ZVITICA POLETJE 2018

ZVITICA Poletje 2018 Klub belokranjskih študentov 2018/3 450 izvodov Cena 0€

Odgovorna urednica: Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice: Dea Biličič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič

Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si

KAZALO Uvodna beseda .............................................................................................4 Iz uredništva Zvitice ...................................................................................5 ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA: - Kaj pa zdaj? ...........................................................................................6 - Znanost: Kakšno bo vreme in kaj lahko glede tega naredim ....................8 - Nevtralizacija spolov ............................................................................12 - Šolstvo: Svinčnik in list papirja .............................................................14 AV LAB: Iz snemanja reklam za Črnfest 2018 .........................................17 Intervju Jure Kuhar - Črnfest ...................................................................18 ČAS ZA JAVNI PROSTOR: Črnfest – dobro za vse, tudi za javni prostor? .. ..................................................................................................................24 Dobrote iz črne kuhinje .............................................................................26 Veganska kuharska delavnica: Črnfest »dobro za vse« – tudi za vse okuse! ... ..................................................................................................................27 Od trte do vina ..........................................................................................28 PODJETNIŠKI INKUBATOR: Lokalna valuta ........................................30 SEMIČ: "Kaj se dogaja f Semči" ................................................................32 METLIKA: D'ca na toboganu ...................................................................34 RAZVEDRILO: Cigl, ki je iz dna skoču na streho ....................................35 ČRNOMELJ: Dogajanje v MC BIT ..........................................................36 Študentska kuh'na ....................................................................................40 Zvitičinih top 3 .........................................................................................42

UVODNA BESEDA Avtor: Nina Miketič Že smo na polno zakorakali v poletje, čeprav če nisi še šel na morje, tega ravno nisi mogel najbolje občutiti v letošnjih poletnih vremenskih razmerah. Za nekaj časa smo pozabili na knjige in razgreta “velemesta” (vsem, ki delate, pozdrav tudi v službo), v Kolpi se že da kopati, če zbereš dovolj poguma, mesec julij (beri april) je že za nami in tukaj je mesec avgust. Kljub temu, da je za nami nekoliko klavrno poletje, pa mesec avgust še vedno ostaja najpomembnejši in najlepši mesec kulture, glasbe, gledališča in poskusov obujanja zaspanega Črnomlja.

Enajsti Črnfest se je skoraj že pričel in obljubljamo vam, da bo tudi letos dober za vse.

Ekipe KBŠ-ja, MKK-ja in Bit-a pridno sestankujemo že od decembra, ustvarjamo program in gradimo festival. Mogoče si ne predstavljate, koliko filozofije stoji samo za eno objavo na Facebook profilu, koliko logistike, da greste lahko v mobilne WC-kabine (“dixije”) na koncertu, da se zapre center, da je vedno dovolj pijače … Ampak v življenju je tako, za dobre stvari se je potrebno potruditi, se čemu tudi odreči na račun, da narediš nekaj dobrega za vse ostale. Zato tudi letos organizacijska ekipa ne bo razočarala in poskusila narediti še korak naprej (podrobnejše stvari vam bo v nadaljevanju razložil Jure Kuhar, ki je tudi vodja letošnjega Črnfesta, zato beri intervju z njim za sočne in insajderske informacije). Črnfest je veliko več kot samo festival. Je mesto, kjer se učimo, ustvarjamo spomine, nabiramo neprecenljive izkušnje, pridobivamo reference za življenje. Zato na tem mestu vabim vse, ki si želite izkusiti Črnfest tudi z organizacijskega vidika, da se pridru-

žite ekipi in mogoče boste ravno v tem našli svojo strast in željo po delu. Velikokrat se v življenju srečamo s stvarmi, za katere nismo bili prepričani, če bi se jih lotili, ali pa smo potrebovali tisti zadnji potisk, da smo naredili korak naprej in poskusili nekaj novega. In potem spoznali, da je to naši osebni rasti dodalo nov aspekt, novo željo in enostavno nov izziv v življenju.

Ker tisti občutek, ko vidiš poln atrij, polno prizorišče veselih, nasmejanih, zadovoljnih ljudi, ko gre srh po tebi, ko pogledaš na oder, ko vidiš “aftermovie”, slike, plakate in veš, da si bil del tega, da si bil ti tisti, ki si pisal delček lepe zgodbe. To je občutek, ki poplača vse. Zato se opogumite in nas kontaktirajte ter se pridružite veseli in pisani druščini, v kateri se najde prostor za vsakega (tudi žejni zagotovo ne boste).

Za konec vam zato želim, da bi v življenju našli svojo strast, občutili ta občutek ponosa, pripadnosti in predanosti, zbrali pogum in se odločili za korak. Nikoli ne veš, mogoče pa bo ta usoden.

4

IZ UREDNIŠTVA ZVITICE Avtor: Darja Vukčevič Po predsedničinih navdihujočih uvodnih besedah mislim, da ni potrebno posebno poudarjati, da bo letošnji Črnfest zares dober za vse, zato ni izgovora, da ne bi obiskali razne aktivnosti, ki se bodo odvijale konec avgusta. Tokratna Zvitica, čeprav v duhu Črnfesta, prinaša tudi aktualno, družbeno, kritično in vsekakor študentsko vsebino.

Spraševali se bomo kaj po zaključku študija, ko se znajdeš pred novim obdobjem življenja, brez službe ali z, še vedno te čaka nov začetek. Nastasja vas bo potolažila, niste sami, vsi se bomo enkrat znašli v tem obdobju, eni prej, drugi kasneje. Prva polovica super dvojca Šikonja, Rok, nam bo razložil svojo teorijo napovedovanja vremena, ne spreglej pa tudi izčrpne analize neurja, ki je pustošilo po Črnomlju 8. junija (QR koda).

Ste v medijih zasledili, da so se na Filozofski fakulteti v Ljubljani odločili, da spremenijo prakso in v bodoče kot spolno nevtralni izraz namesto moškega spola uporabljajo ženskega? Res je, preberite Nežin prispevek, kjer vam bo razložila zakaj bi bilo potrebno splošno nevtralizirati spol v jezikovni rabi. Druga polovica super dvojca Šikonja, Jaka, pa nam bo predstavil svoj pogled na šolstvo in se v prispevku spraševal, ali je smiselno podpirati takšne fakultete, ki vodijo do nekvalitetne izobrazbe.

V intervjuju z Juretom Kuharjem, vodjo festivala Črnfest, boste izvedeli ozadje festivala in vse podrobnosti, ki jih verjetno niste vedeli.Tudi naši prostorci so razmišljali o Črnfestu. Pravijo, da ni zgolj neko dogajanje temveč je pozitivna sprememba v prostoru. Preberi kaj vse Črnfest doprinese javnemu prostoru in se še enkrat prepričaj,

da festivala enostavno ne smeš zamuditi.

Poskrbljeno bo tudi za hrano, o čemer piše Neža v opisu kulinarične ponudbe.

Veste, da obstaja ekipa študentov, ki se preizkuša v vlogi vinarjev? Patricia Blažič je ena izmed njih in v prispevku nam opisuje, kako se s prijatelji trudijo, da v Sloveniji ohranijo zanimanje mladih za pridelavo vin. V podjetniškem kotičku pa so se tokrat lotili prav posebno zanimive teme. Lokalna valuta. Kristian nam bo predstavil primer lokalne valute in ob tem se bo marsikomu porajalo vprašanje "Kaj pa če bi lokalno valuto imeli tudi mi?"

Poleg naštetega vas čakajo še številne zanimive vsebine kot prispevek Mihe o tem, kaj se dogaja "f Semči", prispevek fantov iz DNT-ja o dogajaju v “majki Metliki” in o aktivnostih v zadnjem času v MC BIT. Preverite tudi kaj sta kuhala Matej in Klavdija in kaj priporoča Zvitica za poletno branje, gledanje na TV in poslušanje glasbe. Vaše možgane pa bo tudi tokrat mučil Jaka s svojim vprašanjem Koliko je bilo vseh zabojev s cigli na ladji?

Raznolikosti v vsebinah nam v Zvitici nikoli ne zmanjka, zato smo veseli tudi ko nam pošljete kakšne svoje prispevke, k čemer vas tudi vabim. Prizadevamo si, da Zvitica ostane revija belokranjskih študentov, zato želim, da nam kot študenti pošljete svoje predloge, mnenja in "kaj vas žuli", pa naj bo to v vašem kraju, šoli, osebnem življenju, skozi prozo, poezijo ali raziskavo. Stopite izven svoje cone udobja, sezite po višjem cilju preden bo prepozno in ne čakajte na pravi trenutek.

Pravi trenutek je zdaj.

5

KAJ PA ZDAJ?

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

Avtor: Nastasja Schweiger Vprašanje, ki si ga postavi skoraj vsak študent, ko stopi iz predavalnice po zadnjem predavanju ali po čisto zadnjem izpitu na fakulteti. Kaj pa zdaj? Najprej v sebi doživiš občutek zmagoslavja.

Takšnega, kot ga razumeš samo ti ali pa mogoče pogojno še kakšen neustrašen borec iz prve vrste grško-perzijskih vojn. Gre za občutek, ki bi ga najraje zaprl v škatlo in jo po pošti s pripisom 'z lepimi pozdravi' poslal vsem učiteljem in profesorjem, ki so te kdajkoli učili. Vsem tistim, ki so v osnovni šoli bili mnenja, da gimnazija ne bo zate. In vsem tistim, ki si se jim v srednji šoli zdel preveč miren za izbrani poklic. Pa tistim, ki so na fakulteti kdaj zapisali: ni opravil. Gre za občutek zmagoslavja po boju, ki ni bil boj, ampak mesarsko klanje. Mesarsko klanje s Slovenskimi železnicami in natakarji, ki so bili počasni pri računanju kave, ko se ti je mudilo na predavanja.

Mesarsko klanje z vsemi neprespanimi nočmi in slabostmi zjutraj na prvi uri po res dobri zabavi. Mesarsko klanje s prijavami in odjavami od izpitov, preračunavanjem, ažurnostjo in lovljenjem izpitnih rokov. Mesarsko klanje z učenjem, zapiski, kofeinom, knjigami in študiranjem pozno v noč. Mesarsko klanje s počasnimi fotokopirnicami, turisti na Prešernovem trgu, gnečo na trolah, zdolgočasenostjo upravnikov študentskih domov in vsemi tatovi koles. Mesarsko klanje in nagovarjanje s profesorji za višjo oceno, tajnicami za majhno birokratsko uslugico, študenti, ki glasno žvečijo v čitalnici in varnostniki, ki te podijo s faksa, ker je že pozno. Ne pozabimo na starše, bratrance

v šestem kolenu in sosede, ki jih zanima, zakaj nisi še v službi.

In kaj potem? Potem sledi piva. Ali kakšen gin tonik ali dva in hitro je jutro ter naslednji dan. Pa naslednji in spet naslednji … Nato sledi regeneracija. Nato si privoščiš, kot si nisi privoščil še nikoli. Če si je kdo zaslužil mir, uživanje in počitek, si si ga zaslužil ti. In pa mogoče borec grško-perzijskih vojn. Ta počitek je dolg in ne prinaša zgolj dobrega. Če se preveč udomačiš v počitku – beri spanje, kava, kosilo, pijača, druženje, kopanje v Kolpi, pijača, gledanje nadaljevank, sprehodi, večurno pogovarjanje, spanje – se lahko v njem kaj hitro izgubiš.

Situacija, ki jo lahko, če želimo biti intelektualno napredni in šikonjevsko učeni, poimenujemo krizna eksistenca študenta na prehodu v življenje, spominja na sprehod skozi most. Na prvem bregu doživiš občutek zmagoslavja, premagaš nevihto, vso grmenje in bitko, v kateri si se boril dolga leta – poslušaš zadnje predavanje, opraviš zadnji izpit, končaš faks – in se s tem veličastnim občutjem ponosno odpraviš na pot, ki se ti zdi enostavna.

Le prečkati moraš most in si prispel. Ko prideš na sredino mostu, se ustaviš. Kar naenkrat se bojiš višine, ozkih prostorov in les pod tvojimi nogami se ti zdi trohel.

Naenkrat se izgubiš v položaju, v katerem se znajdeš. Izgubiš zmagoslavni trenutek, izgubiš ves boj in nevihto, s katero si se boril. Ne moreš naprej. Nastopi zatišje, ki sledi po grmenju in divjanju, na katerega si bil navajen številna leta. To zatišje se ti tako na sredini poti, na sredini mosta

6

skozi življenje, zdi nenavadno tiho. Čudno se počutiš in položaj se ti zdi neznan. Sam ne veš, kaj bi s sabo. Ne veš, kam bi se obrnil. Ne veš, kaj bi storil in kam bi se napotil. Tvoje roke kar naenkrat visijo s tvojega telesa, kot ne bi bile tvoje. Zato si jih namestiš v objem in se zliješ s spomini preteklosti. Varno se okleneš okoli ograje že preizkušenega in že videnega ter začneš stagnirati. Tvoj pogled je usmerjen v prihodnost, a ni nič bližje, kot je bil prej s prvega brega. Sprijazniš se s samoto na sredini mostu in se v njej udomačiš ter namestiš. Čez čas postane prijetno. Kot bi taboril ob Kolpi.

tih v mirnem zatišju našel samega sebe, si pripravljen na jutrišnji dan in predvsem pripravljen nase kot človeka v pravem pomenu besede. Zgolj zamižati moraš in brez oziranja nazaj steči na drugi breg.

Prepustiti se moraš toku časa in dovoliti, da te pelje naprej. Oprijeti se moraš stvari, ki te veselijo, ki te izpopolnjujejo, in stremeti k višjemu in boljšemu. Le tako boš napredoval in le tako se boš k stagnaciji na sredini mostu vračal le takrat, ko boš dopustniško taboril ob Kolpi.

In ko boš enkrat na drugem bregu, pa naj bo v Beli krajini, Ljubljani, Hočah ali Hong Kongu, se boš s ponosom ozrl nazaj, ozrl nazaj na lepe spomine, ko ti študentska leta skupaj z iskalno akcijo osebne eksistence ne bodo več predstavljala mesarskega klanja, ampak zgolj tisti zmagoslavni občutek, ki ga ni dosegla tvoja mama, tvoj profesor iz srednje šole, tajnica na faksu ali borec prvih vrst grško-perzijske vojne, ampak samo in izrecno ti. Ta občutek bo samo tvoj in ta občutek bo predstavljal temelje tistega, kar te določa v tvoji najgloblji biti.

A življenje je življenje in težko se je prebiti skozi njega le s taborjenjem ob Kolpi ali nepremičnim stanjem na sredini mostu. Svoj položaj, samoto in svojo stagnacijo moraš izkoristiti za osebno rast, za pogovor s samim s seboj, s svojimi skritimi mislimi in najglobljimi željami. Obrniti se moraš v svojo notranjost in se zavestno odločiti, kaj te bo čakalo na drugi strani mostu. Težko je določiti natančen cilj, a s svojo zrelostjo in izkušnjami, ki si jih pridobil na prvem bregu, lahko določiš vsaj približno smer in pot, po kateri želiš hoditi. Ko boš po nekaj urah, dneh ali le-

In kaj zdaj? Zdaj se šele začenja pravo življenje.

7

KAKŠNO BO VREME IN KAJ LAHKO GLEDE TEGA NAREDIM

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA - ZNANOST

Avtor: Rok Šikonja Kaj sploh je človek proti veliki in čudoviti naravi? Ali še vedno ostaja njen ujetnik, popolnoma prepuščen njeni surovi in neusmiljeni volji? Ali bo kdaj prišel čas, ko bosta skupaj z roko v roki stopila ter skupaj zaživela v harmoniji, ona v vsej svoji veličastnosti ter on v svoji genialnosti in domišljavosti? Ta pot, kot tudi vse ostale poti, se je začela s prvim korakom – ko je človek začel z odkrivanjem in raziskovanjem skrivnosti njenega delovanja in obnašanja.

Boljše, kot jo je razumel, bolj jo je lahko uporabil sebi v prid – o čemer je govoril članek v prejšnji izdaji Zvitice. Nato jo je raziskal še globlje in tako začel napovedovati njeno dogajanje v prihodnosti. Vendar njegova radovednost in domišljija še zdaleč nista bili izčrpani, zato si je zaželel, da bi jo ukrotil in nadziral, kakor mu je najbolj všeč. S perspektive, ki jo odpirajo zgornja vprašanja, poglejmo odnos človeka in vremena.

In kako natančne so te?

Metode napovedovanja vremena so se v zadnjih 50-ih letih močno izboljšale, enodnevna napoved v 70' je približno tako natančna kot 3-dnevna v 90' ter 5-dnevna danes, za kar se lahko zahvalimo predvsem boljšim superračunalnikom, radarskim meritvam in modelom napovedovanja. V grobem zanesljivost napovedi razdelimo na: • 1 do 2-dnevno: zajema detajlno urno napoved temperature, možnosti padavin, vlage, hitrosti vetra in možnosti izjemnih vremenskih pojavov na območju velikosti mest in občin; zaenkrat še ni mogoče točno napovedati nastanka megle ali nevihte, lahko le povemo verjetnost, da bo do takšnih pojavov prišlo; • 3 do 5-dnevno: zajema splošno napoved vremena za posamezne dneve, iz katere so lahko razvidne variacije med posameznimi pokrajinami in alarmi za izjemne vremenske razmere;

V obdobju, ko se vsi odpravljamo na zaslužen oddih nas v glavnem zanima le ena stvar – ali bo vreme, takšno kot mora biti ali bi bilo morda boljše, če bi ostali doma. Namreč ni nam vseeno, ali se bomo na prihajajočem festivalu pod gradom kopali s kopalkami ali z japonkami, nekaterim pa bo dovolj že utapljanje v pivu.

Torej vprašanje je, ali sploh lahko verjamemo vremenskim napovedim?

• 6 do 15-dnevno: zajema napoved splošnih trendov vremena, kot je obdobje močnega deževja, nizkih ali visokih temperatur, za območje velikosti večjih držav, kot je npr. VB;

8

• 16 do 30-dnevno: zajema lahko le znak ali se bo vreme razlikovalo od normalnega, ali bo bolj toplo, mrzlo, mokro ali suho, prav tako na območju velikosti večjih držav.

blem točnega zapisa njene številke je v tem primeru lahko kaotičen, saj je odvisen od vsake števke posebej. Že ob majhnem odstopanju, npr. napaka v eni števki, lahko ob klicu na drugi strani dobimo odziv, da številka ne obstaja, ali njeno lepšo prijateljico ali njenega toplega sošolca ali, bog ne daj, njenega zaščitniškega očeta.

Svetujem Vam, da naslednjič, ko spremljate vreme, imate to v mislih in si tako prihranite živce in čas.

Zato naslednjič, ko se kam odpravljate, resno vzemite napovedi do 5 dni in zelo resno 2-3 dni. To pomeni, da če spremljata, ali bo deževalo na vajino poroko 25 ali celo 90 dni naprej, se lahko že vnaprej veselita lepega vremena, samo vseeno ne pozabita spakirati dežnikov. Iskreno vama ne zamerim, saj sem leto prej tudi sam temu verjel. Enostavno moraš verjeti prvemu linku, ki ga poguglaš z geslom »vreme Metlika«.

Če napovedovanje vremena ni dovolj, morajo meteorologi še napoved posredovati javnosti v besedilu in sliki preko vremenskih novic. Ali si predstavljate, da morate v eni minuti vremenske oddaje opisati padavine, temperature, oblačnost in negotovost napovedi v naslednjih petih dneh po vseh slovenskih regijah? Saj morate večino podrobnosti izpustiti.

Roko na srce, nenavadno, da je sploh kakšna napoved potem pravilna.

Seveda, se moramo sedaj vprašati, zakaj je temu tako. Težava v napovedovanju vremena se skriva v teoriji kaosa. Vreme opisujemo kot stanje ozračja, to pomeni, da ga opišemo z lego in hitrostjo molekul zraka v atmosferi. Pravimo, da je vreme kaotično, kar ne pomeni nepredvidljiv, ampak pomeni odvisen od »vsake« molekule posebej. Ker tega ne moremo poznati, napovedujemo iz delnih meritev lege in hitrosti molekul.

Ampak če te meritve že malo odstopajo od pravih, je lahko naša napoved popolnoma napačna.

Nekoč je nekdo izjavil: »Everybody Talks About the Weather, But Nobody Does Anything About It.« Sprijaznimo se lahko, da bo vreme slabo, nikakor se pa ne smemo, da nikoli tega ne bomo mogli spremeniti. Vprašanje, ki ostaja je, koliko smo danes sposobni nadzorovati in spreminjati vreme. Vprašanje je še toliko bolj aktualno po siloviti nevihti s točo, ki je opustošila Črnomelj in okolico v petek, 8. junija 2018. V naslednjih dneh sem od Slovencev in tudi Belokranjcev v javnosti lahko zasledil številne nesmiselne izjave, kot ta, da je nevihta posledica preletavanja vojaških letal, ki so letela v sklopu vojaške vaje Jadranski udar in naj bi v ozračje spuščali razne kemikalije. Več pričakujem od Belo-

Za nazornejšo predstavo, kaj pomeni kaotičen sistem, si zamislite, da Vam v glasnem klubu punca na uho narekuje svojo telefonsko številko. Pro-

9

kranjcev, sploh mladih, saj če želimo dvigniti našo drago pokrajino, bo potrebno veliko več kot slepo verovanje teorijam zarote in širjenje le-teh.

Ideja o spreminjanju vremena ni nova in sega vse do starodavnih kultur, ki so za ugodno vreme izvajale vse možno od deževnih plesov do žrtvovanja svojih pripadnikov. V zadnjem obdobju smo zaradi konstantnega tehnološkega razvoja ter pogostih neviht in izrednih vremenskih razmer vse bolj priča novim poskusom človekovega spreminjanja vremena. Vendar naj že v začetku opozorim, da so bili vsi te poskusi spreminjanja vremena s strani znanosti označeni za neuspešne in nepopolne.

Večina teh poskusov temelji na principu, ki mu pravimo sejanje oblakov.

Princip je sledeč, znotraj oblaka, ogromne gmote vodne pare, »posejemo« majhne prašne delce, kot je na primer srebrov jodid. Ta v oblaku služi kot katalizator procesa kondenzacije vodne pare v vodne kapljice.

Z drugimi besedami to pomeni, da s sejanjem oblakov lahko povzročimo dež na določenem mestu in času ter tako preprečimo oblaku, nevihti in dežju, da doseže varovano destinacijo. Pa vendar ni vse tako preprosto, sejanje lahko povzroči tako slabljenje kot ojačenje nevihte. Že v 60-ih letih prejšnjega stoletja med vietnamsko vojno je princip sejanja oblakov uporabila ameriška obveščevalna služba CIA ter poskušala

ustvariti umetni monsun, ki bi divjal nad območjem sovražnikov. Poskus se je izkazal za veliko polomijo. Isti princip je uporabila Kitajska pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Pekingu v letu 2018, da bi preprečila slabo vreme tekom tega športnega spektakla. Že res, da na otvoritveni prireditvi v Pekingu ni deževalo, vendar kot kaže, so Kitajci imeli le nekaj sreče. Ni še popolnoma jasno, ali ima sejanje pozitiven ali celo negativen vpliv na spreminjanje vremena. Danes večina razvitega sveta ne podpira tovrstnega vplivanja na vreme kot učinkovit obrambni mehanizem proti izrednim vremenskim razmeram. Tudi najvišja strokovna institucija za meteorologijo ARSO temu nasprotuje. Kljub temu v Sloveniji smo še vedno fenomen, saj naše ministrstvo za kmetijstvo iz državnega proračuna financira jalovo obrambo proti toči v Prekmurski regiji, ki jo izvajajo v Letalskem centru Maribor. Vnovič prevladajo politične in nestrokovne ideje, ki prebivalcem dajejo lažno upanje in pobirajo denar.

Kljub povedanemu je znanstvenikom v zadnjih letih uspelo narediti večji preboj na samem spreminjanju vremena, vendar doslej zgolj v majhnih dimenzijah v nadzorovanih okoliščinah v laboratoriju. Nov princip je v bistvu nadgradnja principa sejanja oblakov, ampak ne s prašnimi delci, ampak z izjemno močnimi laserji, laserji moči, ki so enake skupaj kar tisočim jedrskim elektrarnam. Ideja

10

je, da bomo z laserji, ki jih je enostavno usmeriti, v prihodnosti sposobni umetno sprožiti strelo, dež ter celo ustvariti ali uničiti meglo. Vendar kakor kaže nas do te prelomne tehnološke točke loči vsaj še 100 let.

Ta točka bo pomenila tudi prehod v novo dobo civilizacije.

najdete s skeniranjem kode QR. Branje analize priporočam le bralcem z dobrim srcem, dobro mero radovednosti in željo po učenju.

Po napisanih čez tisoč štiristo besedah, sem se tudi sam zamislil nad njihovim, globljim pomenom. Ugotovil sem, da kot človek ostajam majhen in odvisen od njene čudovitosti in besa – narave. Najverjetneje ne bom nikoli dočakal dneva, ko bom lahko nekam odpotoval, brez skrbi o vremenu. Saj še zdaleč nisem sposoben opravljati niti tako vsakdanje stvari kot napovedovanje vremena, kaj šele spreminjanje tega sebi v bran, a kaj šele v prid. Preden bom sposoben narediti naslednji korak, bom moral najprej rešiti lažje probleme, naučiti se bom moral živeti v sožitju z ljudmi in šele nato z naravo. Kajti nič mi ne pomaga razvozlati naravo, če sam živim z ljudmi v vojni, sovraštvu – v peklu, kot bi rekel Sartre. (Da, v članku o znanosti sem omenil književnost.)

Če sem prej kritiziral ljudi, ki si delijo enako prepričanje o vzrokih nevihte v Črnomlju s Civilno iniciativo Modro nebo, je prav, da argumentiram svoje stališče, saj bi bil v nasprotnem primeru moj argument enak njihovemu – ničen. Moja trditev je sledeča, človek zaenkrat še ni sposoben spreminjanja vremena. Zakaj? Prvič, oblaki ne morejo nastati iz ničesar, ampak se formirajo nad ogromno vodno gmoto, morjem. A si predstavljate, koliko energije morate vložiti v lonec vode, da bo celotna voda izparela? Koliko energije je potemtakem v oblaku, polnem vodne pare? Sejanje oblakov namreč ni mogoče, če že v začetku ni oblaka, ki ga bomo posejali. Svoj drugi argument bom gradil na temeljnem zakonu fizike – zakonu o ohranitvi energije.

Vse življenje, gibanje in dogajanje žene energija. Če veter piha, potem je energija vetra, energija premikanja zraka, morala priti iz nekje. Bistveno se mi zdi, da imamo občutek o količinah te energije in energije, ki jo je človek sposoben nadzorovati. Že manjša nevihta ima več energije kot atomska bomba, kar je zaenkrat edino človekovo orožje, ki se lahko po količini energije sploh približa neizprosnosti narave. Podrobnejšo analizo z izračuni in primerjavami

QR koda

11

NEVTRALIZACIJA SPOLOV

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

Avtor: Neža Steiner Neenakost med spoloma se kaže tudi v rabi jezika. Jezikovne reforme, ki jih podpirajo feministična gibanja, stremijo k temu, da bi dosegli jezikovno enakost spolov. V vseh jezikih se jezikovna neenakost kaže na drugačne načine. Na primer obstaja ogromno poklicev, ki jih poznamo samo v moških oblikah, kot je na primer mizar. Seveda pa na drugi strani ne poznamo moške različice balerine. V angleškem jeziku se na primer beseda men uporablja tako za moške kot tudi za ženske. Velikokrat slišimo »evolution of men«, kar je mišljena evolucija človeštva, vendar se prvenstveno omenja samo moške in ne ženske. Ta beseda se v angleščini uporablja popolnoma generično in brez pomislekov, da je seksistična.

Toda ženske oblike se nanašajo samo na ženski spol in niso splošne. Eden izmed razlogov je ta, da so zgodovinsko bili večinoma moški tisti, ki so oblikovali jezik. To je v skladu s tradicionalno družbeno sprejeto hierarhijo spolov, ki moškemu spolu daje večjo moč in višji socialni status kot ženskemu.

Konec maja letos se je debata o jezikovni spolni neenakosti v Sloveniji burno odprla na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Senat fakultete je odločil, da bodo v prihodnjih treh letih spremenili prakso in sicer bodo kot spolno nevtralni izraz namesto moškega spola uporabljali ženskega. Ta

odločitev pa je zbudil mešane občutke. Seveda opozarjanje na vlogo spola v jeziku ni nekaj novega. V 90.-ih letih je na jezikovni seksizem opozoril tudi Svet Evrope, ki je priporočil ukinitev seksizmov iz jezika. Takrat jih je vodilo ključno vprašanje kako doseči neseksistično rabo jezika.

Ljudje smo neenakopravni v jezikovni praksi oziroma pri uporabi besed, s katerimi označujemo poklice, značilnosti in dejavnosti. Jezikovna pristranskost v kontekstu poklicev oziroma zaposlovanja kaže na nevidnost žensk na poslovnem področju.

Uporaba moško pogojenega jezika vzdržuje percepcijo, da določeno mesto bolj pripada moškemu kot ženski. Zato ostaja samoumevno, da določenih poklicev ženska še vedno ne more opravljati in ostaja v moški domeni.

V redni uporabi je imenovanje poklica politik ali poslanec. To poimenuje poklic, ki ga upravlja tako moški kot ženska, splošno pa se uporablja moška oblika. Redko bomo slišali, da nekdo reče »političarka«. Kot je bilo omenjeno zgoraj, to kaže na to, da se ženske še vedno ne jemlje resno v teh poklicih. Po ocenah Organizacije združenih narodov iz leta 2016 je bilo samo 22,8 % vseh žensk, ki so delovale znotraj nacionalnih parlamentov in so opravljale vlogo »poslanca«.

Potrebno pa je izpostaviti, da je v določenih, sicer manjšinskih, primerih

12

tudi moški spol prikrajšan. Na primer, kako se reče moškemu, ki pleše balet? Poznamo sploh moško različico balerine?

V angleščini je bila vedno samo ena oblika vljudnostnega naslavljanja moškega spola – Mr. Pri ženskah pa je nagovarjanje odvisno od njenega zakonskega statusa – Mrs. ali Miss. Torej je bila ženska označena z zakonskim statusom. Seveda so bila takšna nagovarjanja sprejeta v družbi, ki še dandanes žensko evalvira po temu ali si je ustvarila družino. To označevanje ni omejeno na angleški jezik. Enako se dogaja v slovenščini, kjer se ženske ločuje na gospe in gospodične ter tako izpostavi njihov zakonski stan.

Potrebno bi bilo splošno nevtralizirati spol v jezikovni rabi. Jezik ne bi smel določati spola, spolne usmerjenosti,

itd. Moški spol ne bi smel biti postavljen prednostno, saj se s tem posredno ohranja nadrejenost moškega spola. Jezik bi moral biti objektiven in neseksističen. Odločitev fakultete, da zamenja moški spol z ženskim in tako doseže nevtralnost, je izpostavila problematiko in usmerila pozornost na rabo jezika. Marsikdo je začel razmišljati, da je naš jezik preplavljen z moško obliko, ki jo je družba sprejela kot samoumevno. Vendar narediti spol žensko nevtralen ni napredek v pravo smer. Cilj mora biti nevtralizacija jezika. S tem izzivamo družbeno sprejemljive pomene in jih poskušamo narediti vseobsegajoče ne glede na spol. Spolno nevtralni jezik odpravlja predpostavke o spolni identiteti ali spolni usmerjenosti. Torej spoštuje različne identitete in eliminira pristranskost do moških besed, ki omogočajo neravnovesje in neenakost med spoloma.

13

SVINČNIK IN LIST PAPIRJA

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA - ŠOLSTVO

Avtor: Jaka Šikonja Svet ni pravljica, ki jo obljubljajo današnji levičarji. Enostavno se preveč opirajo na to, da je svet pošten in da so vsi ljudje nesebični, ko pa se je izkazalo, da je evolucijska sebičnost povečala možnosti za preživetje. Ni pošteno, da se nekateri ne morejo ukvarjati s poklicem, do katerega gojijo strast. Ne morejo se z njim ukvarjati, ker ne obstaja toliko delovnih mest za ta poklic, ker družba nima nekega konkretnega, vidnega, fizičnega doprinosa od tega poklica ali ker drugi opravljajo ta poklic boljše kot ti.

Samoučenje je oblika izobraževanja, ki spremlja človeka že od samega začetka. V današnjem času, ko nam svetovni splet nudi dostop do najboljših učiteljev, do najboljših knjig, nas od znanja loči le volja. Pri samoučenju si lahko sami izbiramo vsebine, kako podrobno se bomo spustili v določeno tematiko, lahko kombiniramo različne vede med seboj, kar pri klasičnem izobraževanju ne bi bilo mogoče.

Osnova za uspeh bo tako šolanje in samoučenje v celotni svoji moči, ustrezna kombinacija pa tista, ki bo dala najboljši rezultat.

Gonilo družbe je od nekdaj močno povezano z razvojem znanosti, tako naravoslovnih in družboslovnih. Soustvarjanje boljše prihodnosti je tako predvsem na učenih posameznikih, ki so velik del svojega časa posvetili izobraževanju.

Ker je človek v osnovi lena žival, ki se na vsak napor odziva z odporom, je najlažja pot do znanja slediti šolskemu sistemu, ki vodi do visokošolskega študija. Poudarjam, da študij na fakulteti ni nujno potreben za pridobitev znanja, je pa en izmed lažjih in usmerjenih načinov. Ima pa pomanjkljivosti.

Razvoj šolskega sistema že dolgo ne sledi razvoju uporabnih ved, ki jih lahko uporabimo tudi zunaj pedagoškega in raziskovalnega dela.

V preteklosti je bila visoka izobrazba prihranjena za ozek krog ljudi. V srednjem veku so se pretežno šolali le duhovniki, ostalim pa so bile knjige in znanost tuje.

Omejimo se na Slovenijo. Prelepa država, ki omogoča vsakemu državljanu brezplačno šolanje, če se v tem segmentu primerjamo z drugimi državami. Univerzitetni študij je tako dostopen vsakomur, ki se še ne bi rad zaposlil po srednji šoli.

Ne ljubi pa se vsakomur sedeti še nadaljnjih nekaj let v šolskih klopeh in se zato odločijo za takojšnjo zaposlitev. Kljub temu da je šolanje brezplačno, to stane državo, ki želi zapraviti čim manj denarja za čim boljše šolanje. Ni ji v interesu porabiti obilico denarja samo da bi

14

imelo čim več ljudi nizko kvalitetno šolanje. Ker javni sektor nima konkurence, ne vlaga v stalno posodabljanje študija. Zmotno je misliti, da je posodabljanje študija enkraten proces. Ob upoštevanju zadnje trditve ne bi pristali v zdajšnji situaciji. V šolstvu je denarja dovolj, da bi lahko znanja željnim omogočili kvalitetno izobraževanje, le prerazporejeno je napačno.

Tako kot so določeni poklici nezaposljivi, je tudi izobraževanje za te poklice »neplodno«. Večkrat bom ponovil, svet ni pravičen in prej ko to ugotovimo, prej se lahko aktivno spopademo s problemom. Ni pošteno, da se tisti, ki bi radi študirali npr. ekonomijo, sociologijo, upravo, slikarstvo, mednarodne odnose, kineziologijo, polonistiko, umetnostno zgodovino in še bi lahko našteval, ne morejo zaposliti na tem področju. Vsak bi moral pred vpisom premisliti, če se bo s pridobljeno izobrazbo lahko zaposlil, vendar se kljub vsemu rajši odločajo za neperspektivne, nezaposljive in včasih neizmerno lahke fakse. Po večini se število razpisanih mest za takšne poklice ne zmanjšuje, kot bi se moralo, temveč celo raste. Čigava ideja je bila, da v Sloveniji potrebujemo na leto 100 strokovnjakov za socialno delo in 360 za upravo, ko bo njihov poklic v prihodnosti doživel popolno informatizacijo in se že zdaj osebe ne morejo zaposliti s pridobljenim nazivom. Neverjetno je, kolikokrat se ljudje odloča-

jo na osnovi čustev in ne razuma.

Take odločitve bi mogla država že v osnovi preprečiti, kar bi storila prek omejitev vpisa na takšne študijske programe. S tem bi mlade tudi spodbudili, da premislijo tudi o drugih študijskih programih, ki kažejo dobro zaposljivost, recimo strojništvo, elektrotehnika, kemija, medicina, računalništvo, živilstvo, učitelji različnih smeri … Na Fakulteti za strojništvo bi potrebovali 400 dodatnih študentov na leto, da bi lahko zadovoljili povpraševanje po diplomantih, na Fakulteti za računalništvo in informatiko se praktično vsi študenti že pred zaključkom študija zaposlijo, včasih sploh študija ne dokončajo zaradi tega.

»Kaj je razlika med fakulteto za matematiko in fakulteto za družboslovje? Na matematiki študenti potrebujejo svinčnik, list papirja in koš, na družboslovju samo svinčnik in list papirja.« Vic mnogim ne bo niti približno smešen, ko z odmevno diplomo čakajo pred zapahnjenimi vrati delodajalcev. Žalostno je, ko poslušam, kako so izpiti na nekaterih faksih malo težji kot v srednji šoli, da za težji izpit porabijo nekaj dni neintenzivnega učenja ali pa se v enem »all-nighterju« naučijo celotno snov. Ta čas še zadosti ni, da se poglobiš v določeno temo, še hujše, takšno učenje ne vodi k tvorbi dolgotrajnega spomina in se tako hitro, kot je bilo naučeno, pozabi. Študenti bi mogli biti na fakulteti, da se učijo, kar recimo

15

pomeni, da za en izpit porabiš tudi dva tedna učenja s po vsaj šest ur učenja dnevno, da ne štejem zraven še učenje, ki smo ga namenili kolokvijem, pripravam na vaje ali »za življenje«.

Včasih študenti niso krivi, da se učijo tako malo za izpite, ko pa na njih zahtevajo popolnoma neuporabne stvari. Pri študiju medicine se včasih moram učiti tudi »V katerem stoletju je Hipokrat napisal svojo zaprisego?«, kar je za nekoga zanimivo dejstvo, je zame podatek, ki ga ne bom nikoli uporabil pri svojem poklicu. Smilijo se mi tisti, ki morajo reševati teste z vprašanji, podobnimi prej napisanem.

na znanja bodisi prek delovanja v nevladnih organizacijah, prek študentskega dela, prek različnih tečajev …, kar bolj sodi med samoučenje kot med formalno izobraževanje. Kaj bi ti posamezniki lahko iz sebe naredili, če bi celotno voljo usmerili v samoučenje, medtem ko jih študij ne bi oviral.

Za končno misel se je potrebno najprej umiriti. Jabolka, ki sama padejo z drevesa, se hitro obtolčejo in niso nikoli več tako okusne kot tista, ki se sončijo na vejah. Če smo toliko pogumni, da splezamo na drevo, bomo tako okusili jabolka z vej, kot se naužili širokega razgleda. Jabolko je prispodoba za znanje, do katerega vodi več poti, med drugim tudi študij na fakulteti.

Vprašati se bomo morali, če je smiselno podpirati takšne fakultete, ki vodijo do nekvalitetne izobrazbe in povrh še do izobrazbe, ki ne nujno zagotavlja zaposlitev pri delodajalcih. Na fakultetah, ki sem jih prej omenil in so malenkost težje kot srednja šola, bi bilo potrebno ali prenoviti ali zapreti, saj študenti dodatnih znanj praktično ne pridobijo, porabijo pa nekaj let svojega najproduktivnejšega življenjskega obdobja, država pa ne glede na pridobljeno znanje plačuje stroške izobraževanja. Na nekaterih fakultetah se na koncu zaposlijo tisti, ki tekom študija, pridobijo različ-

Ali si želimo, da bodo imeli nezaposljive magistre, ki zlagajo na police v trgovini, pri 25 letih ali pa zaposlene s srednješolsko izobrazbo, ki imajo pet let delovnih izkušenj in so že napredovali, prav tako pri 25 letih?

16

AV LAB USTVARJA

IZ SNEMANJA REKLAM ZA ČRNFEST 2018

Avtor: Grega Drobnič

Pri županji

Kolpa

Pobrežje

Kolpa

Pobrežje

Kolpa

MKK

AV LAB

Podzemelj

ZIK 17

MKK

INTERVJU JURE KUHAR ČRNFEST

Avtor: Darja Vukčevič Jure Kuhar, fant, ki je v festivalu Črnfest našel svoj dom. Kmalu magister kemije, ponosni Belokranjec, Črnomaljec, vodja Dolenjske regije Zveze Škis in nenazadnje vodja festivala Črnfest.

Jure je nekdanji predsednik Kluba belokranjskih študentov in nekdo, ki ga vedno zanimajo razmere v Beli krajini.

Med prijatelji je znan kot organiziran, ambiciozen, odgovoren, razgledan, dober vodja in fant, ki mu je mar za belokranjsko mladino, kar kaže z udejstvovanjem na mladinskem področju in prizadevanjem za razvoj regije. Z Juretom smo se pogovarjali o festivalu Črnfest, ki ga vsi nestrpno pričakujemo, o tem kako je voditi festival in s čim se sooča pri tem, kaj festival letos obljublja in še in še.

1. Jure, povej nam kaj o zgodovini festivala. Lani je praznoval 10. obletnico.

Prepričana sem, da ima za sabo bogato zgodovino. Kdo je organiziral prvi Črnfest in kdaj si k festivalu pristopil ti?

Tako je, festival je lani obeležil svojo prvo ‘okroglo obletnico’ in je bil tako finančno kot vsebinsko največji in najboljši do sedaj. Če preračunamo, ugotovimo, da zgodovina Črnfesta sega v leto 2008, ko so se aktivisti KBŠ-ja, MKK-ja in MC-ja Bit odločili, da bodo oživeli staro mestno jedro Črnomlja z manjšim festivalom v grajskem atriju. V svoji zgodovini je Črnfest menjal svoj časovni format, od enotedenskega do mesečnega in na koncu do dvotedenskega festivala v drugi polovici avgusta, kot ga pozna-

mo tudi sedaj. Dogajanje je bilo sprva v celoti v grajskem atriju, kjer so gostovala največja imena trenutne glasbene scene na Balkanu, kot so denimo Dubioza Kolektiv, Tabu, Hladno Pivo, Psihomodopop idr. Ker je kapaciteta atrija postala premajhna za tako velika imena stand-up komedije in glasbe, smo pričeli s širjenjem tudi na druge lokacije, in sicer v Kulturni dom Črnomelj, leta 2013 na parkirišče ob gradu, leta 2016 pa na Trg svobode, kjer bo letos tudi otvoritveni koncert Črnfesta.

Sam letos aktivno sodelujem pri festivalu 5. leto in nekako rastem z njim.

Festival zaseda tako veliko mesto v mojem življenju, da ne vem, kaj bom počel prihodnje poletje. Mogoče bom enkrat za spremembo fraj (smeh).

2. Kaj je tisto, kar festival Črnfest naredi tako edinstvenega med trenutno festivalsko sceno v Sloveniji? Črnfest je edinstven. Tekom let je uspel najti harmonijo med svojo intimnostjo in velikostjo, ki jo premore. Je eden redkih, če ne celo edini festival, ki traja 16 dni, zajema zelo širok spekter vsebin, od otroških predstav, gledališča, stand upa, koncertov, športnega programa, kulinarike … V dobrih dveh tednih se odvije več kot 25 različnih dogodkov, kar pomeni, da za festivalom stoji tudi zelo močna ekipa, ki se vsako leto obnavlja. Celotno ekipo, ki na koncu ustvari festival, sestavlja cca. 50 mladih in ambicioznih Belokranjcev, ki si želijo udejstvovanja

18

v mladinskem organiziranju v Beli krajini. Je časovno najdaljši in finančno najzahtevnejši projekt med projekti vseh študentskih klubov v Sloveniji.

3. Si prej obiskoval Črnfest, preden si bil aktivist KBŠa?

Sram me je priznati, da sem bil pred tem le na enem samem stand-up večeru na Črnfestu. Upam, da nihče ne ponovi moje napake in že letos pride na čim več dogodkov.

4. Kaj bi odgovoril nekomu, ki bi ti takrat rekel, da boš nekoč vodja tega festivala?

‘A dej dej dej, kaj ti pa je. Ni to za mene.’

In bi se močno ugriznil v jezik. Samo delovanje v Klubu belokranjskih študentov mi je dalo toliko širine in različnih pogledov na svet, da se takratni in sedanji Jure nekako ne bi mogla najbolje razumeti (smeh).

5. Gotovo se vsako leto najde nekaj, kar bi bilo potrebno izboljšati. Kako dosledno vam uspeva rešiti vse zagate in ali vam uspe to naslednje leto popraviti?

Seveda in tako je tudi prav. Nikoli ne more biti nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Sam sem baje (po pričeva-

njih ostalih) perfekcionist in me velikokrat zmoti tudi kakšna malenkost, ki je čisto nepomembna. Takšnih malenkosti pa se nabere veliko in o vseh se pogovorimo tudi na evalvacijskem sestanku po koncu festivala, ki že nakaže smernice in opozori na napake, ki jih je potrebno v prihodnje popraviti. Letos bomo torej popravili lanske napake, prihodnje leto letošnje itn.

6. S čim bi rekel, da imate v organizaciji največ težav?

Nekih večjih težav nimamo, še največje so težave v komunikaciji. To je pa nekako tudi razumljivo, saj smo v ožji organizacijski ekipi aktivisti treh različnih organizacij, ki delujejo vsaka na svoj način in moramo vedno iskati neko ravnovesje in sprejemati načine dela ostalih. Kje kakšna informacija se izgubi, gre tudi v napačno smer, vendar na koncu se vedno vse izteče tako, kot mora. In v tem je moč Črnfest ekipe, da uspe vsakršen problem rešiti in je nič ne ustavi na poti do zastavljenih ciljev.

7. Sam potek festivala, ki traja celoten mesec, zahteva kar nekaj ur dela in veliko ekipo. Kako poteka sodelovanje, usklajevanje in komunikacija med ekipo? Kako številčna je, kdo pokriva

19

katero področje?

Kot je bilo že rečeno, festival pripravljamo aktivisti treh različnih organizacij, ki skupaj opravimo ogromno ur dela, po nekih izračunih za več kot 200 dni. In vsak k temu vloži veliko ur prostovoljnega dela, na koncu pa prejme nekakšno manjšo finančno nagrado za ves trud in prispevek k festivalu. Z organizacijo prične najožja organizacijska ekipa že nekje meseca novembra. Ta ekipa se potem postopoma širi in na koncu je v organizacijski ekipi nekje 20 oseb. Vseh delavcev skupaj pa preko 50. Uradna komunikacija poteka preko maila, semi-uradna in operativna usklajevanja preko FB skupine, veliko pa tudi ena na ena, na 4 oči ali pa preko telefona.

Sama organizacijska ekipa je razdeljena na več segmentov, med katerimi so marketing, trženje, PR, gostinstvo, tehnika, program. Nekateri segmenti se delijo še naprej, vsak segment in podsegment pa ima odgovorno osebo, ki skrbi za medsebojna in medsegmentna usklajevanja.

Smo pa znotraj ekipe vsi v dobrih medsebojnih odnosih, kar zelo olajša samo organizacijo in izvedbo festivala.

ne destinacije v Sloveniji. Tako nas obišče tudi vedno več ‘notranjih’ turistov, ki so na dopustu ob reki Kolpi. Eden od prihodnjih ciljev je privabiti tudi obiskovalce s sosednje Hrvaške, kjer festival še ni prepoznaven. Ima pa potencial, da to postane.

9. Kaj letos obljublja Črnfest?

Letošnji Črnfest ponuja veliko in bo vnovič skladno s svojim sloganom ‘Dober za vse’. Poleg ‘standardnih’ koncertnih večerov, na katerih bomo gostili ena največjih imen slovenske glasbene scene Big Foot Mamo, Tabu, Trkaja … pa komične predstave z ‘rojakom’ Juretom Ivanušičem, predstave Zofija v izvedbi Gledališke skupine KBŠ, kuharske delavnice z Veganiko, Dobrote iz Črne kuhinje, športnih turnirjev, predavanj, projekcij filmov … Vsega skupaj je toliko, da je težko to ubesediti v nekaj stavkih. Predlagam, da si vsak pogleda program na crnfest.si ali na družbenih omrežjih ter tam najde nekaj zase. Prepričan sem, da lahko resnično prav vsak najde nekaj zanimivega zase in se tega tudi udeleži.

8. Črnfest je vsako leto bolj obiskan tudi s strani obiskovalcev ostalih regij v Sloveniji …

Tako je. K temu je sigurno pripomogla vse večja medijska pokritost festivala, prepoznavnost in uveljavljanje Kluba belokranjskih študentov med enimi najboljših organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije pa tudi vse večja prepoznavnost Bele krajine kot turistič-

20

21

22

23

ČRNFEST – DOBRO ZA VSE, TUDI ZA JAVNI PROSTOR?

ČAS ZA JAVNI PROSTOR

Avtor: Kolektiv Čas za javni prostor V starem mestnem jedru Črnomlja se vsako leto zgodi en poseben preobrat v javnem prostoru. Mestno jedro, ki ga poznamo predvsem po avtomobilih, polnih parkirnih prostorih in praznih ulicah, dobi v zadnjih treh tednih avgusta prav posebno vzdušje. To vzdušje se imenuje Črnfest.

Kot študenti prostorskih študijev Črnfest ne dojemamo le kot festival, ki predstavlja poletno popestritev dogajanja v Beli krajini, ampak kot pozitivno spremembo v prostoru. Ta sprememba pa je lahko povod k izboljšanju kakovosti črnomaljskega mestnega središča.

Pri razvoju mestnih središč je vedno v ospredju to, da je prostor privlačen za obiskovalce in prebivalce mesta.

Privlačen prostor pa ni samo vizualni del prostora, ampak so to tudi vsebine, ki se dogajajo znotraj zidov mestnih središč. Kot opažamo, je črnomaljsko mestno središče prazno in monotono, zato je nujno uvesti spremembo. Potrebno je dvigniti kakovost za prebivalce na vseh ravneh, za dnevne migrante ter domače in tuje goste. Pri tem pa gre predvsem za povezovanje trgovcev, gostincev in vseh deležnikov (otrok, staršev, študentov, turistov itd.) v mestnem središču in prav to v Črnomlju ustvarja festival Črnfest. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je festival Črnfest oblikovalec javnega prostora in ga

bogati na različnih ravneh.

Najpomembnejši vpliv na prostor ima s socialnega vidika. Mestno središče zopet postane prostor srečevanja, druženja in izmenjevanja znanj.

Lokalni ponudniki se lahko vračajo v mestno središče zaradi večanja obiskovalcev mesta. Na tak način sodelujejo javne inštitucije, gospodarstveniki in posamezniki, ki si želijo ponuditi širok spekter aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost mestnega središča.

Drugi vpliv, ki ni zanemarljiv, pa je privabljanje tujih in domačih gostov.

Urbani festivali, kot je Črnfest, so magnet za številne obiskovalce in posledično pospešujejo razvoj urbanega turizma. Črnomelj kot mesto z bogato zgodovino, ohranjeno kulturno dediščino ter zanimivo arhitekturo ima odlično izhodišče za takšen razvoj. Z razvojem urbanega turizma se izboljšuje ponudba blaga in storitev, ureditev bivalnih okolij in infrastrukture ter popestritev kulturno-umetniške ponudbe mesta.

Vse to pozitivno vpliva na lokalno prebivalstvo, to pa s pozivnim odnosom do svojega bivalnega okolja igra pomembno vlogo pri oblikovanju podobe mesta.

Vsi ti pozitivni vplivi na prostor se na žalost odvijajo le v obdobju Črn-

24

festa, Jurjevanja in posameznih dogodkov, ki jih organizira Občina Črnomelj vse leto. Zato je pomembno, da prebivalci Črnomlja prepoznajo določene pozitivne lastnosti, ki jih ustvarjajo takšni dogodki in jih prenesejo v svoj vsakdan. Naj bo staro

mestno jedro prostor srečevanja in druženja večkrat na leto, sprehodimo se skozi mesto in pogosteje obiščimo lokalne ponudnike v mestnem jedru. Kajti prostor si ustvarjamo mi sami in ustvarimo si festivalsko vzdušje vse leto.

25

DOBROTE IZ ČRNE KUHINJE Avtor: Neža Steiner

Črnfest bo tudi letos nadaljeval s kulinaričnim večerom. V petek 31. avgusta, se bo na terasi nad Piccolom odvila že četrta belokranjska odprta kuhinja. Kot ponavadi bodo svoje specialitete predstavili različni lokalni ponudniki, ki bodo pripravili belokranjske jedi lokalnega izvora.

Obiskovalci bodo lahko poskusili tako tradicionalne belokranjske jedi kot tudi bolj moderne. Za vas bodo jedi pripravili Gostišče Veselič, Izletniška kmetija Zupančič in Veganika.

Letošnjo belokranjsko pojedino bomo ponovno naredili v večjem obsegu.

Tako smo naredili prvič leta 2015, ko smo s tem kulinaričnim dogodkom začeli. Prvič letos pa bomo tradicionalno združili z modernim, saj bomo okusili tudi veganske jedi. Tako bo Črnfest res dober za vse! Veganske dobrote bo pripravila Belokranjka Nika Babić, ki pod svojim »brandom« Veganika zadnje leto ustvarja različne dobrote. Veliko pozornosti dobijo predvsem raznolike slastne pite, ki krasijo njena socialna omrežja.

Seveda, se bomo odžejali s pomočjo lokalno pridelanih vin. Kot vsako leto bo poskrbljeno tudi za glasbeno vzdušje.

Obiskovalci bodo imeli na voljo nakup vstopnic za 10 evrov. Ta bo omogočila »all you can eat«, tako da dogodka noben ne bo zapustil lačen.

Pridružite se nam 31. avgusta in spoznajte Belo krajino preko njenih tradicionalnih dobrot in poskusite tudi kaj novega!

26

Veganska kuharska delavnica: Črnfest »dobro za vse« – tudi za vse okuse!

Novost letošnjega spremljevalnega programa Črnfesta bo kuharska delavnica. In to veganska! Kljub belokranjskih študentov že vrsto let za študente organizira različne kuharske delavnice. Namen je vedno bil študentom predstaviti različne načine priprave hrane, v večini pa so kuharske delavnice spodbujale zdrav stil prehranjevanja.

Med drugim smo se že sladkali brez pregrehe, saj smo pripravljali sladice brez dodanega sladkorja in bele moke.

Zato smo se odločili, da se preizkusimo še na drugih področjih, in sicer z vegansko kuharsko delavnico. Izvedli jo bomo v drugem tednu Črnfesta, v četrtek, 23. avgusta! Vodila jo bo Belokranjka Nika Babić, ki se ukvarja s pripravo veganskih jedi po naročilu.

Svojo kuharsko pot je začela v znani ljubljanski Baziliki, kjer se je ukvarjala s pripravo okusnih pit.

Sedaj pa se je odločila svoje kuharsko znanje preizkusiti na lastni poti pod imenom Veganika.

Na delavnici se bomo naučili priprave dveh jedi – banana bread in curryijevo enolončnico. Spoznali bomo tudi kakšne nove sestavine, ki se na našem krožniku ne znajdejo pogosto, a so lahko zelo uporabne. Predvsem pa bomo spoznali nove okuse. Število mest na delavnici bo omejeno, tako da pohitite s prijavo. Več informacij spremljajte na uradnem Facebook profilu Črnfesta.

27

OD TRTE DO VINA Avtor: Patricia Blažič Študenti 2. letnika agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se letos preizkušamo v pridelavi in predelavi vina. Delujemo pod imenom Levant. Levant pomeni veter vzhodnik. Ime smo si izbrali, ker želimo vnesti svežino in občutek brezbrižnega uživanja v poletju. Ekipo Levant sestavlja sedem sošolcev in dobrih prijateljev, in sicer Patricia Blažič iz Črnomlja, Urška Blejec iz Ljubljane, Petra Sanabor iz Ravenj

na Krasu, Nika Hillmayr iz Ljubljane, Nina Jarkovič iz Broda v Podbočju, Mark Istenič iz Ljubljane in Benjamin Agić iz Postojne.

Sorto pokalca smo si izbrali s tem namenom, da jo približamo vsem tistim, katerim je neznana, hkrati pa jo želimo vrniti v ožji izbor uporabnikov vin. Ime pokalca je dobila po poku, ki ga zaslišimo, ko v ustih stremo jagodo tega grozdja. Gre za staro briško sorto z drugim imenom črna rebula. V ustih je izjemno polna, prijetno grenka, mladostna, s povsem samosvojo noto taninov, ki je nismo vajeni pri drugih rdečih vinih iz naših vinogradov. Sorta daje temno okusno vino, rodi redno in dozoreva zgodaj. V Italiji se v glavnem trži pod imenom schioppettino.

Naši zamejski vinarji so zaslužni, da je pokalca kot sorta sploh preživela. Pred popolnim izginotjem jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja rešil vinar Paolo Rapuzzi. Pri obnavljanju vinogradov je sklenil,

28

da bo vzgajal samo avtohtone sorte.

Izbral je pokalco, ki je rdeča sorta.

Našel jo je na slovenski strani meje, v Golem Brdu ob mejni reki Idriji, kjer še danes obstaja izvorni vinograd.

Skupaj z ekipo Levant znova želimo vrniti staro iz zapuščeno sorto pokalca v širšo uporabo. Odločili smo se, da v prihodnosti obudimo zanimanje za pridelavo vin mladim iz vseh slovenskih regij. Želimo, da slednji ohranijo in namenijo večji pomen tradiciji vinogradništva.

Vsekakor je panoga, ki ima prihodnost, če jo bomo le vedeli izkoristiti. Menim, da si prihodnost vinogradništva in vinarstva zasluži več pozornosti in da dobi več podpore kot doslej. Večina nas ima doma vinograde, a slednje žal obdelujejo starejše generacije. V zadnjih letih se je odnos do vina zelo spremenil, pri čemer se sprašujem, ali se današnje mlajše generacije sploh za-

vedamo pomena vina.

V juniju 2018 smo se z ekipo Levant prijavili na natečaj Lidlov mladi vinar. Cilj natečaja je iskanje perspektivnih mladih vinarjev kot oblika nadgradnje študentskega dela, kjer v timu sodelujemo nadobudni študenti, ki želimo pridelati svoje vino. Skozi začetne faze pridelovanja smo se naučili novih veščin, ki nam bodo v prihodnosti pomagale v smeri vinogradništva.

Zaključek natečaja bo novembra 2018, ko bo vino Levant ustekleničeno in ocenjeno s strani komisije. Predstavili se bomo tudi decembra na Slovenskem festivalu vin. Spremljajte nas na socialnih omrežjih: Facebook, Instagram (vino Levant/wine Levant) , kjer lahko vidite napredek in razvoj vina Levant. Zagotovo se bo našel kdo izmed vas, ki ga bo zanimalo ohranjanje tradicije vinogradništva naših prednikov še naprej.

29

LOKALNA VALUTA

ENOSTAVNA REŠITEV ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSTVA V BELI KRAJINI

PODJETNIŠKI INKUBATOR

Avtor: Kristian Asani Inspiracijo za članek, ki ga boste prebrali, sem dobil po vremenski ujmi, ki je prizadela Črnomelj in okolico. Tudi sam se bil med »srečneži«, ki nam je toča popolnoma uničila streho in še marsikaj drugega (in to že drugič). Pa vendar si bom bolj kot nočno prekrivanje strehe s polivinilom ob pomoči gasilcev in jutra po neurju, ko smo se šele dodobra zavedali, kaj nas je doletelo, zapomnil nekaj drugega. V spominu mi bo najbolj ostala gesta, kako smo Belokranjci stopili skupaj. To me je resnično fasciniralo. Pa ne samo Belokranjci, pomagali so nam tudi iz ostalih delov Slovenije in Hrvaške, a vseeno menim, da smo Belokranjci znani po tem, da držimo skupaj in da znamo stopiti skupaj. Na to kaže tudi odziv prijateljev/znancev, ki ga zagotovo vsakič doživim v dnevu, ko oblečem majico KBŠ z napisom Belokranjci do konca svojih danof, in sicer se glasi nekako tako: »Kje si dobu to majco? Ja bi jo tudi mel/a.« Po drugi strani pa bi poudaril eno slabo lastnost nas Belokranjcev, in sicer zelo radi poudarjamo, kako smo pozabljeni od centra države in da jim ni mar za nas. Na tem mestu se vprašam, kako bi torej združili ta dva, očitno genetsko pogojena sindroma, belokranjski patriotizem ter belokranjsko pritoževanje nad ignorantskim odnosom državnih oblasti, na način, da bi ta moment izkoristili

sebi v prid. Potrebno je torej najti instrument oz. način, kako bi lahko vsak Belokranjec prispeval k boljši prihodnosti naše pokrajine in ob tem vsaj na simbolni ravni izrazil gesto centru države, da lahko poskrbimo sami zase. Rešitev, ki se mi je ob tem razmišljanju pojavila, je uvedba lokalne valute. Lokalna skupnost lahko izda svojo valuto in s tem ustvari svoj denarni sistem, ki je neodvisen od državnega denarnega sistema ter s tem prepreči odtekanje denarja iz lokalne skupnosti kar posledično okrepi lokalno gospodarstvo in poveča zaposlenost. Lokalna valuta ni neka utopična ideja, temveč so lokalne valute zelo razširjene po svetu. Pa tudi v Sloveniji jih imamo – npr. lani jo je uvedla občina Kidričevo. Pozitivni učinki se multiplicirajo in jih ob podrobnem razmisleku najdemo ogromno, npr. ekološki učinek – s kupovanjem lokalnih pridelkov se zmanjša pot od tovarne do potrošnika, tako se tudi zmanjša transport in posledično izpusti toplogrednih plinov. Pa kvalitetnejša lokalna ponudba, konkurenčnost cen in zaokrožen denarni tok, ki se z določenimi ukrepi lahko celo regulira (npr. omeji se veljavnost valute, kar pripomore k hitrejšemu denarnemu toku). Lokalne valute, na katerih ni pripetih obresti, za razliko od nacionalnih valut, spodbujajo sodelovanje. S tem bi preprečili oz. omilili negativne

30

učinke globalne kapitalistične ekonomije. Ste se kdaj vprašali, koliko potrošimo samo za hrano in pijačo v Hoferjih, Lidlih, Šparih …? Ne bi raje ta denar zaupali lokalnim kmetom? Ne samo, da bo denar ostal v Beli krajini in ustvaril dodatna delovna mesta, temveč bomo tudi mi uživali bolj zdravo in kvalitetnejšo hrano. Pa ne samo hrano, tudi ostale storitve in produkte, saj se lahko čisto vsako podjetje odloči za možnost plačevanja v lokalni valuti. Pa tudi društva, ki jih imamo v Beli krajini veliko, bi lahko na svojih prireditvah in ob prodaji svojih izdelkov sprejemala lokalno valuto. Še ime valute nam je ponujeno na dlani, zeleni jurij. In zopet bi oživel izraz »jurja«.

Si že predstavljam, ko bi svoje prijatelje lahko počastil z »zelenimi jurji« v našem najljubšem kafiču ter imel ob tem občutek zadovoljstva, da sem storil nekaj dobrega za prihodnost Bele krajine. V dobi digitalizacije bi novo lokalno valuto precej enostavno uvedli tudi v elektronski obliki ter jo

tako shranjevali na naših mobilnih telefonih, kar bi prispevalo k boljši uporabniški izkušnji. Zdi se mi, da ima Bela krajina ogromen potencial za uvedbo lokalne valute, potrebno je le sestaviti temeljit plan realizacije (obstaja ogromno primerov dobrih praks, ki jih je potrebno le prilagoditi našim potrebam).

Z lokalno valuto bi po eni strani dobili instrument, ki preprečuje odtekanje denarja, po drugi strani se mi pa še bolj pomembno kot to zdi, da bi se razširila zavest in zavedanje o pomembnosti podpiranja lokalnega gospodarstva. Globalizacija je dobra stvar, a ima tudi ogromno pasti in predstavlja veliko nevarnost, v kolikor ne razvijemo kritičnega razmišljanja. Upam, da dijaki in študenti razmišljate v to smer. Ideja v članku se vam zdi morda utopična, a je po mojem mnenju precej realna. Potrebno je le malo volje in zagnanosti na začetku, nato pa bo efekt snežne kepe naredil svoje.

31

"KAJ SE DOGAJA F SEMČI"

SEMIČ

Avtor: Miha Ivanetič Ponovno smo, kdo bi si mislil, zakorakali v poletje, tudi v Semiču.

Letošnje je prineslo visoke temperature, nekoliko več padavin, vsem pridnim dijakom in študentom pa tudi več časa, ki ga lahko porabijo za bolj interesantne stvari kot so domače naloge, učenje in študij. Prepričan sem, da se v vsakem dijaku in študentu nahaja vsaj toliko entuziazma, da ga ležanje v postelji, gledanje televizije, igranje igric, pitje kave s prijatelji …, skratka takšno ali drugačno lenarjenje, ne izpopolnjuje v celoti, zato tudi v tem obdobju išče nekaj več. Nekaj, kjer lahko najde kaj dobrega za svoje telo, dušo ali okus.

Najti kaj dobrega za svoje telo v Semiču ni težko, sploh pa ne v poletnih mesecih. Le nekoliko izvirnosti ter športno opremo potrebujete in že se lahko odpravite na tek po Kraški učni poti od Lebice do Krupe ali po ostalih gozdnih cestah v okolici. Prav tako se lahko odpravite na prijeten pohod in ga zaključite na Smuku ali Mirni gori. Oba hriba sta najbolj aktualna med vikendi, vsekakor pa primerna za osvojitev tudi med tednom. Zanimivo ju je osvojiti tudi s kolesom. Poleg omenjenih lokacij pa lahko svojo željo po kolesarjenju uresničite tudi z vzponom na Brezovico in Vahto ali pa z ravninskim belokranjskim »kronometrom« na relaciji Semič–Čr-

32

nomelj–Metlika. Na slednjem lahko letos pričakujete vsaj tri semaforizirana gradbišča. Kako ravno letos?

V kolikor pa ste bolj ljubitelji timskih iger, lahko vsak dan odidete na igrišče pri Osnovni šoli belokranjskega odreda Semič, kjer Športno društvo Partizan organizira že tradicionalno športno poletje. Gre za projekt, s katerim želijo v času poletnih počitnic mladini omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa v obliki koordiniranih športnih aktivnosti.

Preizkusite se lahko v več športnih panogah: košarka, nogomet, odbojka, floorball hokej, rolanje, ples, namizni tenis, badminton, balinanje in pikado.

Poleg tega pa je možna tudi dodatna popestritev z družabnimi igrami, likovnimi in glasbenimi delavnicami. Športno poletje vabi vse mlade, vsak dan od 2. junija do 24. avgusta v času od 19.00 do 22.00. Točen urnik in več informacij lahko najdete na: http://www.sdpartizan-semic.com/.

Marsikdo najde kaj dobrega za svojo dušo v športu, branju knjig, petju ali drugem hobiju. Prepričan pa sem, da je kdo svojo dušo potešil na enem izmed poletnih večerov pred Kulturnim centrom Semič. Vsakoletni projekt letos sestavlja pet petkovih večerov od konca junija do konca avgusta.

Konec junija so se prvi predstavili člani kulturno-umetniškega društva Godba na pihala Semič, sledil je pesniški večer s Klubom belokranjskih študentov, kot zadnji v prvem sklopu pa so se predstavili nekoč mladi, a sedaj Društvo upokojencev Semič s pri-

jatelji. V avgustu so v načrtu še dva večera, in sicer 17. avgusta kratka komična igra Kulturnega društva Leskovec pri Krškem z naslovom Pri zdravniku in 24. avgusta otvoritev Semiške ohceti s Klapo Šufit.

Letošnja že 24. Semiška ohcet, ki nosi naslov »Bale plesat«, bo trajala vse do nedelje 26. avgusta. S svojim naslovom pa vabi vse, tudi mlade, da se preizkusijo v tej aktivnosti, ki je močno povezovala naše starše in stare starše.

Nekaj dobrega za telo in dušo boste v Semiču že našli, zagotovo pa vsak najde nekaj dobrega za svoj okus v majhni in skromni stavbi ne daleč stran od Štefanovega trga, tik pod župnijsko cerkvijo. Tu se namreč nahaja Slaščičarna pri Neđotu, ki vam bo ponudila z najboljšim sladoledom v širši okolici. Verodostojnost tem besedam zagotovo daje dvakratna osvojitev laskavega naziva najboljši sladoled Dolenjske, in sicer v letih 2016 in 2017. Ali je osvojitev tega naziva opravičena se lahko prepričate sami in v kolikor vas prepriča, glas za Neđota oddate v letošnji nagradni igri »Sladolenjska 2018«.

Semič v svoji majhnosti skriva ogromno lepega in mladim daje nekaj priložnosti za aktivno življenje, kljub temu pa ima še veliko potenciala in priložnosti za ureditev položaja mladih. Takšnega menja so bili tudi semiški občinski svetniki na zadnji seji, ko so razpravljali o ukrepih, ki naj bi jih izvrševale občine prijazne mladim. Več o tem pa kdaj drugič.

33

D'CA NA TOBOGANU

METLIKA

Avtor: DNT Enega dana se je naša ekipa za vikend zbrala Pr Bartusu. Ko i skus, standardno pr nas v Metliki, spet nismo znali, kaj bi sami s sabo. Ob tem krene neka debata o Triglavu i počasi pridemo vse do ideje, kk bi ga mi osvojili. Začnemo se menit o predpripravah i tako dalje. Čez tri vikende po idejni debati smo meli prvi pohod na Krašnji vrh, šlo nas je okoli deset i blo nam je super. Prehodili smo celo pot, sproti smo si malo ogledali jame i ostale stvari. Razmišlat smo začeli, kam gremo drugič. Čez dva tedna smo več gazli po snegu čez lozo gor na Mirno goro. Vsakič je bulji filing i večje navdušenje, s tem so pršle tudi želje po večjih hribih, gorah i težjih vzponih. V roku petih mescof smo meli okoli dvanajst (!) pohodov (Snežnik, Altemaver, najvišji vrh Ratitovca, Klek, Učka ... ). Zdej so se pohodi malo vstavli, čakamo na lepše vreme i tudi na to, da bomo meli vsi malo več cajta. Ob prvem lepšem vremenu torej osvojimo Triglav i še vse druge alpske velikane.

Eni iz ekipe DNT smo se začeli ukvarjat tudi s plezanjem. Zaenkrat smo še pr športnem plezanju, so pa naši cilji i želje vsakič večji. Ekipa se širi i plezalcov je vsakič več, zat se namerava zrihtat tudi plezalna stena v okolici Metlike, tak da nam bo seveda čim bližje, da lahk skus treniramo.

DNT so spet organizirala turnejo po šankih, kot se je to zgodilo že večkrat v preteklem letu. Tokrat za spremembo, nismo rabli prehodit celo Metliko, nego smo šanke na vinski vigredi. Zbralo se nas je kr dost, blo je jako pestro, to vam lahk povem, kaj več pa težko, ki se više-manje nič ne spomnem (morate razumit).

Moram pa pa pohvalit še ekipo Pungart Metlika, ki so organizirali turnir na Pungartu i stvar ispeljali odlično.

Prijavlenih je blo 14 ekip, poskrbleno je blo za pit i za jest i nardila se je prava fešta. Vse pohvale za oživitev fuzbala na Pungartu, samo tak dalje.

DNT so pa itak poharala.

Pohvalit je treba tudi Plesno društvo Krokar, ki je organiziralo plesni večer v metliškem mestnem jedru i tak obudilo dogajanje na metliških trgih.

Bravo!

I da se bo znalo, DNT so prva pripelala rap v Metliko i tak bo za skus.

Vaša D’ca na toboganu

34

RAZVEDRILO

Cigl, ki je iz dna skoču na streho

Avtor: Jaka Šikonja bi jih lahko stalo gor od 1 pa vse do 13 zabojov. Ko vključiš sonar vidiš, da je na glinenem rečnem dnu 50 izboklin, za kere hitro skužiš, da to številko predstavljajo kamni, ki so že v osnovi na dnu, i tvoji cigli, ki so izpali iz zabojev.

Skenirano področje računalnik razdeli na tri področja: alfa, beta i gama i izriše naslednjo sliko. V alfa področju s sonarom vidiš 4 zaboje i 2 kamna, v beta področju pa 2 zaboja i 4 kamne, tretje področje pa je pregloboko, da bi sonar lahko dau podrobno informacijo, izpiše ti sam naslednje smernice: vsako področje ma med 1 i 7 kamnof na dnu i nobena dva področja nimata enako število kamnov. Znaš, da so v vseh zabojih cigli pakirani v istem številu.

Ker se ljudim mudi, sej se prpravljajo oblaki, ko mornar nimaš dosti cajta, da bi pregledal celo rečno strugo. Vse je treba opravit jako na hitro. Z enim potopom v globino je treba najt vse zaboje, da pa to lahko ziheraško narediš, moraš poznat število zabojev s cigli, ki so bli naloženi na ladji pred nevihto.

Glavno vprašanje je: Koliko je blo vseh zabojev s cigli na ladji?

35

RAZVEDRILO

Za nekega običnega Slovenca je najbulji sosed tak, ki mu gre malo slabje ko njemu samemu. Zat je jako važno, kdu prvi travo pokosi v soseski, koga se najmanj čuje, ko se kregajo pr hiši i kdu večkrat povabi na deci al na košček domače klobase. Razbijanje glave o teh stvareh je tak plodno ko prazna štala ovac. Navkljub celi delitvi na dobre i slabe sosede so se Slovenci i s tem tudi Belokranjci zmožni zediniti v delujočo skupnost, ko pride kaka višja sila i pahne posameznike v obup. I tak je tudi blo.

V samem početku poletja, ko poljščine že obdarujejo kmete, je nad Črnomelj i okolico pršla ujma, ki je po pokrajni klestla z za pest vlko točo. Od streh hiš je ostalo jako malo, lukenj je blo tolk ko f slovenski zakonodaji, a znamo, da jih tu ne fali. Cigli so bli preklani na pu al na tavžnt delov, da jih ni blo več za prepoznat al gre za cigl al za pesk. Ko je biu strah pred novimi nalivi velik, so ljudi iskali načine, da si prekrijejo dom. Zarad hudega povpraševanja i zarad nezmožnosti belokranjskih cest, da prepeljejo vsa cigl do ciglov potrebnih, so se odločli, da ga bojo prepeljali po reki Dobličici.

Glih ko so prevažali zaboje ciglov po Dobličici navzgor, so popokale špage, ki so držale zaboje na krovu ladje i so vsi zaboji s cigli potonili na samo dno Dobličice.

Tebi, ko glavnemu mornaru na ladji, je zadana naloga, da iz vode na suho spraviš vse cigle. Pojavi se problem. Tvoji somornari so založili popis tovora, zat ne znaš, kolko je blo vseh naloženih zabojov. Po merjenju tovornega prostora skužiš, da

DOGAJANJE V MC BIT Avtor: Vita Jankovič

ČRNOMELJ

MEDNARODNA KONFERENCA FREE TO CHOOSE V torek, 10. julija 2018, smo skupaj z Zavodom Nefiks v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani gostili mednarodno konferenco v sklopu projekta Free to Choose. Glavni cilj projekta je ozavestiti mlade o spolni raznolikosti, okrepiti in spodbuditi spremembo načina razmišljanja in obnašanja mladostnikov pri izbiri poklica, vezanega na spolne stereotipe. Želimo si, da mladi razvijejo inovativno in nevsakdanjo vizijo poklicev, spretnosti in priložnosti na trgu dela, in da jih lastni predsodki ne odvračajo pri odločitvi za določen poklic – ki bodisi trenutno velja za tipično moškega in obratno. Ključni korak pri razbijanju tovrstnih stereotipov je najprej prepoznavanje in nato premagovanje le teh in to ne samo pri mladih, pač pa tudi pri odraslih.

Na konferenci so sodelovali partnerske organizacije iz Italije (Social Cooperative Itaca, IRES FVG, Region Friuli Venezia Giulia, UNIMORE- University of Modena and Reggio Emilia), Španije (Universitat de Valencia, Opcionate), Portugalske (APLOAD), Cipra (The Mediterranean Institute of Gender Studies) in Slovenije (Zavod Nefiks, Mladinski center BIT) ter posamezniki iz slovenskih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko zaposlovanja mladih in spolne enakosti.

Koordinatorka projekta je udeležencem predstavila cilje ter faze projekta. Namreč, za uspešni končni produkt, to je namizna igra, ki bo mladim od osnovne šole naprej pomagala pri premagovanju stereotipov glede spola, smo potrebovali dobro raziskavo glede spolne segregacije, neenakosti ter stereotipov v posameznih državah. Metodologija raziskave so bili intervjuji z osebami starimi med 16 in 30 let (v intervjuju je sodelovalo tudi pet mladih Belokranjcev), različnih spolov in z različno doseženo stopnjo izobrazbe ter dve fokusni skupini – s kariernimi svetovalci v osnovnih in srednjih šolah ter kariernimi svetovalci zavodov za zaposlovanje, zaposlitvenih agencij ipd. Na podlagi rezultatov je posamezna država napisala nacionalno poročilo, Univerza v Valenciji pa transnacinalno končno poročilo in primerjavo, ki bo izdano v tiskani obliki ob koncu projekta. Iz Mladinske mreže za karierni razvoj KROJ so predstavili slovensko perspektivo zaposlovanja mladih, iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov pa podali oceno trenutnega stanja Slovenije glede enakih možnosti med spoloma.

Sledilo je testiranje namizne igre, ki jo je pripravila Univerza iz Modene.

Na testiranje je prišlo okoli 20 mladih, ki so na koncu podali svoje mnenje o sami igri – ali funkcionira, je zabavna in hkrati poučna, ali razbija stereotipe ali ne in ali bo pomagala

36

mladim pri lažjem odločanju, kateri poklic izbrati, ne da bi jih pri tem obremenjevali spolni stereotipi. Želimo si, da bo projekt in njegov končni produkt pozitivno vplival na mladino po celotni Evropi, povečal znanje in ozaveščenost ter pomagal pri premagovanju stereotipov glede spola in izbire poklica. Projekt Free to choose je sofinanciran s strani Evropske unije, pod okriljem Rights, Equality and Citizenship Programme 2014–2020.

vih skladb in tehnik igranja tudi med počitnicami. Zahvaljujemo se JSKD Črnomelj ter Glasbeni šoli Črnomelj za pomoč pri organizaciji in zagotovitvi prostorov ter Občini Črnomelj za finančno podporo. Z mesecem septembrom začnemo skupaj z mentorji s pripravami za Poletno šolo kitare v Črnomlju 2019.

POLETNA ŠOLA KITARE Med 25. junijem in 1. julijem smo v Črnomlju gostili 36 mladih nadarjenih kitaristov iz celotne Slovenije.

Letošnja, že četrta poletna šola kitare zapovrstjo, je bila soorganizirana z Aljošo Vrščajem, akademskim kitaristom in učiteljem v Glasbeni šoli Črnomelj. Udeleženci poletne šole so nastanjeni v Turistično-izobraževalnem centru, vaje so imeli v Glasbeni šoli Črnomelj, vsakodnevne nastope pa v cerkvici sv. Duha. Na poletni šoli poučuje sedem mentorjev, in sicer individualni pouk, kot tudi komorno in orkestrsko igro. Kot vsako leto, so se nam tudi letos predstavili Slovenski kitarski kvartet, solisti – nagrajenci različnih kitarskih tekmovanj ter udeleženci poletne šole. Poseben večer je bil namenjen flamenku in kulturi južne Španije v črnomaljskem MKK-ju, ki je s svojim posebnim ritmom in eksotiko navdušil publiko. Vsako leto dobimo več prijav, kar nas veseli, saj to pomeni, da delamo dobro in da se otroci veselijo druženja in učenja no-

37

EVS (EVROPSKA PROSTOVOLJSKA SLUŽBA) IN OSTALI ODPRTI ERASMUS+ PROJEKTI

ANNA KAROLINA RIXEN (EVS PROSTOVOLJKA)

Še vedno imamo na voljo prosta mesta za Evropsko prostovoljsko službo.

Na voljo so vam različne organizacije in področja dela – pišite nam na e-mail naslov/fb stran ali se oglasite pri nas v pisarni v črnomaljskem gradu, kjer boste dobili vse potrebne informacije.

Živijo! Jaz sem Anna, sem iz Nemčije. Stara sem devetnajst let. Jaz sem EVS prostovoljka.

Prav tako imamo prosta mesta za kratkoročne Erasmus+ projekte (do 10 dni) – treninge, mladinske izmenjave v Španiji, Bosni in Hercegovini, Grčiji ter v Črnomlju.

Ne pozabite, da so projekti Erasmus+ programa praktično brezplačni, saj imate krito nastanitev, prehrano in potne stroške.

Torej, če nimaš kaj za delati med počitnicami ali pa si bil tako priden/a in si vse izpite zaključil/a že v juniju, imaš priložnost oditi v avgustu in septembru za nekaj dni v tujino in pridobiti nove izkušnje ter kompetence na različnih področjih – mladinskega dela, podjetništva, digitalnih orodij …

Več informacij dobiš na naši spletni strani: http://mc-bit.si/odprti-projekti-prijavi-se/ ali FB strani Mladinskega centra BIT.

Potuj, spoznaj svet in nove prijatelje!

And that’s all I can say about myself in Slovenain. :) In April 2017 I finished my A-levels at the Städtisches Stifts Gymnasium Xanten, my hometown. And all of the students asked themself the same question: „What now?“. Of course I asked myself the same question. Go to study, but what? Make a Volunteer year, but where? But actually till I was in the Primary school I dreamed about living in my second home country. I always had a strong connection to Slovenia. It always felt like coming home, when my family and me went for vacation to Bela krajina. For me it’s important to life the experience living in Slovenia, to get to know my roots and to improve my really bad Slovenian. So I decided to search for a volunteer project in Slovenia. I got to know about EVS and I was applying for a lot of projects and luckily MC Bit Črnomelj took me as their EVS Volunteer. So let’s start from the beginning: 5. August 2017 I said Goodbye Xanten, Goodbye Niederrhein, and Goodbye Germany. I was super nervous, anxious but also super excited. And now it’s already July and 10 month are already over. I can just say that I love everything about my EVS! I really can not realize that

38

my EVS should be over in 6 weeks and eventhough my EVS is not over yet, I want to say thank you! Thank you to the team of MC Bit that made my start in Crnomelj so easy. Thank you, for making me feel so comfortable and home here. Our small MC BIT family is one part that makes my EVS so special. Thank you, to my two loves Justyna and Marija, who became friends for life. Thank you, that working with you is never boring. Thank you, for all the experience we shared together. Thank you, for all the funny moments, i will never forget. Thank you, for every person I met here, from Bela krajina or from all over the world, you all had an huge impact on my EVS. All the small moments made this year so wonderful. For example going for coffee in Odeon with MC BIT team, or the long nights in Piccolo, MKK concerts, sunbathing on Gricek, Cocktails in Napoleon, Picknicks on Kolpa, Youth Exchange Urban house, all the training courses, Jurjevanje, sunsets on the terrace and a lot more. Bela krajina is the most beautiful place, I love the nature, the people, the food and of course the vine. Nowhere else I feel that way, that kind of pressure on my head when I enter Bela krajina or when I just realize the beauty of Bela krajina, THATS A FEELING OF BEING HOME!

Volunteer Service: I am so happy; I decided to make this EVS. I did not regret my decision for a second. For me it’s a wonderful experience and I think I gain a lot in my EVS for my future life. So I would just recommend for every young people, take a little bit time between 12 years of school and Study FOR YOURSELF, to make the experience living abroad, travel, for your own personal development, to meet new people, to improve or learn new languages, to get to know what you want to study or what you really want in life. You have nothing to loose, be brave and try the EVS experience.

BE AN EVS, ECSAPE THE ORDINARY.

BELOKRANJCI DO KONCA SVOJIH DANOF! At the end I just want to make a little advertisement for European

39

ŠTUDENTSKA KUH'NA Avtor: Klavdija Lakner in Matej Sudac PONEV Z LIGNJI IN POLETNO ZELENJAVO (Klavdija) Sestavine za 2 osebi: -

400 g lignjev pol čebule 1 zelena paprika 1 rdeča paprika 1 majhna bučka 5 šampinjonov 5 strokov česna 1 manjši por 1 dcl pasiranega paradižnika 1 dcl belega vina šopek peteršilja sol, poper olivno olje

Postopek: Najprej pripravimo zelenjavo. Čebulo in česen na drobno sesekljamo, papriko in bučke narežemo na grižljaj velike koščke, šampinjone na četrtine in por na trakce. Lignje očistimo in do suhega popivnamo s papirnatimi brisačkami.

tavimo z ognja, medtem pa na drugi ponvi v vročem olju na hitro spečemo lignje. Pečemo jih v dveh delih, saj se drugače dušijo in jih ne moremo lepo zapeči, to pa je ključno za njihov končni okus. Obrnemo jih po 1−2 minutah oziroma ko se napihnejo in nato pečemo še slabo minuto na drugi strani. Pečene narežemo na kolobarje in dodamo k ponvi z zelenjavo. Dodamo tudi sok, ki se je izcedil iz lignjev, in zapečene ostanke iz ponve.

Vse skupaj spet pristavimo na ogenj in zalijemo z vinom. Na hitro podušimo, da se okusi premešajo, posujemo z natrganim peteršiljem in jed je pripravljena. Postrežemo jo s polento, ki jo dodatno izboljšamo s strtim česnom, maslom in naribanim parmezanom. Prav tako je jed lahko odlična omaka k testeninam ali rižota, v primeru da ji primešamo kuhan riž.

V večji ponvi ali posodi na olivnem olju najprej prepražimo čebulo. Ko postekleni, dodamo najprej papriko, čez nekaj minut pa še bučke in gobice. Zelenjavo posolimo in pražimo nekaj minut, vendar ne predolgo, saj ne želimo, da se razkuha. Na koncu dodamo česen in por, premešamo in zalijemo s pasiranim paradižnikom. Za nekaj minut ods-

40

PEČEN LOSOS, GRAHOV PIRE, GRATINIRAN KROMPIR IN BUČKE (Matej) Sestavine: - 250g lososovega fileja - 300g krompirja - kisla smetana - smetana za kuhanje - srednja velika buča - sol - poper - rožmarin - timijan -limona - olivno olje - 200g sira (gauda, edamec) - maslo - 200g zelenega graha Postopek: Opran in olupljen krompir narežemo na tanke kolobarje ali pa ga naribamo. V posodi zmešamo smetani (kislo in za kuhanje) in maso osolimo. Steklen pekač premažemo z maslom in dno prekrijemo s prvo plastjo krompirjevih rezin. Krompirjeve rezine nato premažemo s plastjo prej pripravljene mase iz obeh smetan ter vse skupaj posujemo s sirom. To zaporedje ponovimo, da dobimo 2 do 3 plasti, s tem da je zadnja, zaključna plast, sir. Nato steklen pekač postavimo v že prej segreto pečico na 160 stopinj.

File lososa položimo na dvojno plast aluminijaste folije. V file vtremo sol ter ga posujemo s poprom in timijanom. Pokapljamo ga z olivnim

oljem in sveže stisnjenim limoninim sokom ter na file priložimo vejico svežega rožmarina, nato vse skupaj zavijemo v folijo ter postavimo v pečico pol ure za krompirjem.

Po dvajsetih minut peke odvijemo ribo iz folije in zvišamo temperaturo na 200 stopinj, tako da se losos in krompir lepo zapečeta. K lososu priložimo še na kolobarje narezane bučke. Namesto bučk lahko pečemo vso sezonsko zelenjavo iz vrta stare mame.

V soljeni vodi skuhamo grah, kuhamo ga toliko časa, da se popolnoma omehča. Grah odcedimo dodamo smetano in z paličnim mešalnikom zmešamo v gost pire.

Lepo serviramo in postrežemo z osvežilno solato in kozarcem mrzle limonade. Dober tek.

41

ZVITIČINIH TOP 3 KNJIGE Jela Krečič: Knjiga drugih Jela Krečič, večletna kolumnistka pri Delu, je v poletje zakorakala z novo knjigo, ki sledi knjižnemu trendu sodobnega časa − prinaša prepletajoče se zgodbe ljudi različnih generacij, od najstnikov do upokojencev. Zgodbe posameznih protagonistov romana se prepletajo okoli skrivnostne izgubljene knjige, ki si jo med seboj izmenjujejo.

Predmet tako na različne načine zaznamuje in poveže vsako od njihovih usod. Bo knjiga prišla do pravega lastnika?

Drago Jančar: In ljubezen tudi Jančar je z najnovejšo knjigo osvojil že četrtega kresnika. Zasluženo?

Zasluženo.

Roman se dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo, kar mogoče deluje v nasprotju z naslovom samega dela. Zgodba nas vrne v preteklost – govori o naraščanju nasilja v okupiranem Mariboru. V štirih poglavjih se odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Vsak skuša obraniti svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva, a tudi ljubezen se včasih ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi …

Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo Milena Zupančič, prva dama slovenskega filma in odrov ter prava slika brez okvirja, kot pravi sama sebi, je dobila prav posebno biografijo, ki jo je po njunih dolgih pogovorih zapisal Tadej Golob. Knjiga ne predstavlja tipičnega zapisa o življenju, ki se začenja z začetkom in koncem. Začne se drugače in nenavadno – na pokopališču.

Tja Milena zahaja skoraj vsak dan.

Poseda na klopci, saj tam čuti neko posebno in umirjeno energijo. Knjiga odstre tančico igralkinega življenja na izredno tenkočuten in duhovit način in sočasno podaja vpogled v del bogate zgodovine slovenskega ter jugoslovanskega gledališča in filma.

Poletne nadaljevanke ali filmi The Alienist

Psihološki triler, ki si ga ne moreš kar na hitro pogledati, brez da mu ne bi namenil svoje 100 % pozornosti.

Gre za adaptacijo knjige, ki je izšla že v 90-ih. Triler je postavljen v leto 1896 v New York, v osrednji vlogi

42

je dr. Laszlo Kreisler, kriminološki psiholog. Ukvarja se z duševno bolnimi oziroma tistimi, ki so bili odtujeni sami od sebe. Posledično pade v raziskovanje serijskih umorov mladih dečkov.

13 reasons why

Srednješolska nadaljevanka s tipičnimi problemi tistega obdobja odraščanja, toda tudi z zelo resno noto.

Hannah, srednješolka, ki je storila samomor posname kasete. Vsako od trinajstih nameni eni osebi, ki je povzročila njeno stisko. Nadaljevanka izpostavlja, do česa lahko pripeljejo na videz neškodljiva zbadanja.

Harry Potter

pa podležemo uroku zgodbe o Harry Potterju, pa lahko hkrati preberemo tudi knjige, po katerih so filmi nastali.

MUZIKA Arctic Monkeys - Star Treatment Nov izdelek benda iz britanskega Sheffielda, ki je ob nastajanju tega albuma postal skoraj orkester, saj se je zaradi širine in potrebe novega zvoka standardni četverici pridružilo še nekaj novih »honorarcev«.

In ravno ta novi zvok je tisti, ki neverjetno prija v poletnih večerih.

Tako zelo retro in tako zelo dobro.

Tonka - Jedno jutro Tonka ali Antonija Matković Šerić nam je bolj znana kot pevka hrvaške skupine Pavel. Toda njen avtorski projekt je »a whole new level«. Tekst, ki govori o minljivosti in predanosti življenjskemu partnerju, Tonkin iskren vokal in vse skupaj pod taktirko njenega dragega Aljoše je romantika, ki zleze pod kožo in se je ne naveličaš.

Rudi Bučar in Lea Sirk - Ostala bova tu

Poletje je idealen čas za ogled 8 filmov v seriji Harry Potter. Filmi so priporočeni za vse generacije, tako za otroke kot za odrasle. Ker pa je v tej filmski seriji skoraj 10 filmov, lahko temu največ časa namenimo ravno poleti. Če

Mogoče (no, vsaj po mojem mnenju) eden najboljših slovenskih duetov.

Surov, z zgolj vokaloma ob spremljavi akustične kitare. Šumenje v ozadju pa spominja na šumenje dežja zunaj v teh neobičajnih deževnih poletnih večerih. Komad je namenjen bolj tistim, ki večere v poletnih mesecih ne preživljajo v dvoje.

43

kupon

za ĹĄpricer (0,3 l) Kupon lahko izkoristite v petek, 17. avgusta, na koncertu Big Foot Mama, Tabu, Mrfy in JokerOut