v zrak spustili pisane balone, starši pa so kmalu za tem lahko uživali v odličnem koncertu Nena Belana ter skupine Fiumens. Popoldne smo ob ponovnem sončnem vremenu izkoristili še za ogled pulske trdnjave, od koder je lep razgled na mesto, Brione ter okoliška mesta. Zvečer pa ponovno na pulski Forum, kjer je nastopila zagrebška punk skupinka Hladno pivo. Prvi dan novega leta smo se po kosilu odpravili proti domu. Destinacija se je izkazala za odlično, saj ima Pula veliko ponuditi v tem času. Vsem želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto, več o tem, kako smo se imeli pa si oglejte skozi fotografije. 29

Zdravje: Cepiva – trening imunskega sistema Pripravil: Jaka Šikonja

Med boleznijo je naša največja želja povrnitev zdravja. Ob telesni blaginji pa se ta želja utiša, saj smo prepričani, da je naše telo strogo varovana trdnjava pred raznimi boleznimi in okužbami. Takrat mnogokrat pozabimo na vsa zdravila, cepiva in ostale aktivnosti, ki krepijo zdravje, čeprav je zmotno, da si ob popolnem zdravju ne bi želeli popolnega zdravja še naprej. Začnimo z osnovami, kako se borimo proti okužbam. V človeškem telesu imamo prilagodljiv obrambni sistem, ki nas varuje pred škodljivimi mikrobi. Ta tako imenovani imunski sistem sestavljajo posebni organi, celice in celo posamezne molekule. Obrambne celice in molekule lahko prepoznajo telesu tuje snovi, ki jih imenujemo tujki in jih tudi uničijo. Tujki so lahko bakterije, virusi, njihovi deli ali druge škodljive snovi. Imunski sistem imamo razvit že ob rojstvu, ampak se med življenjem še naprej razvija.

Imunski sistem je sestavljen iz več vrst celic. Nekatere so sposobne tujke kar »pojesti« in jih potem uničiti z nekakšno celično prebavo. Druge pa proizvajajo posebne molekule, ki jim pravimo protitelesa. Ta imajo mesto, s katerim prepoznavajo telesu neznane snovi. Ob prepoznavi se vežejo na mikrob in ga s tem označijo, da gre za vsiljivca v našem organizmu, kar je signal za obrambne celice, da nepridiprava uničijo. Protitelesa niso univerzalna za vse tujke, ampak so specifična za zgolj samo en del tega tujka, zato imamo v svojem organizmu cel kup različnih protiteles. Celice, ki jih proizvajajo, lahko zaznajo prisotnost tujka, se aktivirajo in posledično proizvajajo protitelesa, ki se bodo vezala nanj in ga usmerila v uničenje. Večina celic se aktivira, nekatere pa si samo zapomnijo, kakšna protitelesa je potrebno izdelati, če v telo ponovno pride isti tujek. Ob ponovni izpostavitvi se bodo spominske celice aktivirale in mnogo hitreje opravile z bakterijo, virusom ali drugo škodljivo snovjo. Ob prvi okužbi zato navadno zbolimo, ker telo potrebuje nekaj časa, da sintetizira ravno prava protitelesa. Ker nastane tudi nekaj spominskih celic, ob sekundarni izpostavitvi ne pride do razvoja znakov okužbe, saj se imunski sistem odzove takoj in uniči povzročitelje bolezni. Torej, če je v našem telesu že vse pripravljeno, da se spopademo s strašnim svetom mikrobov, zakaj so potem sploh potrebna cepiva? Naš imunski sistem bo slej kot prej opravil z vsako okužbo in bomo naprej zdravi, kot smo bili poprej. Pojavi se problem. V času, ko celice iščejo načrt za izdelavo protitelesa, ki se bo vezal na tujek, lahko ta že napade ostale celice in se nekontrolirano razmnožuje ter širi. Torej še preden bo naš imunski sistem zmožen odgovora, bomo zboleli. Če imamo srečo, bomo dobili vročino, postali utrujeni in imeli zamašen

nos. V najhujšem primeru pa lahko pride do cepiva, pri kateri je nujno potrebno obiskati nepopravljivih okvar organov, paralize ali celo zdravnika, ali v najhujšem primeru anafilaktični smrti. šok, ki se razvije neposredno po cepljenju, ko je v bližini zdravnik z vsemi sredstvi, da šok ustavi Zdaj pa pride na vrsto cepljenje. Gre za vnos in prepreči morebitne posledice. oslabljenih ali mrtvih mikroorganizmov oziroma molekul, ki spominjajo na specifični del mikroba Toliko o tem. Kaj več o pomislekih glede cepljenja ali škodljive snovi. Spet imunski sistem zazna pa kdaj drugič. Ponudil bi razmišljanje za vse, ki tujke in začne se obrambni odziv. Aktivirajo se še vedno dvomite, da cepiva niso nepogrešljivi celice, ki proizvajajo protitelesa, del pa se jih del zaščite pred okužbami. Ob poslabšanju pretvori v spominske celice. Vsebina cepiva je zdravja in ob hudih bolečinah odhitimo k uničena in telo je pripravljeno, da se sooči na osebnemu zdravniku. V ambulanti nas pregleda novo s tem tujkom. Edina razlika med cepivom in napiše recept za zdravilo, ki nam bo najbolj in dejanskimi mikrobi je, da komponente cepiva pomagalo. Takrat se ne vprašamo, ali nas želi ne povzročajo bolezni ob prvotni izpostavitvi, ko zdravnik zastrupiti in mu zaupamo, da dela vse še nimamo spominskih celic. v naše dobro. Torej če mu zaupamo, ko smo v stiski, zakaj mu ne bi tudi ob popolnem zdravju. Kakšna idealna zgodba o cepivih! Da se s čisto preprostim pripravkom zaščitimo pred nalezljivo »Cepi se in vzdržuj zdravje.« boleznijo. Brez skrbi in tveganja. Izgleda, da čudežni napoji ne nastopajo samo v pravljicah o Asteriksu in Obeliksu. »Jaka, kaj pa pišeš laži in zavajaš ljudi? Sem slišal same slabe stvari o cepivih in njihovih stranskih učinkih!« »Počasi počasi. Si me za en odstavek prehitel. Pridem še do tega.« Pogost odziv telesa po cepljenju je oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda, bolečina (lokalni) in vročina (splošni učinek) ali kot bi vi rekli stranski učinki. Jaz na drugi strani bi pa to poimenoval zaželeni učinki in pokazatelj, da se je imunski sistem odzval in da cepivo deluje. Še malo statistike. V Sloveniji se ob več kot pol milijona izdanih cepiv prijavi okoli 400 neželenih učinkov, povezanih s cepljenjem. Petina je lokalnih učinkov, ostalo pa v enakem deležu predstavljajo splošni učinki in kombinacija obeh. Resnejši zaplet je alergijska reakcija na sestavine 31

Previdnost ni nikoli odveč: Droge za posilstvo Pripravil: Sandi Svetič

Vsi smo že kdaj slišali stavek, ki ga ob kakšni posebni priložnosti izrečejo starši: »Pa pazi na kozarec, da ti ne bo kdo česa dal noter!« Te besede so po navadi pretirane, ne pa vedno in za takšne priložnosti moramo vedeti, kaj točno se nam lahko zgodi. Snovem, ki se podtikajo v pijačo, se reče droge za posilstva ali »date rape« droge. Delujejo na možgane in uporabnika uspavajo, pomirijo in spodbujajo izgubo zavesti v obdobju po zaužitju. To pa omogoči tako imenovanim predatorjem, da našo neprevidnost izkoristijo in zlorabijo nič hudega sluteče žrtve. Verjetno pa vse otroke, ki si želijo kaj zabrusiti svojim staršem v odgovor, najprej zanima, kako razširjeno je sploh omamljanje nepripravljenih deklet (ali fantov). Podatki za EU kažejo, da do takih podtikanj in nato zlorab ob omamljenosti najpogosteje pride v mestih ponoči med vikendi. Težava »date rape« drog je izguba spomina in zmedenost, ki sledi naslednji dan. Žrtve niso prepričane, kaj točno se je dogajalo z njimi. Je bil to še en vikend, ko smo s prijatelji preveč spili? Ali pa mi je dejansko nekdo nekaj takega podtaknil v pijačo? Zmedenost in občutek sramu sta razloga, da se takšni napadi pogosto ne prijavijo, odstotek prijav naj bi bil v EU samo 12 %. Tudi ob prijavi je pri testiranju koncentracija droge v krvi lahko že prenizka in je sploh ne moremo zaznati. Dejstvo pa je, da se je število takih napadov v zadnjih 10 letih v območju EU povečalo. Na vsake toliko se tudi pri nas pojavijo članki s šokantnimi naslovi: »Droga GHB: v enem tednu štirje primeri zastrupitve« iz leta 2013, »V pijačo podtikajo drogo GHB« in pa »Porast zastrupitev z GHB – ‘mamilom za posilstva’, pa tudi za pomirjanje po kokainu« iz leta 2014. Vendar pa gre pri GHB že za kar eksotično substanco. Podtikanje mamil v kozarce pa je pri nas še veliko pogostejše, ko ugotovimo, da k drogam, ki se uporabljajo za omamljanje in posilstva, spada tudi alkohol.

In prav alkohol je najpogosteje uporabljana »date rape« droga. Njegovi učinki so zmanjšanje razsodnosti žrtev in v večjih količinah izguba fizične kontrole in izguba zavesti. Glede na podatke British Crime Survey so bile pri 5 % žrtve posilstva na neki način omamljene, 15 % pa jih ni bilo sposobno izraziti nestrinjanja zaradi učinkov alkohola. Droge za posilstva so zaviralci centralnega živčnega sistema in povzročijo spremembo vedenja žrtve, izgubo zavesti in izgubo spomina za dogodke po zaužitju droge. Naslednji so benzodiazepini, zdravila za nespečnost. Najpogosteje uporabljen iz te skupine je Rohypnol z uličnim imenom rufij (»roofie«), ki je že kar sinonim za posilstvo. Nima barve ali okusa in se brez težav topi v vodi. Proizvajalec je zaradi podtikanja zdravila v kozarce, tabletam dodal modro barvilo, ki obarva pijačo. Kljub temu pa ta barva ni prisotna v zdravilih s črnega trga. Učinek rufija je veliko močnejši v kombinaciji z alkoholom, kjer se najpogosteje znajde. Ketamin, ulično k-hole ali purple, je anestetik. Takšna imena je dobil, ker spremeni zaznavanje vida in zvokov. Nima barve in okusa in se lahko uporablja kot prah ali tekočina. Lahko povzroča tudi halucinacije. In še zadnji od najbolj pogostih je GHB, ki se prav tako uporablja kot uspavalo, v ZDA pa tudi kot anestetik. V manjših odmerkih ima podoben učinek kot alkohol, v večjih pa povzroča omotico in zaspanost, včasih tudi bruhanje, mišične krče in izgubo zavesti. Glavni učinki trajajo okoli tri ure. Kako se izogniti in si prihraniti težave? V literaturi piše, da si moramo na zabavah vse pijače pripraviti sami, kozarec pa moramo imeti vedno na očeh. Edini korak, na katerega lahko vplivamo, je preprečevanje podtikanja. No, mogoče se sliši to pretirano, previdnost pa vseeno ni odveč.

Športni nasvet: Nizke temperature in vadba Pripravil: Darjan Spudič

Oblecite se! =) V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj zanimivosti o vadbi v hladnem okolju. Mišice so relativno neučinkovit »stroj«, ki manj kot 30 % proizvedene energije pretvori v delo, preostali delež pa gre v dvig temperature telesa – ogrevanje. Na drugi strani nizke zunanje temperature lahko močno otežijo vadbo v naravnem okolju, bodisi zaradi občutka mraza ali drugih posledic, ki jih mraz pusti v naravi (poledica, sneg, mrzel zrak), vendar to ni razlog, da smo pozimi neaktivni. Optimalno delovanje telesa med telesno aktivnostjo je nekje v območju 8–15 °C. Točna številka je najbolj odvisna od intenzivnosti in tipa aktivnosti ter posameznikove maščobne mase. Torej, če smo navajeni vaditi pri višjih temperaturah, ni razloga, da ne bi vadili tudi pri nekoliko nižjih. A kako? Ključnega pomena je, da smo oblečeni temperaturi in aktivnosti primerno. Tako ustvarimo telesu primerno mikroklimo. Med ogrevanjem imamo na sebi kakšen sloj oblačil več, med glavnim delom aktivnosti pa kakšen sloj manj. In če se med vadbo prepotimo, moramo poskrbeti, da se takoj po vadbi preoblečemo v suha oblačila. Oblecimo se torej po konceptu čebule – raje več tanjših plasti oblačil kot manj debelih.

Vemo, da je zrak veliko boljši izolator kot voda. Če smo mokri (prepoteni), bo izguba toplote veliko večja, kot če bi bili suhi. »Saj me ne zebe med vadbo, v čem je problem?« Res je, da nam med intenzivno vadbo v mrzlem okolju lahko postane vroče, kar ni v tistem trenutku nič problematičnega. Problem nastane, ko se ustavimo ali zmanjšamo intenzivnost. Takrat bo izguba toplote iz telesa zaradi potu pospešena in kaj kmalu nas bo začelo zebsti. Ko nas zebe pa postanemo »trdi« in okorni, zmanjša se naša koncentracija, odzivnost telesa (refleksi), počutje je slabo in možnost za poškodbo se močno poveča. Srčni utrip je med vadbo v nizkih temperaturah nekoliko nižji, zato moramo prilagoditi intenzivnost vadbe. Telesu namreč skozi kožo ni potrebno oddajati odvečne toplote in se pretok krvi čez njo zmanjša. Z namenom hitrega ogrevanja tako na začetku vadbe ne smemo pretiravati, saj je možnost za poškodbo večja. Med vadbo v mrzlem okolju je občutek žeje zakasnjen, vendar nam dehidracija ne bo predstavljala omejitve v sposobnostih in zdravstvenih težav, če vadba traja do 1 ure in je nizko do srednje intenzivna. V nasprotnem primeru moramo vnašati tekočino v manjših požirkih na vsakih 20 minut vadbe. Poslušati moramo občutek žeje in ni nam potrebno skrbeti, ker pijemo manj kot sicer. Bolj se moramo osredotočiti na rehidracijo, ko se vrnemo v toplo okolje.

Samo zunanja temperatura ni najboljši faktor za določanje količine oblačil. V zakup moramo vzeti tudi veter, ki še dodatno odnaša toploto Obstaja napačno splošno prepričanje, da je s telesa. prehlad povezan z izpostavljenostjo mrazu. Prehlad je virusno obolenje in ne posledica Pomembno je, da se čim manj potimo. Ampak mraza. Res pa je, da nas neprimerna oblačila kaj je potem pomen vadbe? Športne trgovine in posledično slaba regulacija toplote naredita ponujajo cel kup različnih izdelkov, ki naj bi imunsko šibke zaradi izčrpanosti. In to lahko vodi nam pomagali odvajati vlago in nas obenem v slabši imunski odziv na viruse in posledično greli. Zakaj je odvajanje vlage tako pomembno? v prehlad. A če boste pazili, da ste primerno 33

oblečeni med vadbo in po njej, se bo možnost za prehlad zmanjšala. Veliko športnikov opaža, da v času treningov ne zbolijo, četudi trenirajo v mrzlem okolju. Zbolijo takrat, ko s treningi prenehajo in se večino časa zadržujejo v zaprtih prostorih in so v stiku z ostalimi osebami.

odgovorni do sebe in ostalih smučarjev ter se pripravimo na smučarsko sezono – najmanj kar lahko naredimo pred spustom po strmini pa je, da se ogrejemo, zato prilagam primer krajšega ogrevanja za zdravega posameznika, ki zajema mišične skupine celotnega telesa in povzroči hiter dvig temperature telesa na delovno Vadba se zaradi izpostavljenosti dihalnih poti temperaturo. odsvetuje pri temperaturah zraka nižjih od –16°. Pri višjih temperaturah se zrak zadostno Ogrevanje naj zajema vsaj 3 minute hitre hoje segreje na prehodu skozi ustno in nosno ali rahlega teka v smučarskih čevljih. Za tem votlino. Na splošno je pri nekoliko nižjih izvedemo dinamične raztezne gimnastične vaje temperaturah priporočeno dihalne poti zaščititi na mestu, kot so soročno kroženje z rokami s šalom ali drugo zaščito, tako vdihujemo naprej in nazaj, počasni predkloni in odkloni toplejši in bolj vlažen zrak, vendar je hkrati tudi glave, kroženje v bokih, kolenih in zapestjih in manj obogaten s kisikom in nas to lahko ovira počasni, kontrolirani zasuki trupa z majhno pri višji intenzivnosti vadbe. Z enako težavo se amplitudo. Izvedemo vsaj 12 ponovitev vaje v srečamo tudi pri vdihavanju skozi nos. Vsekakor vsako stran. Nato izvedemo še nekaj krepilnih pa se moramo izogibati plitkega dihanja, saj s vaj, kot so počep, izpadni korak, predklon trupa tem onemogočamo zadostno izmenjavo zraka v nevtralnem položaju hrbtenice ali t. i. mrtvi v pljučih. dvig, skleca, lahki spusti ali »dipsi« ter napenjanje trebušnega steznika v opori ležno spredaj Ni razloga, da bi se zaradi nizkih temperatur (plank). Izvedemo vsaj 8 počasnih tekočih morali izogibati določenim rekreacijskim ali ponovitev vsake vaje. Ogrevanje zaključimo športnim zvrstem. Dejstvo pa je, da je vredno s poskoki v smučarskih čevljih na mestu ali izkoristiti naravne danosti in se posvetiti na stran v opori s palicami v predročenju in s aktivnostim, ki jih ne počnemo v toplejših delih poskoki s smučke na smučko. Bodimo izvirni, leta. S tem razbijemo monotonost in smo bolj pomembno je samo, da izberemo vaje, ki nam motivirani za telesno aktivnost tudi pozimi. ne povzročajo dodatnih obremenitev na kostni Vsem tistim, ki pozimi uživajo na belih strminah, sistem, ki je že tako dovolj obremenjen zaradi pa še vprašanje: »Kdaj ste nazadnje opazili »sedečega« življenjskega sloga. smučarja, ki se pred prvim spustom ogreje (ne segreje! =)) in s tem pripravi telo na primerno delovno temperaturo?« Smučarski navdušenci, ki čez leto niso redno telesno aktivni, so še dodatno podvrženi smučarskim poškodbam, delno tudi zaradi opreme. Carving smučka, ki jo danes uporabljajo že vsi rekreativci, je namreč zasnovana tako, da je nekoliko krajša in smučar zavoj izpelje po robniku, kar mu omogoča, da v zavoju pospešuje in ne zavira. Ob nenadzorovani tehniki tako prihaja do nesreč pri velikih hitrostih. Dogaja se, da smučka hitro »zagrabi«, na koncu zavoja pa posameznika »izstreli« iz zavoja. Zato bodimo 34

VABI vse, ki jih veseli kultura, igranje, nastopanje, recitiranje, deklamiranje, ustvarjanje predstav in scene ter sodelovanje in povezovanje na prireditvah, da se jim pridruĹžijo. Avdicije ni.

KONTAKT: nastasja.schweiger@klub-kbs.si

Predstavitev diplomske naloge: Čistilne naprave v Beli krajini Pripravil: Klemen Beličič, Foto: Liviplant d.o.o

V naslednjih nekaj odstavkih bom predstavil temo moje zaključne seminarske naloge, ki sem jo izdelal na prvi stopnji študija geografije. Pretirano metodološko in drugačno dolgovezenje bom predstavil na (upam, da) vam bralcem bolj prijazen način. V primeru, da članek prebereta vsaj dva študenta, je moj zastavljeni cilj izpolnjen. No, pa saj ni spet tako dolgočasna tematika (vsaj meni ni bila). Naslov naloge se je glasil: Geoinformacijska podpora umeščanju rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj. Začnimo na začetku. Kaj sploh je rastlinska čistilna naprava? Verjetno je že marsikdo slišal zanjo, ali pa rastlinska čistilna naprava celo čisti vodo, ki jo umaže/-š pri svojih vsakodnevnih opravilih. Nekaj jih je zgrajenih tudi v Beli krajini. Tri večje čistijo vodo iz naselij (Bušinja vas, Krvavčji Vrh in Krasinec), zgrajenih pa je tudi nekaj manjših, ki vodo čistijo posameznim gospodinjstvom ali skupinam gospodinjstev. Rastlinska čistilna naprava je umetno jezero ali močvirje, ki na naraven in ekološki način čisti odpadne vode ali padavinski odtok. Princip čiščenja posnema čiščenje vode v močvirjih. V grobem jih delimo na naprave s podpovršinskim tokom vode in na naprave s površinskim tokom vode. Za čiščenje komunalnih odpadnih voda so v Sloveniji pogosteje uporabljene rastlinske čistilne naprave s podpovršinskim tokom vode. Sestavljajo jo grede s posajenimi močvirskimi rastlinami, ki so postavljene v vodi ena za drugo. Zgrajene so iz substrata (lahko prst, pesek, grušč …), vegetacije (različne močvirske vrste) in mikroorganizmov, ki se naseljujejo na površine substrata in koreninskega sistema rastlin. Vsak sestavni element ima svojo vlogo pri čiščenju odpadne vode. Iz onesnažene vode odstranjujejo organske snovi, spojine dušika, fosforja, težke kovine in druge strupene snovi odpadnih vod.

V naslovu naloge je uporabljen izraz »geoinformacijska podpora umeščanju«, kar pomeni, da sem v nalogi s pomočjo geoinformacijskih orodij »iskal« območja, kjer bi bila izgradnja rastlinske čistilne naprave mogoča. Geoinformacijska orodja so enostavno povedano aplikacije, ki zajemajo, shranjujejo, obdelujejo, analizirajo in prikazujejo prostorske (geografske) podatke. Kot širši pojem se uporablja kratica GIS (geoinformacijski sistemi). GIS je relativno širok pojem in se lahko nanaša na številne tehnologije in procese, zato je uporaben na številnih področjih od inženiringa, načrtovanja, upravljanja, vzdrževanja, do prometa in drugih. Vsem področjem pa je skupno, da se ukvarjajo s prostorskimi podatki. Z GIS orodji se je najverjetneje srečal vsak izmed nas. Saj lahko mednje uvrstimo Google Maps (in druge navigacijske aplikacije), Geopedio, Atlas okolja in druge aplikacije, ki so bolj ali manj dostopne širšemu krogu ljudi. Kot obravnavano območje sem izbral območje domače občine Črnomelj. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter padavinske vode v občini Črnomelj je javno podjetje Komunala Črnomelj, d.o.o., ki je zadolženo tudi za območje sosednje občine Semič. Skrbi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in pripadajočih naprav ter upravljanje s čistilnimi napravami. Javno podjetje opravlja s šestimi čistilnimi napravami v občini Črnomelj in štirimi v semiški občini. Tako se odpadna voda v občini Črnomelj čisti v naseljih Črnomelj, Kanižarica, Dragatuš, Vinica, Griblje, Srednji Radenci in Stari trg ob Kolpi. Področje odvajanja in čiščenja odpadne vode v slovenski zakonodaji ureja posebna uredba. V njej so med drugim določene aglomeracije (območja poselitve), za katere je v pristojnosti občine, da do določenih rokov uredijo odvajanje

in čiščenje odpadne vode. Na podlagi pogojev, ki določajo te aglomeracije, sem opredelil aglomeracije v občini Črnomelj. Pri tem moram poudariti, da ni še izdelanega operativnega programa, kar pomeni, da pristojen državni organ še ni določil točnih aglomeracij, ampak le podal pogoje za opredelitev aglomeracij. Na podlagi teh pogojev (meril) sem sam izračunal število aglomeracij v občini (to število lahko ni točno, saj je možno, da bo pristojen državni organ uporabil nekoliko drugačen način izračunavanja gostote prebivalstva v operativnem programu). Na podlagi tega sem določil naselja, za katera bo odvajanje in čiščenja odpadne vode morala urediti občina. In kaj je bil moj končni cilj zaključne seminarske naloge? To je bila karta stopnje ugodnosti za postavitev rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj. To sem izdelal s tem, da sem najprej določil kriterije. Kriterije smo razdelili na dejavnike in omejitve. Dejavniki so kriteriji, ki kažejo na stopnjo primernosti lokacije. Med tem, ko imajo omejitve samo dve možnosti – da je lokacija primerna ali pa neprimerna. V prvem delu analize sem izdelal karto ugodnosti za celotno območje občine. Vključil sem dejavnike: zemljišče v lasti občine, talno število, naklon, raba tal, stopnja erozije prsti, oddaljenost od hiš, oddaljenost od cest ter omejitve: poplavna območja, vodotoki, pas ob cestišču (kjer ni dovoljena gradnja), nepremičnine, vodovarstvena območja, kopalne vode in naklon nad 10 %. Dejavnike sem obtežil s posebno

tehniko, saj so nekateri za določitev mesta gradnje rastlinske čistilne naprave pomembni bolj in drugi manj. Karta (slika 1) prikazuje primernost območij po petih razredih. Z belo vidimo prikazana območja, ki so neprimerna, na njih se nahaja vsaj ena od zgoraj opredeljenih omejitev. Ostala območja so ovrednotena na podlagi vrednosti dejavnikov in njihovih obtežitev. V drugem delu analize sem podrobneje analiziral 11 naselij, ki še nimajo izdelanega kanalizacijskega omrežja in bo izgradnja le-tega (po mojih izračunih) v pristojnosti občine. V tem delu analize sem določil natančnejše lokacije na podlagi predhodno izdelane karte in dodatnih dveh dejavnikov velikosti rastlinske čistilne naprave (ki se razlikuje glede na obremenjenost z odpadno vodo) ter gravitacijskega odtekanja proti mestu čistilne naprave. V podrobnejšo analizo sem tako vključil naselja Belčji Vrh, Blatnik pri Črnomlju, Butoraj, Dobliče, Dragatuš, Dragovanja vas, Jerneja vas, Lokve, Preloka, Svibnik, Učakovci, Vranoviči. Za vsako od naselij sem izdelal karto s predlagano lokacijo čistilne naprave. Rezultate sem preveril še z ogledom rezultatov na terenu. Rezultati so zadovoljivi, a sem opazil slabosti uporabe samo računalniško podprtih orodij. Zavedam se možne subjektivnosti in netočnosti rezultatov naloge. Kljub temu pa sem z nalogo želel prikazati možne rešitve v občini Črnomelj.

#ZVITICA Pripravil: Jan Kocjan

Belokranjci na Instagramu pod enim hashtagom!

klub_kbs

darja_vukcevic

stuks96

jurekuhar

jkdesign_si

ig.bela.krajina (f: kkkmatej)

nikagrahek

pkrallj

sapienstomas

Za lažje učenje: Study hacks Pripravila: Manja Novak

Med šolskim letom se spopadamo z obilico slabe volje zaradi učenja, ne najboljših ocen, pogostih kontrolnih nalog in profesorjev z nemogočimi pričakovanji. Kako pa lahko učenje postane manj stresno in bolj učinkovito? Kako lahko v krajšem časovnem obdobju kvalitetnejše obdelam učno snov in posledično pridem do boljših ocen? Uporabljaj različne tehnike in vire. Ne uči se samo iz učbenika ali zvezka. Razišči še druge možnosti učenja kot na primer videoposnetki na YouTubu, ki zelo pomagajo, če si stvari lažje zapomniš vizualno. Ali pa se posnemi med tem, ko bereš besedilo in si nato predvajaj posnetek med vožnjo v avtu namesto glasbe. Rešuj različne kvize, odgovarjaj na vprašanja ali si pomagaj s karticami, na katerih imaš napisane samo povzetke, glavne točke in pojme. Razporedi si učenje. Vem, že velikokrat si slišal, da se ne uči celotne snovi zadnja dva dneva. Vem, da je velikokrat nemogoče začeti prej, a ko imaš to možnost, bo učenje veliko manj stresno in snov si boš zapomnil boljše. Tvoje pomnjenje bo tako učinkovitejše in dnevno boš zapravil manj časa za učenje. Preizkusi se. Po končanem učenju reši vaje, stare kontrolne naloge, kvize … Že med učenjem si lahko na list papirja izpišeš pomembna vprašanja o snovi in nanje na koncu odgovoriš. S takim načinom dela boš hitro ugotovil, kje so tvoje šibke točke in kaj moraš še ponoviti. Tvoji rezultati bodo dokazano do 30 % boljši.

motečih dejavnikov in si nato vzemimo 5 min odmora. To ponovimo štirikrat in prebrano si bomo zapomnili bolje, kot če bi prebrali 20 strani naenkrat. Ena izmed tehnik učenja, ki upošteva pravilo odmorov, je tudi Pomodoro tehnika. 25 minut delamo skoncentrirano, nato si vzamemo 5 min odmora. Ta vzorec ponavljamo čez cel proces in rezultati učenja bodo boljši. Spremeni prostor učenja. Če se učiš v različnih prostorih, na različnih krajih, lahko svoj spomin izboljšaš za kar 40 %! Zato se ne uči samo v svoji sobi, ampak poišči tudi druge možnosti. Ko je vreme malce toplejše, se lahko učiš na terasi, mogoče obiščeš knjižnico ali pa se samo preseliš v domačo jedilnico. SPANJE, SPANJE, SPANJE! Dober spanec je pomemben za tvoje zdravje. Pomanjkanje letega povzroča padec IQ, povečuje debelost, zmanjšuje raven naše energije … Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki so naučeno snov dobro prespali, imeli do 35 % boljše rezultate kot tisti, ki so se učili zjutraj in test pisali zvečer. Znano je, da je Einstein spal 10 ur ponoči in še med dnevom si je privoščil kakšen dremež. ;) Konec koncev – Ne sili se k učenju. Tako kot se ne moreš prisiliti, da bi bil lačen, tako se tudi ne moreš prisiliti, da bi bil motiviran za učenje. Vzemi si pavzo in počni kaj drugega. Učenje brez motivacije je neučinkovito učenje.

Pavze med učenjem. Splošno znano je, da neprestano učenje v velikih časovnih enotah ni učinkovito, a še vedno se tega vsi v stiski s časom poslužujemo. Obstaja boljša možnost. Veliko učinkoviteje je, če snov, ki se jo moramo naučiti, razdelimo. Npr. če moramo prebrati 20 strani v učbeniku, berimo 5 strani skoncentrirano, brez 39

Študentska kuh’na Pripravila: Klavdija Lakner, Foto: Klavdija Lakner

Decembrski prazniki so mimo in od njih so ostali le še lepi spomini in napeti trebuhi, ki pa niso prav nič dobrodošli. Če je prepolna miza kalorične hrane in pijače obvezni spremljevalec evforičnega decembra, potem je januar pravi čas, da v svoj jedilnik vključite čim več zdravih obrokov in očistite svoje telo. Tukaj vas čaka ideja za hiter in zdrav zajtrk ter lahko večerjo. Over-night ovseni kosmiči Sestavine za dve osebi: - 1 banana - 2 dcl zdrobljenih ovsenih kosmičev - 3 dcl mleka (riževo s kokosom/mandljevo/kravje) - 1 dcl (grškega) jogurta - 2 žlici chia semen - 1-2 žlici medu - cimet po okusu Dodatki: - sadje - oreščki - semena To je recept za zajtrk ali malico, ki si ga pripravimo en večer prej. V večji skledi z vilico zmečkamo banano in ji dodamo vse ostale sestavine. Zmes dobro premešamo, pokrijemo s folijo in postavimo v hladilnik čez noč. Kosmiči bodo popili mleko, chia semena pa bodo želirala, tako da je zajtrk zjutraj že pripravljen za zaužitje. Če se zmes zgosti preveč lahko dodamo še malo mleka. Razdelimo jo v dva kozarca ali skledici in dodamo poljubno sadje, oreščke in/ali semena. Kombinacij je neskončno, potrebna je le malo domišljije. Ovsena kaša na sliki ima v zmes dodano še burbonsko vanilijo, ki okus še izboljša, dodatki pa so maline, borovnice, marakuja in kokosov čips. 40

Jajčni zvitki

Sestavine za 4 zvitke: - 4 jajca - sol - olivno olje

Avokadov nadev: - 1 zrel avokado - sol - poper - 1 žlička limoninega soka - 1 paradižnik - 125 g mocarele

Lososov nadev: - 150 g dimljenega lososa - 3 žlice puste skute - 2 žlički delikatesnega hrena - dve pesti rukole

Jajca rahlo posolimo in dobro stepemo. V veliki ponvi segrejemo olje in vlijemo četrtino stepenih jajc. Če ti bo lažje lahko za vsako jajčno palačinko stepeš vsako jajce posebej, saj eno jajce zadostuje za eno palačinko. Pečene palačinke zlagamo na krožnik in jih pustimo da se ohladijo. Medtem si pripravimo sestavine za nadev. Za lososovega zmešamo skuto in hren, lososa natrgamo na majhne koščke, rukolo operemo. Pri drugem nadevu narežemo mocarelo in paradižnik na tanke rezine ter oboje rahlo posolimo, avokado pa zmečkamo in začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom. Dve ohlajeni palačinki namažemo s hrenovo skuto in obložimo s koščki natrganega lososa in rukolo. Drugi dve palačinki pa namažemo z avokadovim namazom in obložimo z mocarelo in paradižnikom. Obložene palačinke sproti tesno zvijemo in po potrebi v zvitke zapičimo zobotrebce. Po želji jih razrežemo na več manjših kosov in postrežemo.

KriĹžanka Pripravila: Anja Fir

VODORAVNO

NAVPIČNO

1. Ugled, ki izhaja iz vodilnega položaja 8. azijski fižol 11. sobna rastlina 12. umetnikova delavnica 13. oznaka za kemijski el. Erbij 14. dolg letalski napad 15. večerna ženska obleka 16. oznaka za kemijski el. Nobelij 17. kraj pri Zrenjaninu 18. plaža v Riu de Janeiru 19. Slovenski plavalni strokovnjak, Ivo 20. Švedska glasbena skupina 21. poštna oznaka Aljaske 22. Nemški skladatelj, Franz 23. mesto v Franciji 25. glavno mesto Japonske 28. Nadarjen, a neurejen človek 29. Vzdevek ladjarja Onasisa 31. vodno prevozno sredstvo 32. jagnje 33. spodnji del obraza 35. tenisač Nadal 38. Veznik 39. vohalni organ 42. Vrstni red črk v latinici 43. pogašeni delci premoga 44. mik, čar 45. nasprotje vojne 46. Španski kolesar Luis 48. merska enota za površino 50. Britanska pevka Winehouse 52. neizurjenost v čem 53. napev, arija 54. suho vino 55. Ameriška smučarka Lindsey

1. Črna celina 2. Mostu podoben objekt 3. Skupek podobnih celic 4. Pripadnik kitajskega budizma 5. Del kolesarske dirke 6. Aplikacija za prihode in odhode avtobusov 7. Košarkar Omić 8. Angleški nogometaš David 9. Japonski denar 10. Okus 19. odvzem življenja 22. Ameriški igralec, Quinn 24. simbol 26. zmanjšanje dajatev 27. banja 29. Ameriški režiser, Andy 30. Ribja jajčeca 33. s plinom napolnjeno telo 34. Učenec, ki obiskuje realko 36. gosta, drobno tkana bombažna tkanina 37. Anja Bukovec 40. osnovna šola 42. Ameriška obveščevalna služba 47. Rt na severu Nemčije 49. konec polotoka 51. ženski princip kitajske filozofije