ZVITICA | POMLAD 2015 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj

KAZALO

ZVITICA zima 2015 Klub belokranjskih študentov 2015/2 600 izvodov cena 0€ Odgovorni urednik Uredništvo Zvitice 2015 Oblikovanje naslovnice Dea Biličič Oblikovanje in prelom Jan Kocjan Fotografije arhiv KBŠ arhiv MC BIT Grega Drobnič Sašo Jakljevič Jan Kocjan Špela Nagode Marko Simčič Vita Vlašič arhiv Vite Ivičič Facebook Companeros TISK natiskaj.si uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Pripravil: Kristian Asani, predsednik KBŠ

Bela krajina je od nekdaj veljala kot sinonim za gostoljubnost in velikodušnost. Prebivalci na sončni strani Gorjancev smo si med seboj zelo podobni, a hkrati tudi zelo različni, kar se kaže predvsem v številu narečij, ki smo jih na tako malem področju uspeli razviti. Ravno ta različnost še bolj bogati našo kulturno dediščino in sestavlja izjemen mozaik različnih kultur. Žal pa različnost velikokrat predstavlja oviro pri sodelovanju med Belokranjci. V mislih imam predvsem sodelovanje na področju mladinskih organizacij, turizma, občin, medijev, gospodarstva, politike in podobno. Jasno mi je, da je konkurenca vsekakor dobra stvar, ki spodbuja razvoj. A kot študent mednarodnih odnosov, sem v času študija spoznal, da v primeru majhnosti subjekta in ko le-ta ne poseduje občutnejše moči ter je brez pomembnega vpliva, je zanj najbolj smiselno, da se poveže z ostalimi in tako poveča svoj vpliv. Belokranjcem nam tako ne preostane drugega kot to, da se med seboj povežemo in se enotno predstavljamo ostali Sloveniji ter tujini. Kdor ni sposoben premostiti razlik med »Kurdistanci«, »Ruzanci« in »Šokci« (pa seveda tudi med ostalimi prebivalci, vendar sem žal omejen s številom besed), si po mojem mnenju ne zasluži delovati v kakršni koli organizaciji ali instituciji, ki skrbi za dobrobit Bele krajine v takšnem ali drugačnem smislu. Zaradi takšnih posameznikov mladinske organizacije še vedno nimamo skupnih sestankov, turizem nima enotne blagovne znamke, nimamo politike, ki bi vladi enotno predstavljala problematiko celotne Bele krajine, nimamo skupnega belokranjskega dneva v Ljubljani (kjer se bi lahko vse tri občine, mladinske organizacije, podjetja in festivali predstavili) pa še bi lahko našteval. Prihodnost je zato 4

predvsem na nas mladih, ki ne smemo prevzeti takšnih vzorcev obnašanja starejše populacije, temveč moramo biti sposobni premostiti te razlike. V KBŠ-ju smo veseli kakršne koli pobude glede sodelovanja in z velikim številom subjektov že sodelujemo. Še naprej pa si bomo prizadevali za spremembo na tem področju in skušali delovati kot nekakšen neodvisen povezovalni člen.

Julija Manage Your Vote, odobreni tudi že naslednji projekti Pripravil: Tomaž Čurk

Konec februarja smo v Črnomlju, v sklopu programa Erasmus+ Mladi v akciji, izpeljali mladinsko izmenjavo Winter Jobs, ki so se je udeležili mladi iz Turčije, Hrvaške, Grčije, Slovaške in Slovenije. Glavna tema projekta je bilo soočenje mladih z visoko brezposelnostjo v Evropi. Udeleženci so med seboj izmenjali izkušnje soočanja s krizo v svojih državah in hkrati spoznali različne možnosti, ki jih razni programi nudijo pri realizaciji kreativnih idej in osnovah podjetniškega načrtovanja. Predstavili smo jim primere dobrih podjetniških praks v Beli krajini in kasneje so tudi sami razvili štiri idejne podjetniške projekte za razvoj turizma v Beli krajini. Na zaključni evalvaciji so kot zelo dobro ocenili infrastrukturo dijaškega doma v Črnomlju in njegovo (potencialno) vlogo pri razvoju mladinskega turizma, tako da bi bila velika škoda za lokalno okolje, če se aktivnosti hostla ne bi ohranile tudi po zaprtju dijaškega doma.

obisk za Erasmus+ projekt Manage your vote. Obiskali so nas predstavniki partnerskih organizacij iz Hrvaške, Portugalske, Malte, Romunije, Bolgarije in Poljske, ki bodo julija v Belo krajino pripeljali 42 mladih. Ti bodo na mladinski izmenjavi govorili o pomembnosti aktivnega državljanstva.

Kljub pestremu dogajanju že zremo v prihodnost in s tem namenom smo na Erasmus+ Mladi v akciji prijavili tri projekte (Ključni ukrep 1) in vsi trije so bili sprejeti ter tudi odlično ocenjeni. Tako bomo tudi v drugi polovici leta 2015 in v letu 2016 izvajali Evropsko prostovoljno službo (EVS), saj bodo Še nismo dobro zaključili z omenjeno k nam prišli prostovoljci iz Makedonije in izmenjavo, smo se že lotili naslednje. Konec Poljske. V času Črnfesta bomo na mladinski marca smo tako gostili predhodni načrtovalni izmenjavi Oživimo parke gostili mlade iz

Španije, Turčije, Hrvaške, Makedonije in Nemčije. V novembru pa bomo, skupaj s partnerji, za mladinske delavce iz 26 organizacij (od Albanije do Baltika, pa še malo levo in desno) organizirali usposabljanje Advanced Volunteer Management.

izvajanje katere je Fernando pred leti v Lizboni pridobil tudi uradni certifikat. Fernando pa se ne bo ukvarjal zgolj z zdravljenjem, ampak je v mesecu aprilu pričel tudi z brezplačnim tečajem portugalščine, ki bo trajal vse do meseca oktobra.

V naše delovanje se je odlično vklopil tudi prostovoljec Fernando Leite, ki je februarja prispel iz Portugalske. 23-letni študent psihologije se je na življenje v Črnomlju že navadil in nam je že predstavil svoja dva projekta. V mesecu aprilu je namreč pričel z delavnicami alternativne metode zdravljenja, imenovane Vračanje v ravnovesje s ponovno povezavo (The Reconnective Healing), za

Če se želite priključiti Fernandovemu tečaju oz. delavnici ali pa si želite oditi na mladinsko izmenjavo v tujino, ste vabljeni, da se oglasite v pisarni mladinskega centra v črnomaljskem gradu ali pa nam pišite na mcbit.international@gmail.com. Sicer pa spremljajte naše aktivnosti preko našega FB profila in še posebej preko naše prenovljene spletne strani.

http://mc-bit.si

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih objava vsebuje.

Au pair v Italiji Pripravila: Špela Nagode

Moja prva strast so potovanja. Spoznavati in razumeti druge kulture in njihovo življenje, predvsem pa izvedeti čim več o življenju mladih drugod po svetu. Moja druga strast pa so otroci. Lansko poletje sem tako prisluhnila zgodbi prijateljice, kako lahko te dve stvari združiš in postaneš au pair. Ker sem se jeseni dolgočasila, sem se odločila, da se pridružim spletni strani Au Pair World. Na spletni strani sem si naredila profil z življenjepisom in slikami, nato sem si izbrala države, v katere bi šla, koliko otrok naj bi imela družina, kakšen bo jezik sporazumevanja ipd.

jemal in zato sem jih posedla za mizo. Po kratkem pogovoru z njimi in razlagi, kaj in kako, sem dobila prevoz direktno od doma do Padove – hvala ati in mami! Kovčki so bili polni in sredi februarja smo se odpravili na pot. Ko smo prišli na cilj, spili kavo, poklepetali in sem svojim pomahala v slovo, sem začela z raziskovanjem novega okolja. Prvi teden sem se privajala predvsem na njihove večerje, ki so glavni obrok dneva in to okrog devetih zvečer. Pa na to, da ne jedo solate pri glavni jedi, ampak po njej, pa tudi na mini kavo. No, privajanje na manj kave sem opustila že tretji dan. Od takrat kuham

Ko sem izdelala svoj profil, mi je spletna Kaj je au pair? Au pair je mlada oseba stran ponudila ustrezne družine, ki imajo med 18. in 30. letom, ki se za neko tudi izdelan profil o sebi. Takoj sem začela obdobje preseli v drugo državo k brskati, brati in pošiljati sporočila različnim družini ter pazi na njihove otroke, družinam, prav tako pa sem tudi sama opravlja lažja gospodinjska dela in za dobivala povabila od njih. Spletna stran pa to dobi žepnino. Družina torej dobi ni namenjena samo za dopisovanje, saj na starejšo sestro/brata. njej najdeš veliko koristnih informacij, ki jih potrebuješ, da se lažje pripraviš na takšno izkušnjo. kavo v moka aparatu za tri osebe, kar je primerljivo z našo dozo za eno domačo kavo. Po dveh mesecih brskanja in dopisovanja mi So pa Italijani mojstri v kuhinji. Hrana je zelo je uspelo najti italijansko družino, ki mi je dobrega okusa, testenine jemo dvakrat na ustrezala. Z njimi sem preživela kar nekaj ur dan, a se jih še nisem naveličala. na Skypu, saj je to najboljši način, da izveš, Drugi in tretji teden sem se potepala po kam greš, kaj boš delal in se lahko pripraviš na življenje v novem okolju. Če pa ugotoviš, da ti njihov način življenja ni všeč, se lahko še vedno premisliš in iščeš naprej. Ko sem spoznala, da se mi petčlanska družina iz okolice Padove zdi zanimiva in da mi tam ne bo dolgčas, smo se dogovorili za datum prihoda. Ko sem doma povedala, da se bom začela pakirati, sem ugotovila, da me do takrat očitno nobeden ni poslušal ali resno 8

okolici Padove ter centru in spoznavala navade Italijanov. Glasno govorjenje in kriljenje z rokami so bile prve stvari, ki sem jih opazila. Nasploh pa so prijazni in zaenkrat nisem imela slabih izkušenj. Moj prvi mesec tukaj je bil zame verjetno najtežji, saj sem se morala kot edinka navaditi na življenje s petčlansko družino. Kar naenkrat sem dobila dve sestri (Laura 6 let in Sofia 11 let) in enega brata (Ricky 13 let). Moje delo tukaj se začne popoldne, ko prideta Ricky in Sofia iz šole. Skupaj pojemo kosilo, nato obesim perilo ali pospravim hišo, potem pa grem iskat Lauro v vrtec. Skupaj se zabavamo, učimo ali igramo, dokler ne pridejo starši iz službe. V petek sem prosta od kosila naprej vse do ponedeljkovega kosila. Imam srečo, da mama v petek po kosilu ne dela in je cel vikend doma. Sobota je namreč v Italiji čisto navaden deloven dan in otroci gredo normalno v šolo. Čez vikende se ponavadi potepam naokrog, tako da v naslednji Zvitici boste izvedeli več o potepanju po Italiji in o zaključku mojega bivanja tukaj.

Gradnja snežnega gradu Pripravila: Nina Prešeren

V soboto, 7. 2. 2015, smo na Gričku v Črnomlju izvedli dogodek Medgeneracijsko druženje – Zgradimo snežni grad na Gričku. Za izvedbo projekta je bil zadolžen Klub belokranjskih študentov, idejo pa sta prispevala mlada aktivista Ajda in Vid Skrbinšek. Tudi vremenska napoved je bila kot nalašč za izvedbo dogodka. Obilno sneženje je poskrbelo za ‚gradbeni material‘, sončna sobota pa je privabila približno 150 obiskovalcev preko celega dneva. Da je bilo druženje še bolj zabavno, smo poskrbeli za glasbeno spremljavo ter tople napitke, ki so v mrzli soboti pogreli zimske navdušence. Vse aktivnosti in okrepčila so bila na voljo brezplačno.

Proti večeru je ga. županja Mojca Čemas Stjepanovič spregovorila nekaj vzpodbudnih besed in simbolično prižgala dve bakli, ki sta osvetljevali vhod na snežni grad, ki je otrokom nudil številne zabavne aktivnosti. Z izvedbo in obiskom dogodka smo bili zelo zadovoljni. Še posebej nas je veselilo dejstvo, da so svojo pomoč prispevali tudi Občina Črnomelj, Godba na pihala Črnomelj, Krajevna skupnost, Komunalno podjetje, Pivovarna Vizir in številni drugi. Dobro sodelovanje in medsebojna podpora sta 10

razlog, da bomo tovrstne aktivnosti še vedno nadaljevali. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da smo v Črnomlju dobili nov grad, četudi le do prve otoplitve.

Informativni dan na SŠ Crnomelj Pripravila: Nina Miketič

Tudi letos je Klub belokranjskih študentov organiziral informativni dan na Srednji šoli Črnomelj za dijake, predvsem zaključnih letnikov. Svoje izkušnje, nasvete in prigode so belokranjski študenti delili v sredo, 11. februarja 2015. Na informativnem dnevu so prisostvovali študenti različnih fakultet in študijskih smeri, vse od Filozofske fakultete, Fakultete za strojništvo, Fakultete za družbene vede, Fakultete za arhitekturo, Fakultete za šport, Fakulteta za kemijo, Fakulteta za matematiko in fiziko ter ostale. Dijaki so tako iz prve roke izvedeli, kaj jih čaka prihajajočo jesen, kako potekajo predavanja na fakultetah in kakšno je študentsko življenje.

Vita Ivicic Pripravila: Nina Prešern

Vita Ivičič je Belokranjka, ki je po gimnaziji v Črnomlju svojo izobraževalno pot nadaljevala na znani fakulteti University of the Arts v Londonu, kjer je uspešno prestala vse preizkušnje in tako postala oblikovalka pletenin. 1. Za začetek nam povej, kako se je začela tvoja ustvarjalna pot. Talent za oblikovanje ti je bil dan že v zibelko, kako pa si ga začela razvijati? Začela sem doma s preprostim ustvarjanjem, saj smo imeli vedno veliko blaga, niti, gumbov in ostalega materiala, ker je mami veliko šivala in sem bila pogosto z njo v šivalnici. Veliko sem eksperimentirala z različnimi materiali in tehnikami. Od preprostih izdelkov so nastajali vedno bolj zahtevni in zanimivi. Poleg tega sem vedno imela doma veliko podporo in svobodo, pa tudi potem s strani učiteljev v osnovni šoli in kasneje na fakulteti ... 2. Kako to, da si se odločila za študij v tujini in zakaj si izbrala ravno to fakulteto? Vedela sem, da bom študirala nekaj povezanega z oblikovanjem oziroma modo. Ko sem na spletu iskala informacije o fakultetah, me je najbolj prepričal Central Saint Martins College (v nadaljevanju CSM), saj je v smeri oblikovanja ena izmed najbolj priznanih fakultet na svetu. Nato sem morala pripraviti portfolio in predstaviti svoje delo. Vpis je uspel, nato pa sem že po nekaj mesecih študija, po nasvetu profesorja, zamenjala smer. Iz oblikovanja nakita sem se prepisala na oblikovanje tekstilij. Ko sem opravila pogoje na CSM-ju, sem se uspešno vpisala na Chelsea College of Art and Design. Za vsem tem je bilo v ozadju vloženega veliko 12

dela, truda in časa, saj je konkurenca za eno izmed mest v letniku zelo velika. 3. Od kje črpaš svoje ideje? Tvoje obleke vsebujejo številne zanimive tekstilne in tudi grafične detajle. Kateri so tisti elementi, ki jih najpogosteje uporabljaš? Odvisno od mojega razpoloženja, najbolj pa me pritegne narava. Zelo rada manipuliram s cvetličnimi vzorci, jih odtisnem na blago ali pa uporabim njihove motive. Všeč mi je tudi surova japonska svila in različni naravni materiali. Občasno tudi črpam ideje iz belokranjske kulturne dediščine, ki je inspiracija za ustvarjanje. Lahko me privlači nek detajl, kot je peča na ženski belokranjski noši ali pa obdelovanje materiala – krišpanje, ki je značilno za Poljansko dolino.

4. Tvoje kreacije so narejene s posebnim poudarkom na trajnosti, varovanju okolja. Kakšno je tvoje mnenje o sodobni hitri modni industriji in njenemu vplivu na mlade? Trg je prenasičen s hitro modo. Kolekcije se menjavajo zelo hitro, saj nekatere blagovne znamke naredijo in ponudijo novo kolekcijo vsakih nekaj tednov. Na potrošnike ima velik vpliv internet, mediji in »znane osebnosti«, ki na prikrit način narekujejo, kaj naj njihovi sledilci (potrošniki) kupijo. Dostopnost do informacij na globalnem nivoju je z internetom postala lahko in hitro dostopna. Pozabljamo pa, da ima vsaka poceni majica, ki jo kupimo v trgovinah »hitre mode«, v ozadju neko zgodbo. Modna industrija namreč zelo izkorišča poceni delovno silo in svojo proizvodnjo seli v države, kjer so standardi osnovnih človekovih pravic in dostojanstva zelo nizki ali pa jih sploh ni. Modna industrija je tudi ena izmed največjih onesnaževalk okolja in mučenja živali, ker je

vse, kar na koncu šteje, žal zaslužek. Vsak bi se pri sebi moral zamisliti in vprašati, preden kupi kos oblačila, kaj stoji za tem in kakšna je končna »cena« takšnega proizvoda. Ena izmed rešitev je kupovati manj in bolj kvalitetne izdelke. 5. Kakšen je potem torej tvoj način oblačenja? Ne bom rekla, da nimam oblek iz trgovin hitre mode. Tudi te se najdejo v moji omari. Sama zelo malo hodim v trgovine pa tudi modnim trendom ne sledim. Rajši se po svoje oblečem in kombiniram oblačila, v katerih se dobro počutim. Veliko imam starih in rabljenih oblek, ki sem jih dobila ali zamenjala s prijatelji. Ko sem v Londonu ali katerem drugem mestu, grem rada v t.i. vintage trgovine ali charity shops, kjer najdem (če imam srečo) zelo kvalitetne in posebne kose po smeš no nizkih cenah. Takšni tipi trgovin so v tujini zelo priljubljeni in obiskani. 6. Za svoje delo si prejela že številne pohvale. Ena najlepših je zagotovo tvoja zaključna kolekcija, ki je prejela zelo visoko oceno. Da, s to kolekcijo sem se potem prijavila na tekmovanje, ki ga vsako leto organizira UK Hand Knitting Association in je namenjeno vsem, ki so v tekočem letu v Angliji diplomirali v smeri oblikovanja pletenin. Uvrstila sem se v finale in dobila nagrado Debbie Bliss. Finalisti smo potem svoje izdelke razstavljali na tekstilnih sejmih v Londonu in Harrogatu. 7. Se rada vračaš domov in napolniš baterije? Rada se vračam v Belo krajino, sploh če me ni domov več mesecev, takrat že komaj čakam, da pridem. Lepo se je družiti s starimi prijatelji in uživati v naravi. Vsakič znova sem tudi prijetno presenečena, ko vidim, da je na lokalnem nivoju vedno več rokodelcev in 13

ljudi, ki se trudijo ohraniti našo belokranjsko kulturno dediščino. Sem se pa navadila tudi na življenje v velemestu in ko sem doma, včasih kar pogrešam »gužvo« in utrip velikega mesta, ko te nihče ne pozna in se počutiš bolj svobodno in neomejeno.

Stremim k temu, da delam to, kar me veseli in prinaša neko zadovoljstvo.

9. Kaj bi sporočila belokranjskim študentom? Predvsem to, da naj bodo odprti in svobodomiselni. Naj delajo to, kar imajo 8. Imela si tudi razstavo v Primožičevi hiši – radi ter v tem uživajo obenem pa naj se ne ustrašijo nobenih ovir pri dosegu tega cilja. si bila vesela povabila? Vesela sem bila povabila iz RIC Bela krajina, da v sklopu Jurjevanja 2014, predstavim svoje delo v Primožičevi hiši. Bila je super priložnost, da doma pokažem, kaj sem naredila zadnjih nekaj let vsem, ki so me in me še podpirajo v tem, kar delam. 9. Kakšni so tvoji plani za bližnjo prihodnost? Se ti porajajo kakšne nove ideje in interesi? Mogoče vpis na podiplomski študij čez kakšno leto. Trenutno pa se fokusiram na izdelavo novih izdelkov, ki bojo namenjeni prodaji. Načrtov in idej imam veliko, ampak ne rada govorim o njih, dokler niso izpolnjeni.

Companeros znova nabito poln Pripravila: Nina Prešeren

V sredo, 18. 3. 2015, smo se študenti zbrali v ljubljanskem klubu Companeros, da se sprostimo po napornem izpitnem obdobju. Že kar nekaj let zapored se trudimo združevati belokranjske študente tudi v Ljubljani. To nam odlično uspeva z vsem dobro poznanim belokranjskim brucovanjem na Rožniku in tudi s stojnico na Škisovi tržnici. Vedno pa smo želeli, da bi se v Ljubljani belokranjski študenti srečevali še bolj pogosto, zato smo se odločili, da vas znova povabimo na belokranjski žur v klub Companeros. Že kar nekaj let smo tam stalni gostje vsaj enkrat ali dvakrat letno, tako da se nas je že malce prijelo dejstvo, da smo Belokranjci pravi žejni žurerji. =D Zabava v mesecu marcu je zopet presegla vsa pričakovanja in združila bruce, turbo bruce, večne in redne študente v prijetni zabavi, ki se je odvijala pozno v noč. Naša želja se je uresničila, saj je zabavo obiskovalo res veliko belokranjskih študentov. Stremimo k temu, da se bodo te zabave še ponavljale in združevale različne generacije. Ob tej priložnosti bi se rada opravičila še tistim, ki bi morali dobiti zastonj vstop (sodelujoči na Informativnem dnevu v SŠ Črnomelj). Žal je prišlo do nesporazuma, zato se vsem opravičujem. Lahko se mi oglasite na preseren.nina@gmail.com in dobite v opravičilo kuponček za tekilo. =D

MAK - mladi.aktivni.kreativni Pripravila: Martina Simonič

Vsak zadnji petek v mesecu potekajo v Semiču tematski večeri za mlade (in mlade po srcu), ki si želijo družbe ter slišati in se naučiti kaj novega. Naš cilj je ponuditi prostor, zaenkrat Kulturni center, kjer se uresničujejo ideje ob dobri glasbi lokalnih bandov, DJ-ev, solistov in druženju s prijatelji. Verjamemo, da je vsak od nas unikat, kreativen in poln norih idej. Zakaj ne bi te ideje delil/-a še z ostalimi in se bi vsi imeli fino? Do zdaj so se zvrstili različni dogodki: poslikava obraza, predavanje o Avstraliji, DJ night, pogovor s tattoo mojstrom, filmski večer in računalniški večer. V aprilu pa sledi poglabljanje vase z Vesno Zorec (polletne izkušnje Indije) ter Samom Jurmanom skozi glasbo in komuno. V juniju, če bo vreme poletno seveda, jo nameravamo mahniti kar na Kolpo in tam organizirati turnir v odbojki. Na seznamu pa še čakajo: grafiti, še en filmski večer, skejtanje, salsa … Vabimo tudi vas bralce – če imaš kakšno idejo, če se želiš predstaviti, se oglasi v KC-ju ali pa piši na Facebook stran MAK – Mladi, Aktivni, Kreativni.

MAK zaenkrat ni samostojno društvo, ampak projekt Kulturnega Centra Semič za mlade. V njem prostovoljno sodeluje nekaj mladih in seveda KC. Nam se zdi fino, da slišimo v semiškem kulturnem centru še kaj »nestandardnega«, kot npr. DJ-je, rock skupino itd. in tako s tem podiramo meje, kaj in komu je namenjena zgradba – si z nami?

ŠPORTNA DVORANA SŠ CRNOMELJ PONOVNO

NAPOLNJENA DO ZADNJEGA KOTICKA Prpipravila: Nina Miketič

V četrtek, 12. februarja 2015, je v športni dvorani Srednje šole Črnomelj potekal že 11. tradicionalni Šolski plesni festival. Že 4. (in tudi zadnje) leto so plesno popoldne organizirali dijaki 4. aG SŠ Črnomelj z energično razredničarko Vesno Fabjan in s pomočjo Kluba belokranjskih študentov. Na plesno popoldne je prišlo preko 600 gledalcev, katere so zabavali plesalci različnih starosti. Svoje plesne korake so pokazali najmlajši pogumni otroci iz Vrtca Otona Župančiča Črnomelj (Enota Loka), skupina TAM TAM in nekoliko starejši otroci OŠ Loka, PD Adlešiči in OŠ Semič. Po dolgem času smo na odru zopet gostili člane otroške folklorne skupine iz Dragatuša. Prav tako iz Dragatuša pa so svoj plesni talent pokazale tudi gospodinje Društva kmečkih žena. Nato so se predstavili člani Plesnega studia Novo mesto, ki trenirajo v Črnomlju. Program so popestrili s svojo S-Crew skupino, malo formacijo, solo točkami Jakoba Kavška in Jerneja Kozana in s prav posebnim nastopom Hip Hop mam. Vrhunec Šolskega plesnega festivala pa je bilo tekmovanje dijakov SŠ Črnomelj. Pari so se pomerili v ritmih sambe, ča-ča-ča-ja in rock‘n‘rolla. Prvo mesto sta osvojila Nina Mikunovič in Matic Miketič. Navdušile so tudi solo plesalke v hip hop-u, pop-u in latino ritmih. Prvo mesto je osvojila Zala Vraničar. Pri parih kot tudi pri solo plesalkah se je prvih 6 uvrstilo na državno tekmovanje v mesecu maju. Za konec so se predstavili še razredi s svojimi plesnimi točkami, katere postajajo vsako leto boljše in izvirnejše. S konkurenco so to leto pometli dijaki 2. aG, ki so pripravili fantastično zamišljeno zgodbo in ples ter se s 18

tem uvrstili na državno tekmovanje. Šolski plesni festival je postal največja plesna prireditev takšne zvrsti v Beli krajini. Srednja šola Črnomelj in njeni glavni organizatorji so na to še posebej ponosni. Vsi tisti, ki si prireditve niste mogli ogledati, smo za vas pripravili DVD Šolskega plesnega festivala, in sicer pod pokroviteljstvom AVLab-a. Donacija za DVD znaša 3 € in je namenjena za nakup nove snemalne opreme. DVD-je lahko prevzamete na uradnih urah KBŠ-ja. Vsem tekmovalcev, ki odhajajo v prihajajočem mesecu na državno tekmovanju, pa želimo veliko sreče!

KBŠ SPRING PARTY Prpipravila: Nina Miketič

Spring is here! Letos smo najmlajše člane Kluba belokranjskih študentov v pomlad popeljali s prvim spomladanskim žurom. V pisane barve odet MKK je v soboto, 28. marca 2015, pokal po šivih. Mladi so se ob znanih ritmih glasbe zabavali dolgo v noč. Za vse tiste, ki pa ste žur zamudili, vas vabimo ponovno v MKK 30. maja, ko bo Klub belokranjskih študentov ponovno organiziral žur!

Bil sem na koncertu: Lolita – 21. 3. @ MKK Pripravil: Jernej Strmec

Koncert se je zgodil ob nabito polni zadnji vrsti MKK-ja. Predstavili so svojo najnovejšo stvaritev Uantauantauantanara. Pravijo, da špilajo HiEnergy Turbo Porno Minimal SugarFree Pop Funky Overdrive Ethno Brootaal HardGroove NuJazz. Približno tako komplicirana je tudi ubeseditev koncerta. Nisem bil čisto prepričan, kaj pričakovati, ker sem Lolito prej poznal le na grobo. Pa sem šel in bil navdušen. Začelo se je z improvizacijo vseh članov banda, nato se je zelo počasi in skoraj neopazno zvok izčistil v prvi komad. Nadaljevali so nazaj v kontrolirani kaos. Tako nas je skozi koncert med komadi vodila improvizirana povezava, ki so si jo znali glasbeniki in pevka kar konkretno privoščiti. Zelo efektirana saksofona in klaviature so tu in tam ustvarili pravljično sanjav, na čase z vokalom dopolnjen psihedelični ambient, ki sta ga bobnar in basist večkrat uporabila kot podlago za svoje vragolije. Pevka poje precej malo besedila, svoj glas uporablja predvsem kot inštrument. Loliti se pozna kilometrina – 25 let na sceni je težko skriti. Koncert je bil zelo sproščen in kljub temu, da so vsi obiskovalci stali daleč od odra, je bil kontakt med bendom in njimi stalen. Kar se tiče izvedbe in muzike same, je bil koncert Lolite po mojem mnenju najboljši v letošnji sezoni MKK. Zaenkrat.

Primož Simončič (saksofon), Iztok Vidmar (bas), Lado Jakša (klaviature, saksofon), Uroš Srpčič (bobni), Neža Trobec (vokal) in Matjaž Sekne (violina).

Poslušaj! https://zars.bandcamp. com/album/ uantauantauantanara 22

KBŠ SKI DAY Pripravila: Tanja Ninič

Letos smo se na KBŠ-ju odločili organizirati kar 2 smučarska dneva za svoje člane. Dijaki ste 16. februarja napolnili kar cel avtobus, s katerim smo se odpravili na pot proti Krvavcu. Študenti pa smo se dva dni kasneje z minibusom odpeljali do Cerknega. V zgodnjih jutranjih urah smo naložili smučke in ostalo opremo ter odrinili proti smučiščema. Z dijaki smo se že na poti proti smučišču posladkali s krofi. Ko smo prispeli, so bile gore ovite v meglo, vendar se je kmalu pokazalo sonce. Vremenske razmere so nam bile oba dneva izjemno naklonjene, tako da smo kar nekaj časa preživeli na ležalnikih ob kočah, kjer nas je ves čas grelo sonce. Tam smo nekaj pomalicali, spili kuhanček ali dva in se polni energije zopet odpravili na smučišče. Kljub utrujenosti smo se okoli četrte ure še zadnjič spustili po strminah, nato pa smo se zbrali pri avtobusu, kjer smo se zabavali ter pogreli ob kuhanem vinu in harmoniki. Ko smo naložili vso opremo, smo se odpravili domov. Dan je potekal brez zapletov, zabava pa se je nadaljevala še celo pot do doma in tako nam je vožnja hitro minila. V večernih urah smo utrujeni prispeli v Belo krajino. Oba smučarska dneva sta uspela, zato se s Klubom belokranjskih študentov že veselimo prihodnje zime.

2B | B2 Pripravil: Marko Simčič

1. Iz zime v pomlad (intro) 2. Jutro 3. Seme in plevel 4. Kraljica glavnih vlog 5. Tvoja sreča 6. Zgled 7. Gledam naprej 8. Figure v škatlah 9. Na črnem ozadju 10. Zabluran svet Leto izdaje: 2015 Izdano: Diskografska hiša HAD

izidu albuma na radijske postaje z namenom prvi izstreljen singel Jutro. Prepleten je z uvodnimi tamburicami, ki jih preseka elektronika, nadaljuje pa se v ritmu perkusij ter dopolni z električno kitaro ter vrhunec doseže s solom na bugariji iz vrst tamburic. Na albumu najdemo tudi dve baladi, ki sta nastali izpod črnila ter prstov Jerneja Miheliča, in sicer Seme in plevel ter Kraljica glavnih vlog. Ostali komadi pripadajo Gašperju Miheliču, tretji brat Primož Mihelič pa je podpisan kot aranžer.

Skupino sedaj čaka prijetna naloga, to je čim več potovati po Sloveniji ter Močni ritmi, odmevni zvoki, ki pobarvajo predstavljati svoj album na koncertih ter ozadja, arpeggio, akustična kitara, dodatki festivalih. Če bodo kje v vaši bližini, naj s tamburicami ter nedvomno vokalno vas pot zanese prisluhniti skupini 2B. večglasje. To so glavni indikatorji, ki bi nakratko opisali nov album belokranjske skupine 2B z zrcalnim imenom B2. Novo sodelovanje skupine 2B s producentom Galom Gjurinom je pripomoglo k velikemu koraku naprej v glasbenem smislu. Album je bil posnet v domačem studiu 2B ter v studiu HAD. Pri albumu je sodeloval še en producent, pri nekaterih komadih je bil to Nace Junkar kot producent vokalov. Čeprav smo na radiih že lahko slišali nekatere pesmi z albuma B2, kot so recimo Gledam naprej, Tvoja sreča, Na črnem ozadju (skupina je posnela tudi videospot za to pesem), je ob 24

Ogled muzejske zbirke Crnomelj Pripravil: Marko Simčič

Vzporedno gradnji sneženega gradu na Gričku si je v soboto, 7. 2. 2015, lepo število članov Kluba belokranjskih študentov ogledalo Mestno muzejsko zbirko Črnomelj. Vodja Sekcije za kulturo in družbo Marko Simčič je povedal: »Skozi tri nadstropja in tri tisočletja črnomaljske in belokranjske zgodovine, od prazgodovine pa do osamosvojitve nas je popeljal zgodovinar in soavtor razstave Janez Weiss. To izredno pomembno, zanimivo in poučno muzejsko doživetje priporočamo vsakomur. Vsekakor pa priporočamo voden ogled, saj nam je Janez povedal tudi marsikaj, kar ne piše na sicer obsežni in kvalitetno prezentirani zgodovinski materiji. Zagotovo bi izvedeli nekaj novega o zgodovini Črnomlja in Bele krajine, ki je zelo pestra. Uvodoma je Janez predstavil, kako so potekala dela obnove rojstne hiše Mirana Jarca, mestne hiše, glasbene šole in danes muzeja. Potem pa je sledilo popotovanje po sledeh naših prednikov. Ste vedeli, da se je nekoč celotna Bela krajina imenovala Metlika? In da to ime izhaja iz hrvaške Like? Niste? Sem vedel! Zaradi lepega odziva smo se odločili, da bomo podobne dogodke prirejali tudi v prihodnje. Vabljeni v črnomaljski muzej!«

KBŠ Stand Up vol. 2 Pripravil: Marko Simčič

Po uspešnem zimskem stand up večeru smo v soboto, 11. aprila 2015, v prostorih Mladinskega kulturnega kluba pripravili spomladanski stand up večer. V goste smo povabili Evo Virc iz Novega mesta, Dušana Tomića iz Ljubljane ter Andreo Andrassi iz Zagreba. Nabito polna dvoranica MKK-ja se je uro in pol zabavala ob odlični stand up komediji. Večer je odprla Eva Virc, ki je še neuveljavljena komičarka in se na stand up sceno šele prebija. Razložila nam je svoje mladostne in študentske težave, opisala svoj poglej na svet in kadar se je kdo poistovetil z njo, se je to slišalo s smehom. Dušan Tomić - Dule je v Črnomlju že nastopil pred tremi leti v sklopu festivala ČrnFest in tudi tokrat navdušil prisotne s svojim ljubljanskim oz. »čefurskim« humorjem. Bučni aplavzi in salve smeha so dokaz, da šale o »čefurjih« še vedno niso »passé«. Na koncu pa je na oder stopila ena najboljših hrvaških stand up komičark, ki je med drugim radijska voditeljica ter pisateljica, Andrea Andrassi. Totalno njen stil humorja, kot ga lahko prebiramo v njenem blogu Dnevnik gradske cure, je do solz nasmejal že tako dobro ogreto publiko. Njeno mnenje o fantih v roza srajcah, o Slovencih, o slovenskem jeziku, o seksu ter mnogih drugih zanimivih temah, je publika sprejela z najboljšim znakom v komediji – smehom. Nekdanja tekmovalka v hrvaški TV oddaji Tvoje lice zvuči poznato je tako zaključila drugi stand up večer v letošnjem akademskem letu. Celoten večer je povezoval stari znanec stand up komedije Andrej Težak - Tešky.

Fotografije: Bonino Englaro in Živa Kočevar

PungArt2015 - Fotoreportaža

AVLab zimsko-pomladne aktivnosti Pripravil: Sašo Jakljevič

Za pretekle mesece bi lahko rekli, da smo aspekte osvetlitve festivalskega odra, bili pri AVLab-u manj aktivni, a vendar smo medtem ko je vodenje snemanja prepustil bili precej. Imeli smo veliko dela le z enim Sašu Jakljeviču, kateremu je pomagal Grega projektom, drugi pa se je nekako skrivaj priplazil nenapovedano. Preden pa začnem govoriti o samih projektih, naj povem, da smo se z ekipo odločili, da v letošnjem letu uredimo delovne prostore, posodobimo videosnemalno opremo in privabimo nove člane, ki bi aktivno ustvarjali. Tako so pretekle in sedanje aktivnosti usmerjene v to smer. Šolski plesni festival Ta je bil odlična priložnost, da se AVLab pokaže in naredi izdelek, hkrati pa se lahko udeleženci snemanja naučijo nekaj novega. Glavni pobudnik za snemanje festivala je bil Jure Horvat, dijak 4. aG, ki je organiziral Šolski plesni festival pod vodstvom razredničarke Vesne Fabjan. Že preteklo leto je spodbudil našo ekipo k snemanju dogodka, letos pa se je osredotočil na

Drobnič. Seveda je k izdelku prispevalo veliko ljudi, saj je sledila še montaža, izdelava grafik in animacij, vse skupaj pa smo zapakirali v lične DVD-je z nalepko in škatlico. Glede na to, da zbiramo denar za nakup opreme do katere imajo dostop vsi, ki si želijo ustvarjati, smo se odločili, da v zameno za donacijo 3 € (ali več) vsakemu podarimo DVD ŠPF-ja. Cena se nam ne zdi previsoka,

ves zbran denar pa bo šel za nakup opreme, ki bo prispevala k razvoju AVLab-a. Če si tudi sami želite imeti DVD Šolskega plesnega festivala, ga lahko kupite na uradnih urah KBŠ-ja, pred tem pa nam lahko na info@klub-kbs.si pošljite povpraševanje, da vam DVD pripravimo.

zelo zanimiv pogovor z ustvarjalci, kjer smo izvedeli o dogajanju v zakulisju ter o tem, koliko dela je bilo vloženega v takšen izdelek. Drugi del večera smo prišli na vrsto AVLabovci, kjer je Sašo najprej predstavil koncept AVLab-a, nato pa smo si ogledali nekaj izdelkov ter se pogovorili o njihovem nastajanju. Debata je bila precej zanimiva, Kratki film Gasterbeiter in predstavitev saj je potekala kot izmenjava izkušenj med AVLab-ovih del dvema filmskima ekipama, poleg tega pa smo si na tem večeru tudi izmenjali kontakte V sodelovanju s Kulturnim centrom Semič za potencialna prihodnja sodelovanja. in ekipo MAK, o kateri si lahko preberete nekaj več v tej Zvitici, smo 27. februarja Kot vedno, tudi tokrat vabimo vse, ki bi radi soorganizirali predvajanje, kjer so si sodelovali z nami, da nam pišete na avlab@ obiskovalci lahko ogledali kratki film mladih klub-kbs.si in z veseljem vas bomo sprejeli slovenskih ustvarjalcev produkcije Little medse, na voljo pa smo tudi za vse kritike in Rooster iz Krškega. Njihov kratki film je pohvale. prikazal zgodbo delavcev, ki so šli s trebuhom za kruhom in se spopadli s težo življenja. Več o filmu si lahko preberete in ogledate na spletni strani http://gastarbeiter.si/, kjer je objavljen tudi napovednik. Filmu je sledil še

KBŠ V BKL Pripravil: Tilen Lamut

Klub belokranjskih študentov svoje barve zastopa tudi v Belokranjski košarkarski ligi. Pred začetkom sezone je ekipa dobila nove drese, s katerimi so igralci takoj privabljali zavidljive poglede s tribun. Fantje so od oktobra naprej na igrišču puščali srce in si ob zaključku rednega dela sezone zagotovili nastop v četrtfinalu. S tem je bil osnovni cilj izpolnjen. Kljub temu, da jih je v četrtfinalu čakala doslej najboljša ekipa lige, smo skupaj verjeli, da nam lahko uspe. Na koncu se žal ni izšlo po naših načrtih. Kljub najboljši predstavi KBŠ-ja letos, je ekipa Kmetije Absec zasluženo slavila in se tako uvrstila v polfinale. Mi pa bomo svojo priložnost ponovno iskali prihodnje leto. Igralci, ki so v letošnji sezoni pod vodstvom trenerja Tilna Lamuta oblekli dres KBŠ-ja, so: Jure Kuhar, Blaž Beličič, Kristian Asani, Jan Kocjan, Matjaž Weiss, Tomaž Jerman, Jaka Ivanušič, Iztok Ogulin, Tomaž Grdešič, Claudio Kuhar, David Štefanič, Uroš Malerič in Jernej Perušič.

Paradoks D rad bi prispeval k rešitvi jedkega sveta najprej bi raztrgal zlate lističe na pol in nato še na približno dvanajst koščkov da bi jih veter z lahkoto odnesel v brezčasni prostor nekaj bi jih spravil v žep da bi lahko z njimi pobrisal trdnost vodikovega cianida ki te tako peče v urinu odkar si prvič stopil na prašna tla svoje zemeljske primitivnosti in tako bi jesen spet imela svoje šelestenje in tebi ne bi bilo treba več nositi zaščitnega jopiča ki te je tiščal točno tam nekje pod srcem in zelena bi spet bila tvoja zelena ker ne bi bila več malo rdeča in še manj rumena ampak zelena zelena in samo zelena in potem razmišljaš kako bi ljudje bili brez D preprostost niča in samo nič ki ne peče več

Nastasja Schweiger

Zakaj zamuja zamuja ker išče kozmos življenja in med potjo do vesolja razbija vse temne skale riše navidezne orbite in ruši krošnje dreves da bi našla kavna zrna in bila dlje budna spet globoko dihala in pogoltnila bele oblake zamuja da bi našla svoje svetovje in nič več gledala na uro ker ne bi imela časa ki bi se ustavil in glava bi lebdela medtem ko bi telo ležalo na horizontu še lastno smrt bi zamudila če bi lahko le da bi se enkrat dotaknila neba in ko se zmeniva petnajst čez tri kliče da ji je zmanjkalo časa in nima ne ure ne tal pod nogami ker je bil včeraj na baščaršiji znižan njen smisel življenja 35

#zvitica

Pripravil: Jan Kocjan

ŠTUDENTSKA KUH’NA Skuhala: Vita Vlašič

»Za zajtrk jej kot kralj, za kosilo kot običajen človek in za večerjo kot berač.« Po jutru se dan pozna in prav je, da zajtrkov ne spuščamo. Za zajtrk se moramo dobro najesti, da damo telesu energijo za ves dan. Mogoče se teh priporočil ne držiš, zato pa te spodaj čakajo tri različni recepti, ki bi te utegnili prepričati v nasprotno. Lahko pa so to zate zgolj nove ideje za okusne in hranljive zajtrke. Da boš jedel kot kralj že zjutraj! OVSENA KAŠA Težavnost: I Čas: 15 minut

kozarec, v katerem si meril mleko, napolni z ovsenimi kosmiči do polovice. Ovsene kosmiče dodaj v kozico in postavi na štedilnik. Dodaj še sladkor in kuhaj približno 5 do 10 minut oz. dokler se kosmiči ne zmehčajo, Potrebuješ: - 2 dcl kravjega/riževega/ovsenega/sojinega nekoliko napihnejo in ‚popijejo‘ nekaj mleka. Kozico potem odstavi in premeči kašo v mleka ali vode posodico. Na vrh daj banano, narezano na - 1 dcl ovsenih kosmičev kolobarje, posipaj z malo cimeta in prelij z - ½ čajne žličke sladkorja malo medu. - ½ banane - cimet Dodatke h kaši lahko izbereš po želji. Namesto - 1 čajno žličko medu banane, cimeta in medu daš lahko samo V manjšo kozico nalij mleko (ali katerokoli žlico marmelade, lahko stopiš čokolado in jo drugo tekočino po izboru navedenemu preliješ, lahko dodaš sveže gozdne sadeže ali zgoraj). Ovsene kosmiče zmeri tako, da v isti pa jih segreješ v sadno omako.

AVOKADOV NAMAZ Težavnost: I Čas: 10 minut Potrebuješ: - ½ avokada - ¼ limone - 1 strok česna - sol - poper - timijan (ni nujno) Avokado prereži po dolgem – na polovico. Pazi: na sredini ima veliko koščico, tako da ga razpoloviš tako, da z nožem po dolgem potegneš cel krog okoli koščice. Tisto polovico, v kateri ni koščice, izdolbi z žlico in izdolben avokado daj v globok krožnik. Potem ga do mehkega zmečkaj z vilico.

Dodaj na drobno nasekljan česen, lahko pa tudi sušenega kot začimbo. Dodaj še sol in poper po okusu. Noter stisni še krhelj limone – vendar bodi previden, saj se hitro zgodi, da je namaz prekisel. Dodajaj postopoma in sproti pokušaj. Lahko dodaš še timijan, vendar je namaz okusen tudi brez njega. Vse dobro premešaj in namaži na kruh. Zrel avokado prepoznaš, ko s prstom malo močneje pritisneš v njegovo lupino in se prst prijetno ugrezne. Drugo polovico avokada, v kateri je ostala koščica, shrani v hladilnik – koščico za časa shranjevanja pusti v avokadu, saj to upočasni njegovo propadanje. V hladilniku ga imaš lahko največ približno 5 dni, porabiš pa ga lahko za še en namaz, solato, smoothie ...

OMLETA Z ZELENJAVO Težavnost: II Čas: 20 minut

nato pa še papriko in por. Praži približno 3 minute, potem pa v ponev, enakomerno po celi površini, zlij jajčno maso oz. prelij vso zelenjavo. Na to maso enakomerno potresi še sir. Zmanjšaj ogenj in peci približno 3 do 5 minut. Potem pa sledi obračanje omlete. To storiš takrat, ko je masa dovolj trdna; a vseeno na zgornji strani, ki jo vidiš, jajca še zdaleč niso pečena (mogoče so celo nekoliko tekoča). Omleto stresi na krožnik – naj zdrsne nanj. Potem pa krožnik (zelo na hitro!) obrni in na ponev daj omleto nazaj tako, da se bo spekla še druga stran. Tako peci še približno 2 do 3 minute. Nato omleto stresi na krožnik.

Potrebuješ: - olje - 2 jajci - 1 žlico moke - ½ dcl mleka - sol - ¼ čebule, narezane na tanke kolobarje - ¼ rdeče paprike, narezane na rezine - ½ pora, narezanega na kolobarje - 5 šampinjonov, narezanih na rezine - 3 debele rezine sira, narezane na majhne Pri tem receptu lahko veliko eksperimentiraš kockice z dodatki, ki jih daš v omleto. Lahko izločiš sir, V posodico razbij jajci, dodaj mleko, moko ter lahko izbereš katerokoli zelenjavo ali dodaš sol po okusu in dobro premešaj – ne sme biti slanino, lahko pa jo narediš tudi popolnoma grudic od moke. V manjši ponvi segrej olje in prazno. Nasvet: če ti proces obračanja daj vanjo čebulo. Praži jo približno 1 minuto, omlete ne uspe, naredi iz nje kar umešana potem pa dodaj gor najprej šampinjone, jajca.

DO BER

TEK

ZABAVNI KOTICEK Pripravil: Jure Kuhar