Zvitica pomlad 2016 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

pomlad2016

KAZALO ZVITICA pomlad 2016 Klub belokranjskih študentov 2016/2 500 izvodov cena 0€ Odgovorni urednik Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice Dea Biličič Oblikovanje in prelom Jan Kocjan TISK natiskaj.si Uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

UVODNA BESEDA

AKTUALNO V MC BIT

LJUDI NI BREZ KULTURE IN KULTURE NI BREZ LJUDI

SERVICE JAM 2016

BIU SM NA KONCERTU

RUZAK NA HRBET PA GREMO

DIJAŠKI ŽUR: SPRING PARTY

ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL

“MEGLA, MEGLA, MEGA” - KBŠ SKI DAY

LITERARNI NATEČAJ 2016

MLADINSKI KULTURNI KLUB

INTERVJU

FIT ŠTUDENT = KBŠ ŠTUDENT

BELOKRANJSKI ŽUR V COMPANEROSU

ŠKISOVA TRŽNICA 2016

#ZVITICA

EINSTEIN 101

KORISTNE AKTIVNOSTI ZA ŠTUDENTE

O BELI KRAJINI V SLOVENSKEM NARODU L. 1941

ŠTUDENTSKA KUH’NA

ZABAVNI KOTIČEK

Uvodna beseda Pripravil: Kristian Asani, Foto: Jan Kocjan

Mladinski center BIT bo s statusom socialnega podjetja tako odlična priložnost za mlade, da si ustvarijo kakšno novo delovno mesto.

Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za aktiviste KBŠ-ja precej delavno, saj smo se lotili popolne prenove naših prostorov v t. i. Beli hiši v Črnomlju. Sedaj, po štirih mesecih dela, lahko z veseljem povem, da se projekt prenove bliža koncu in pričakujem, da bomo do junija uspešno zaključili tudi ta projekt. Verjamem, da bodo obnovljeni prostori veliko pripomogli k dvigu ravni delovanja KBŠ-ja. Sedaj bomo v naših prostorih lahko izvedli tudi nekatere projekte, ki smo jih bili v preteklosti primorani izvajati na drugih lokacijah. Prav tako pa bodo naši prostori še naprej brezplačno na voljo društvom ter posameznikom za najrazličnejše namene, bodisi skupščine, skupinsko učenje ali karkoli drugega. Zato naj vas že sedaj povabim na dan odprtih vrat, ki bo predvidoma junija.

Na koncu pa naj vam izdam še novost glede Črnfesta, in sicer se nam 20. 8. 2016 obeta največji koncert v starem mestnem jedru do zdaj. Na ta dan bo staro mestno jedro zaprto za promet in čez dan bodo tam potekali različni športni turnirji, zvečer pa, kot rečeno, sledi koncert priznane glasbene skupine, ki pa naj za zdaj ostane še skrivnost.

Očitno bo junij pester mesec, saj mi že z nestrpnostjo pričakujemo naš Etnofolk fest, ki ga bomo tako kot vsako leto organizirali v sklopu Jurjevanja med 24. in 25. junijem. V prijetnem ambientu grajskega atrija bodo za velike odmerke pristnega rock’n’rolla poskrbeli Happy Ol’ McWeasel, Pero Lovšin s Španskimi borci in Prismojeni profesorji bluesa. Res je, da ne bomo po vzoru naših kolegov iz Ljubljane gostili Čukov, Poskočnih muzikantov, Gadov ter podobnih glasbenih skupin, a vseeno upam, da niste preveč razočarani in da nas boste vseeno obiskali. Sem pa tudi slišal, da bodo v Metliki istočasno nastopile klape, tako da res ne vidim razloga, da nas ne obiščete. =) V začetku maja smo imeli izredni občni zbor, na katerem smo odločali o spremembi pogodbe o ustanovitvi Mladinskega centra BIT, in sicer za potrebe doregistracije v socialno podjetje. BIT je namreč dobil v upravljanje 2. in 3. nadstropje stavbe bivšega Dijaškega doma Črnomelj, kjer bo sedaj deloval hostel – za zdaj še za zaprte skupine, kasneje pa morda tudi kaj več. 4

Aktualno v MC BIT Pripravil: Klemen Vitkovič, Foto: arhiv MC BIT

programu Erasmus+ Sport in lahko rečemo, da bo športni del Črnfesta letos res nekaj posebnega. Hkrati bomo poleti izvajali še dve mladinski izmenjavi. Na mladinski izmenjavi History – youth’s opportunity, ki se bo odvijala v Črnomlju (Slovenija), bo sodelovalo 42 udeležencev in vodij skupin iz Slovenije, Malte, Hrvaške, Italije, Grčije, Makedonije in Francije. Izmenjava se bo odvijala med 4. in 12. julijem 2016. Glavni fokus izmenjave bo sprožiti zavedanje pri mladih, da s svojimi aktivnostmi in idejami lahko spremenijo svoje okolje ter da družbi pokažejo na možnosti, ki jih nudi zgodovina. Na mladinski izmenjavi Volunteering Saves Lives, ki se bo odvijala v Črnomlju (Slovenija), bo sodelovalo 36 udeležencev in vodij skupin iz Slovenije, Hrvaške, Španije, Romunije. Poljske in Madžarske. Izmenjava se bo odvijala med 22. in 30. avgustom. Glavni namen izmenjave je, da postavimo prostovoljstvo zopet v ospredje in mu damo poseben pomen pri doseganju družbenih in osebnih sprememb. Na projektu bodo mladi spoznali delo gasilcev, humanitarnih organizacij,

Mladinski center BIT je v mesecu marcu končno podpisal najemno pogodbo z upraviteljem stavbe nekdanjega Dijaškega doma Črnomelj za uporabo drugega in tretjega prostora za izvajanje projektov Erasmus+ in druge mladinske projekte. V ta namen se bo MC BIT v mesecu maju doregistriral v socialno podjetje, kar nam bo omogočalo izvajanju tudi nekaterih tržnih dejavnosti in kar je najpomembnejše – odprle se bodo možnosti za kakšno novo delovno mesto za mlade. V mesecu marcu sta prišli k nam na opravljanje Evropske prostovoljne službe poljski prostovoljki (EVS) Ola in Emilia, ki bosta pri nas devet mesecev. Kmalu pa pričakujemo še dva portugalska in dva makedonska prostovoljca. V mesecu aprilu smo prijavili štiri projekte na razpis Erasmus+, tako da upamo, da nas čaka res naporno leto 2016. Skupaj s predstavnikom KBŠ smo se udeležili načrtovalnega sestanka za pilotni projekt v

delo z begunci in vloge vseh teh aktivnostih pri reševanju družbenih in osebnih problemov. V mesecu maju se boste na www.mc-bit.si lahko prijavili za poletne mladinske izmenjave v Romuniji, Poljski in Avstriji ter na dve poletni usposabljanji o socialnem podjetništvu na Irskem in v Grčiji. V mesecu marcu je pri županji Občine Črnomelj Mojci Čemas Stjepanovič začela delovati delovna skupina, ki se bo ukvarjala predvsem z izboljšanjem stanja mladih v Občini Črnomelj. Člana skupine sta poleg predstavnika MC BIT še predstavnika KBŠ in dijaške sekcije KBŠ; vendar se bo delovna skupina kmalu še razširila. Tako bo prva naloga delovne skupine analiza stanja in potreb mladih v našem okolju, zato bomo nekatere izmed vas vključili v raziskavo na to temo. V mesecu aprilu sta v Črnomlju, v nekdanji poslovni stavbi Belta, končno začela delovati podjetniški inkubator in coworking prostor, ki lahko prispevata k razvijanju podjetništva pri mladih. Sedaj mladi nimajo več izgovora, da se nič ne da in da je vse predaleč. Od nas občanov je odvisno, ali bosta inkubator in coworking prostor tudi resnično zaživela, zato je naša naloga, da RIC-u Bela krajina pomagamo pri teh nalogah. 7

Ljudi ni brez kulture in kulture ni brez ljudi Pripravil: Marko Simčič, Foto: Jan Kocjan

in ustvarjamo naprej. Bogato ljudsko izročilo ne sme zamreti. In na tem dobro delamo.

Klub belokranjskih študentov je v začetku leta 2016 pripravil odlično proslavo ob spominu na odcepitev od dolenjskih študentov v samostojni študentski klub. Nabito polna dvorana črnomaljskega kulturnega doma je presenetila organizatorje ter postala vodilo, da proslava postane tradicionalna. Program so pripravili sedanji in nekdanji belokranjski študenti ter člani Kluba belokranjskih študentov. V dvorani pa smo prav tako lahko poleg sedanjih našli tudi nekdanje belokranjske študente. Levji kos organizacije proslave je vzela režiserka Nastasja Schweiger – do sedaj neomenjena, a najbolj zaslužna za uspelo proslavo.

Vsekakor pa imamo še nekaj rezerve. Vedno je lahko še bolje. Vedno je lahko nekaj novega. A kljub bogatim dejavnostim na področju kulture se najdejo takšni, ki pravijo, da se na kulturnem področju dogaja premalo ali da je to brez zveze ... Spet drugi zlorabljajo kulturo, da bi naškodili drugemu. Navidezne uspehe v kulturi postaviti pred nos tistim, ki ustvarjajo nekje v tišini. Bela krajina ima zelo dobre pesnike, pisatelje, glasbenike. A to niso tisti, ki nastopijo na vsaki drugi občinski proslavi in ostalih dogodkih. Ne! Ti kulturniki so še neodkriti, sramežljivo ustvarjajo nekje v tišini, sami zase. Daleč od televizij in fotoaparatov.

Bela krajina je bogata, kar se tiče kulturnega udejstvovanja njenih prebivalcev. Veliko je kulturnih društev, veliko je kulturnih dogodkov. Veliko je tudi kulturnikov, ki so nekoč živeli in ustvarjali na našem področju. Dolgujemo jim, da njihova beseda ne zamre, da se ne pozabi ter da A počasi, počasi prihajajo na svetlo odrskih luči. živi naprej. Prav tako je naša dolžnost, da živimo Počasi.

Service Jam 2016 Pripravil: Sašo Jakljevič, Foto: Facebook Servis 8

Kaj, če bi lahko rešili problem ________________ iskanje rešitve v obliki storitve za določen problem. To smo počeli med vikendom, med za ___________? 26. in 28. februarjem, na globalnem dogodku Problemi – nahajajo se vse okrog nas, nižajo Service Jam 2016, ki ga v Sloveniji organizira kvaliteto našega življenja in nam kradejo Servis 8. Dogodek se je letos zgodil že 13., zadovoljstvo. Nekateri so veliki in očitni, drugi njegov namen pa je razširiti “design thinking”. pa so tisti manjši, na katere čez čas postanemo V 48-ih urah od zvoka “kamen pade v vodo” imuni in jih enostavno več ne opazimo. do ustvarjanja storitve za izboljšanje življenja Storitev ali “Service” – postopek, s katerim bolnikom z demenco in njihovim svojcem. To je ponudnik uporabniku reši specifičen problem stavek, ki zame povzame intenzivno, delavno in ali izboljša uporabniško izkušnjo. Z njimi se hkrati zabavno izkušnjo, ki sem jo delil z več kot srečujemo na vsakem koraku od urejanja 20 posamezniki, katerih večine pred tem nisem papirjev na upravni enoti, na kosilu, do poznal. vsakodnevnega nakupa v trgovini. Nekatere storitve so dobre in jih zato niti ne opazimo, Pod vodstvom mentorjev smo se sprehodili druge pa nam parajo živce ali pa se jih radi skozi proces: 1. razvoja problemov iz osnovne teme; izogibamo. 2. spoznavanja problema preko podoživljanja problematičnih situacij naše stranke Storitveno oblikovanje – z drugimi besedami

(»persone«); 3. raziskave problema na ulici pri potencialnih uporabnikih; 4. razvoj prototipa rešitve; 5. testiranje prototipa rešitve na ulici s potencialnimi uporabniki; 6. predstavitev rešitve in ugotovitev. Proces v svojem bistvu poudarja konstantno testiranje poslovnih idej, modelov, rešitev, prototipov ... V treh dneh smo poskušali odgovoriti na težka vprašanja, kot so »Ali je naša rešitev res prava?«, »Ali problem res potrebuje rešitev?«, »So stranke pripravljene plačati zanjo in koliko?« ter iskali druga bolj problemsko specifična vprašanja, ki bi nam dala vpogled v še boljšo rešitev. Preizkusili smo se v iskanju odgovorov na ulicah in pri nemalo kateri skupini ugotovili, da zastavljen problem v resnici ne potrebuje reševanja ali pa, da prototip ne deluje in ga moramo popraviti glede na nove ugotovitve testiranja z uporabniki.

Dogodek je zame pomenil preizkus teorije testiranja v praksi, tovrsten pristop pa bi lahko marsikateremu podjetju ali pa posamezniku prihranil veliko živcev, časa in denarja z zmanjšanjem faktorja negotovosti ob razvoju novih storitev. Več o jamih si lahko ogledate na Facebook strani “Servis 8” ali pa na planet. globalservicejam.org, kjer pod iskalnim nizom “Ljubljana Jam” najdete projekte ekip. Priporočam udeležbo na Service Jamu 2017, saj je ne boste pozabili!

Biu sm na koncertu Pripravil: Jernej Strmec, Foto: Bonino Englaro

Koncert sem kar težko pričakoval. Harries so že bili v MKK sredi devetdesetih let, in ko so bili nad objavo koncerta navdušeni tisti, ki so jih že poslušali, sem bil prepričan, da se obeta vrhunski dogodek.

njihove mladosti so bruhali na plano ob rajanju vse bolj razgretih obiskovalcev. Tako živahen in energičen koncert vidimo le redko. Všeč mi je bil njihov pristop, odziv na publiko je bil trenuten, podaljšali pa so kar nekaj komadov. Band je uigran in se ne podreja preprostosti žanra – odigrali so nekaj tako kompliciranih komadov, da sem že mislil, da jim bo tok koncerta ušel izpod nadzora. Kljub kitarskim pobegom pa sta bobnar in basist obdržala pozornost s kupom okraskov, kjer so bili najbolj potrebni.

Prvi so na oder stopili Ajdovci Harry. Z melodičnim punkom oz. hardcorom so precej mehko začeli večer. Koncert je sicer tekel sproščeno, ampak veliko bolj mirno, kot se za tako muziko spodobi – lahko jo primerjamo z začetki njihovih sokrajanov Elvis Jackson. V dobre pol ure so predstavili precej svojih Po končanem planiranem delu so se kar (ekstremno kratkih) komadov, ki pa niso izzvali sami ponudili za nadaljevanje ob splošnem odobravanju publike. Sicer so jamrali, da so večjega navdušenja med obiskovalci. stari in utrujeni, ampak na muziko to ni vplivalo. Izgledalo je, kot da že dolgo niso igrali skupaj. Po koncertu so vsem razlagali, kako so uživali Bobnar je nenehno izgubljal stik z ostalima na odru in kako je težko kot menda po vsakem dvema. Kitarske linije so bile »ziheraško« koncertu biti spet »star stric«. preproste – sicer so res kvazi punkerji, ampak vseeno bi si lahko privoščili vsaj kak solističen pobeg izven treh akordov. Dobra stran koncerta so bili ponesrečeni komični poskusi, ki so zaradi nerazumljivosti enih in bizarnosti drugih, izzvali največje aplavze celotnega prvega dela koncerta. Po napol uspešnem uvodu v veseljaškopunkersko razgrajanje so oder zasedli Nizozemci Harries ‘89. Stari strici, kot si pravijo, so precej neobičajni punxi. Kljub bližajočim se petdesetim letom imajo še vedno delujoča jetra in urejeno življenje. :) Igrajo melodični punk s primesmi vsega, kar tako osnovna zasedba pač zmore. Na tonski vaji so sicer bili počasni, ampak so točno vedeli, kaj želijo. Nastopajo v klasični punkerski postavi, obogateni z dodatnim kitarskim ojačevalcem, ki zapolni še zadnje luknje v že tako nasičenem zvoku. Ko so stopili na oder, so »strici« oživeli. Ostanki 11

Harry: Simon Mislej – bobni David Božič – bas, vokal Matej Likar – kitara, vokal

https://www.facebook.com/Harry. Ajdovscina

Harries ‘89: Harrie Harrie – kitara, vokal Harrie Lee – bas, vokal Harrie Eagle – kitara Harrie Joosten – bobni http://www.harries89.nl

Ruzak na hrbet pa gremo Pripravila: Špela Nagode, Foto: arhiv Špele Nagode

Obljuba dela dolg, zato nadaljujem potopis, s katerim sem začela v jesenski Zvitici. Zadnja destinacija, na katero sva se odpravila z Jernejem na Nizozemskem, je mesto Utrecht, ki leži v samem srcu države in ima enako ime kot pokrajina, v kateri leži. Enodnevni izlet se je začel s štopom v deževnem jutru. Ko sva prispela v mesto, je dež na srečo ponehal in sprehod po parku do kanalov, obdanih z drevesi ter hišami, zidanimi v nizozemskem slogu, je bil prava paša za oči. Mesto je mirnejše in ne tako oblegano s turisti, kakor Amsterdam. Pot sva nadaljevala do cerkve Dom, poleg katere stoji tudi največji (112 m) in najstarejši (zgrajen med letoma 1321 in 1382) stolp na Nizozemskem – Dom stolp (Dom Tower). Stolp ima 13 zvonov in 465 stopnic do vrha, ki so poplačane z razkošnim razgledom daleč naokoli. Ogledala sva si še centralni muzej, ki je v samem centru mesta in ponuja na ogled široko in raznoliko zbirko umetnin. Za konec pa sva šla pogledat še v Miffy muzej, namenjen otrokom, ki je bil narejen po navdihu iz otroških slikanic pisatelja Dicka Bruna. Utrujena sva si poiskala štop nazaj do kampa. Naslednji dan sva pospravila šotor in odrinila proti Nemčiji. Seveda nama je spet ponagajal dež in se iz kampa nisva odpravila vse do

popoldneva. Tudi štopa nisva dobila, zato sva odšla v bližnji park in se namestila na klopco nekje v sredini. Dogovorila sva se, da eden spi, drugi pa ostane buden in tako sva se menjavala nekaj časa, dokler nisva oba obupala in ostala budna skupaj do jutra. Naslednje tri dni sva preživela na cesti in ob njej s palcema v zrak in veliko optimizma, saj je bila pot do Berlina dolga okoli 700 kilometrov. Morala sva biti iznajdljiva, zato sva si izdelala plakate z napisom želenih destinacij, včasih sva mahala ali krilila, prosila, da nas vzamejo s seboj. Štope sva dobivala kar hitro, večina voznikov, ki nama je ustavilo, so bili, ali bivši štoparji ali pa so imeli štoparja v družini. Zato so nas dostikrat zapeljali na mesta, ki so bila primernejša za štop, pa čeprav so nekateri prevozili tudi do 100 km več poti zaradi naju. Nekje vmes sva del poti prepotovala z mladim parom, ki je bil na poti že več mesecev. Dala sta nama nekaj koristnih nasvetov in pozitivnih misli za lažje potovanje naprej, saj sva bila od doma že več kot pol meseca. Tik pred Berlinom, na postajališču oddaljenem nekaj kilometrov od mesta, sva že vsa obupana od avta do avta spraševala voznike, če gre kdo v najino smer.

Po dolgem čakanju in prošnjah sva dobila gospoda, ki naju je pripeljal direktno do najbolj znanega mejnega prehoda v času razdeljenega Berlina – Checkpoint Charlie. Naredila sva nekaj fotografij in se odpravila z metrojem do glavne železniške postaje, od koder sva se podala na iskanje kampa, za katerega sva vedela, da je nekje v centru. Z malo sreče sva prišla do vrat, na katerih je pisalo kamp. Z Jernejem sva se spogledala, saj je vstop v kamp na prvi pogled izgledal zelo klavrno, a sva vseeno pozvonila na vrata. Odprla nama je prijazna mladenka, ki naju je povabila noter. Ko sva se sprehodila po notranjosti, sva bila pozitivno presenečena. Star kopališki kompleks v centru mesta so preuredil v kamp. Zelenica je bila namenjena šotorom, otroški bazen je bil opremljen z mivko in odbojkarsko mrežo, večji bazen pa je bil preurejen v skejt park in nogometno igrišče. Tribune nad bazenom so bile polne žarov, pa tudi kakšna vreča oglja se je našla. Na vrhu tribun je bil bar, v katerem se je dalo zjutraj dobiti zajtrk in kavo. Stare slačilnice pa so bile namenjene kuhinji in kopalnici.

naprej do najbolj prepoznavnega simbola mesta – Brandenburških vrat, ki stojijo na zahodnem delu bivšega razdeljenega Berlina. Vrata so ostala skozi vso zgodovino enaka, le njihov pomen se je z leti spremenil. Ko je padel berlinski zid in so ljudje spet lahko zakorakali skozi, so vrata postala simbol svobode in složnosti mesta. Ogledala sva si tudi berlinsko katedralo, šla na Alexanderplatz, na katerem stoji tudi svetovna ura in televizijski stolp (365 m), na katerega sva se povzpela, saj služi tudi kot razgledni stolp mesta in okolice. Sprehodila sva se mimo spominske cerkve cesarja Viljema ter Charlottenburške palače. Vse te stvari sva si ogledala le od zunaj, saj je bilo premalo časa še za notranjost in muzeje. Vzela pa sva si čas za ogled živalskega vrta in zelo znane postaje ZOO. Čas v Berlinu je zelo hitro minil in že sva kupovala karte za vlak do Češke. Več o tem pa naslednjič.

Ker se je bližal večer, sva postavila šotor in odšla na pivo ter krajši sprehod po mestu. Za Berlin sva si vzela 4 dni. Prva stvar, ki sva si jo ogledala, je bil nemški parlament Reichstag, ki je med 2. svetovno vojno postal močno zastražen in spremenjen v osrednjo obrambno točko Berlina. Sprehodila sva se

DIJASKI ZUR: Spring party Pripravila: Anamarija Brozovič in Jure Bosanac, Foto: Jani Metež

Po napornih mesecih nenehnega učenja, pripravljanja projektnih nalog in boja za karseda dobre ocene, smo se dijaki odločili, da bomo preprečili vse možne posttravmatske sindrome. Zato smo se na pobudo večine dijakov s pomočjo KBŠ-ja zavzeli zanje in njihovo sprostitev. V petek, 8. 4. 2016, je večerno tišino črnomaljskih ulic prekinilo razposajeno vzdušje mladih, ki so bili namenjeni v MKK. Na vhodu nas je čakal welcome drink, s katerim smo hitro prebili led na plesišču. Veliko se jih je takoj zapletlo v pogovore, ki so jih kaj kmalu prekinili zvoki električnih kitar ter klaviatur skupine Žuta minuta. Band je neutrudno igral cel večer, mi pa smo z njimi držali ritem. Njihov repertuar je vključeval nam dobro poznane komade, zaradi katerih je marsikdo naslednji dan ostal brez glasu. Proti koncu večera so se nam pridružili še študentje in bivši dijaki SŠ Črnomelj, ki so napolnili prostore do zadnjega kotička. Dijaki in študentje se zdaj pridno učijo in opravljajo izpite, da bodo imeli naslednjič zopet dober razlog za zabavo. Se vidimo tudi naslednjič, ne?

Solski plesni festival 2016 Pripravila: Ivana Laharnar, Foto: Jan Kocjan

V petek, 19. 2. 2016, se je v dvorani Srednje šole Črnomelj na Šolskem plesnem festivalu zbrala vsa Bela krajina. Dvorana je pokala po šivih od številnih gledalcev in plesalcev. Letošnji Šolski plesni festival so organizirali dijaki 3. a gimnazije pod vodstvom profesorice Vesne Fabjan in s pomočjo Kluba belokranjskih študentov. Z uvodnim plesom so s pesmijo I feel better when i’m dancing, za katero lahko rečemo, da je bila tematska pesem, letošnji ŠPF otvorile plesalke skupine S-Crew skupaj z dijaki SŠ Črnomelj. Sledile so spodbudne besede gospe ravnateljice Elizabete Prus in gospe županje Mojce Čemas Stjepanovič. Letos smo si lahko ogledali osupljive plesne točke različnih zvrsti plesa, od folklore pa do break dancea. Ne smemo pa pozabiti na nastop harmonikarskega orkestra Martina Težaka, glasbene šole Melodiart, ki je osvežil dogajanje na odru. Belokranjci smo z odprtimi usti opazovali tudi plesne gibe zmagovalca Slovenija ima talent, Jerneja Kozana, ki je po plesni točki odgovoril tudi na nekaj kratkih vprašanj. Obiskala nas je tudi profesionalna in zelo uspešna plesna skupina SoFly iz Novega mesta, ki je za nas zaplesala kar dve neverjetni plesni točki. Najpomembnejši del Šolskega plesnega festivala pa je zagotovo plesno tekmovanje za dijake SŠ Črnomelj, ki so se pomerili individualno, v parih ter v skupinah. Nina Perčin, Nataša Šuštarič Bradač, Nastja Rajkovič, Ula Pavlin in Žiga Sotlar so poznavalci na plesnem področju in sodniki, ki so ocenjevali plesne korake dijakov. Ker ima Srednja šola Črnomelj veliko dobrih plesalcev, je bilo tekmovanje zelo napeto. V individualnem tekmovanju je Tina Plut dosegla 3. mesto, Manja Novak 2. mesto in Zala Vraničar 1. mesto. Dekleta so bila v takšni zasedbi na zmagovalnem odru že lansko leto. V parih sta 3. mesto zasedla Nika Strmec in Žiga Peteh, 2. mesto sta osvojila Eva Kavčič in Roman Križman, zmagala pa sta Leon

Krajačič in že lanskoletna zmagovalka plesa v parih Nina Mikunovič. V parih in individualno nas bodo na državnem tekmovanju zastopali tekmovalci, ki so se uvrstili na prvih 6 mest. V boju med razredi Srednje šole Črnomelj pa smo letos videli pravi spektakel. Nastopilo je 6 razredov, zmagovalni razred pa bo šolo zastopal na državnem tekmovanju ŠPF. Nastopi razredov so iz leta v leto na višjem nivoju. Dijaki so pridno trenirali že od novembra. Letos so s svojim nastopom zopet navdušili dijaki 2. b G na temo skavti in od občinstva prejeli odličen odziv. Ne samo, da so se odlično odrezali, svoj nastop so posvetili sošolcu Dominiku Lozarju. S svojim nastopom so se uvrstili na 3. mesto. 2. mesto so zasedli dijaki 1. letnika strojnega tehnika, ki so letos prvič nastopili na plesnem odru. S svojim šaljivim, a kljub temu kvalitetnim nastopom, so pokazali, da se dobro znajdejo tudi kot plesalci, obljubili pa so, da bodo naslednje leto zopet pokazali svoje plesne sposobnosti. Kot zadnji so nastopili dijaki 3. a gimnazije, ki so bili tudi organizatorji letošnjega Šolskega plesnega festivala. Letos so predstavljali nogometni klub 3. a. Prvi aplavz so poželi že ob šaljivi predstavitvi razreda, nato pa so publiko dvignili na noge s slovensko himno, na katero so tudi zaplesali. Občinstvo je bilo navdušeno nad napeto zgodbo, odličnimi plesnimi koraki in tudi dobrimi igralskimi sposobnostmi dijakov. Sodniki so se odločili, da si že drugo leto zapored zaslužijo zmago. Letošnji Šolski plesni festival je bil prava paša za oči in ušesa. Izvirne ideje in odlične plesne točke so prejele veliko pohval. Velika dvorana srednje šole vsako leto v času festivala postane premajhna, kar kaže na odlično delo organizatorjev in dobro naklonjenost gledalcev. Letošnji festival si zasluži odlično oceno, mi pa že komaj čakamo naslednje leto.

»MEGLA, MEGLA, MEGLA!« – KBS ski day Pripravila: Manja Novak, Foto: Arhiv KBŠ

25. februarja so nekateri dijaki kljub zimskim počitnicam vstali zelo zgodaj, saj je KBŠ tudi letos organiziral smučanje za dijake in študente. Zjutraj so v Črnomlju ravno začele naletavati snežinke, mi pa smo se skozi Metliko in Gorjance odpravili proti Krvavcu. Avtobus, poln še zaspanih smučarjev, se je počasi vlekel po vse bolj mokrih cestah in kmalu smo ugotovili, da nam vreme ne bo najbolj naklonjeno. Da bi malce popravili grenak priokus, smo se posladkali s toplimi krofi. Ko smo prišli na Krvavec, dežja ni bilo! Ob pol 10-ih smo bili že na smučišču in se z žičnico optimistično odpeljali na vrh smučišča. »Kje smo?!« Vse, kar smo videli, je bilo … Nič! Megla, megla, megla. Veter je smučarje kar sam nosil v dolino.

Literarni natecaj 2016 1. MESTO: Jaka Šikonja Pač Pač počasi dovolj je tega, med nami mlade ima nadlega. Medtem ko drugje igra tišina, vojna v besedi je vzklila. Pač ono in pač tisto, pač kje tiči vse bistvo. Povprek in počez se ga uporablja, kot da ga vzeli bomo iz slovarja. V poduk gre vsem govorcem, ki ne enačijo se z zamorcem: »Pač« izključite si iz zaklada, naj tu razum prevlada. Ko pa zanj ne bo ustreznega nadomestila, se bo ideja že sama porodila, da zamenjamo besedo, ko pač povzroča zmedo.

IZSEKI OSTALIH UDELEŽENCEV: Osorna smrt me kliče in mi pravi: morda je danes pravi mrki danes, oh sreča, da pri misli moji zdravi jeseni v vojno kliče me sam Ares in vidim lučko tam na drugi strani, minljiv si, večen! Primus inter pares.

Se kdo vpraša, kaj mu je? Romeov več ni in Julij ne. Ker drugače vidi svet, v tem času je ujet.

En par občutkov je – v življenju – res čudovitih, ki smo jima dali vsakemu svoje ime. Takih, ki človeku ogrejejo srce.

Dino Subašić: V noči

Sašo Žepuhar: En par

Vid Skrbinšek: Vsemirje časa ure dolge prazni

Dobro jutro; Ne vem, kje si, a spomnila sem se nate. Upam, da piješ kavo ob Ljubljanici, medtem ko ti Morissey prepeva. Imaš še vedno rad Smithse? Še poslušaš »Asleep« vsako noč pred spanjem? Nikoli nisem razumela, kako si jo lahko poslušal vsak večer, ko pa je tako žalostna. Jaz sem vedno zaspala v solzah, ti pa z nasmeškom na obrazu. Dolgo te že nisem videla. Si se postrigel? Všeč so mi bili tvoji kodrasti lasje. In tvoja črna očala, ki so tako lepo padla na tvoj nos in ti popestrila oči. Anonimno 19

Tik. Tik. Tik. Je v stavbi odmevalo klikanje stare analogne ure, medtem ko je Roberto prenašal torbe polne denarja v predprostor sefa. Precej dolgočasno delo pri katerem sta ga opazovali dve gospodični, ki naj bi urejali še zadnje papirje pred odhodom domov, a sta v resnici le pili kavico in klepetali. Marmorne ploščice so pod njegovimi težkimi škornji oddajale poseben, veličasten odmev v tej stari stavbi, ki še vedno zgledala precej dostojno. Pred nekaj leti so tej baročni zgradbi uredili novejši varnostni sistem, hkrati pa ji povrnili nekdanjo lepoto. Vrnil se je po zadnji dve torbi, ko se je s konca hodnika zaslišalo klopotanje kovinskega predmeta. Trenutku tišine je sledila eksplozija. Sašo Jakljevič: Dokument št.97

KOMENTAR KOMISIJE: V uredništvu revije Zvitica smo bili nad odzivom Za podrobnejši komentar literarnih del nam na literarnem natečaju prijetno presenečeni. pišite na elektronski naslov: Prav tako pa nas je navdušilo dejstvo, da je bila zvitica.kbs@gmail.com večina udeležencev moškega spola. Zmagovalca bomo za prevzem darila kontaktirali Po tehtnem premisleku smo se v komisiji v kratkem. soglasno odločile, da je na natečaju zmagala pesem Pač Jake Šikonja. Prepričala nas je s Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za poslane svojo izvirnostjo, duhovitostjo in sporočilnostjo. prispevke in udeležbo na natečaju. Želimo vam Rima je preprosta in učinkovita, sam zapis pa še obilo užitkov v literarnem ustvarjanju. kaže jezikovno in slogovno dovršenost. Komisija natečaja: Nastasja Schweiger, Jerca Pohvala gre tudi ostalim sodelujočim. Pesmi En Jerman, Eva Starašinič, Darja Vukčevič par in V noči sta lahkotni ter zajemata tematiko, ki je blizu vsakemu posamezniku. Tehnično bolj Prispevke lahko v celoti preberete na spletni dovršen je sonet Vsemirje časa ure dolge prazni, strani Kluba belokranjskih študentov. Pesmi pa ki se nas je dotaknil s svojo sporočilnostjo. Obe bodo prebrane tudi na 2. pesniškem večeru kratki zgodbi sta predstavnici modernega sloga Mirana Jarca, ki ga 5. julija organizira Mladinski center Bit. in vsebujeta postmodernistične zametke.

Intervju Pripravila: Kristian Asani in Tomaž Aupič, Foto: Facebook Jaka Virant

Jaka Virant, predsednik Kud Plac

do ideje, da pride neka nova ekipa mladih ljudi, z novo energijo.

K: Kako bi se predstavil bralcem Zvitice? Sem Jaka Virant, študent zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti. Rad delam z ljudmi … Kaj bi še rekel? Samo pozitivno! Samo »rinit« naprej in delat dobro za dobre ljudi, v Beli krajini in Metliki. T: Kakšno glasbo poslušaš, kateri so tvoji hobiji? Poslušam pretežno hip-hop. Zelo rad igram nogomet. Nimam drugih hobijev, ker sedaj nimam časa, saj sem zaposlen z delom v Mladinskem centru Metlika in s Kud Plac.

K: Naslednje vprašanje se nanaša ravno na to – pri nevladnih organizacijah je največji problem prenos znanja pri menjavi generacij. Na ta prenos je potrebno vseskozi misliti pa se ponavadi ne. Si se srečal s kakšnimi težavami, se še srečuješ? Še se srečujem s težavami, kar se tiče finančnih zadev – o tem imam ful malo pojma. Drugače se pa trudim, veliko mi pomagajo vsi okoli mene, lahko bi mi še več, ampak mislim, da bo nekako šlo. Definitivno je problem v tem, da jaz česa podobnega še nisem delal.

T: Kako pa smer študija vpliva na oziroma bo vplivala na razvoj organizacije, ki jo vodiš? Mislim, da kar. Dobro je, da se sociologija povezuje z mladinskim delom in področjem kulture. Je pa tako, da sedaj, ko prebiram material in dokumentacijo, vezano na Kud Plac – razne mladinske izmenjave in podobno – lahko veliko študijske teorije apliciram na te primere s prakse. Delo v društvu je neka dopolnitev izobraževanja na fakulteti. Obenem je pa zelo koristno, da študiram družboslovje, če se ukvarjam z društvom oz. ga vodim.

T: Ok, to so tvoji problemi. Ampak, kako pa vi nasplošno prenašate znanje na druge, predvsem mlajše člane? To je, kot je že Kristian omenil, največji problem – vzgoja naslednikov. Tako je, da se večina osnovnošolcev po šoli zadržuje v Mladinskem centru Metlika, da sploh ne hodijo na podaljšano bivanje, ampak je tukaj vsak dan trideset otrok, ki se igrajo, delajo z nami, vidijo, s čim se ukvarjamo. Ponavadi sem tukaj s sedmimi prostovoljci, pa ena je tukaj zaposlena in je res veliko ljudi, ki se tukaj zbira in druži ter zbira ideje. Ni nekega modela, po katerem bi mi T: Kako je prišlo do tvoje izvolitve za prenašali ta znanja, ampak na ta način, preko druženja, zadrževanja v mladinskem centru – predsednika Kud Plac? Že prej sem bil v Kud-u aktiven v obliki dela temu je tudi namenjen. za šankom, bil sem varnostnik oz. reditelj na festivalih, pomagal sem pri pripravah T: Kako se ti pa zdi, da mladina tukaj dojema festivalskega prizorišča. Kasneje so me pričeli tovrstno organiziranje – znajo ceniti to? vabiti na sestanke in potem me je Alenka Čutijo pripadnost? Kakšna je tvoja ocena? predlagala za predsednika, za kar so me člani Po eni strani da, po drugi ne. Veliko je podpore, tudi izvolili. Stvar je bila v tem, da so se v Kud-u ko se nekaj izvede. Torej, ko imamo nek projekt. zadrževali ljudje, ki so bili že pet, šest, sedem Manj podpore je takrat, ko se išče ekipa, ki bi to let zelo aktivni in dogajale so se vedno ene in realizirala. Drugače pa mislim, da kot ena redkih iste stvari, kar je bilo zelo monotono. Prišlo je organizacij v Metliki – mislim, da celo edina, ki se 24

ukvarja z mladinsko tematiko – imamo kar dobro podporo mladih in da se veliko mladih čuti pripadnika tega društva, na nek način skušajo pomagati, kolikor so zmožni, če pri enem, pa pač pri enem projektu. Mladi se vključujejo, vse več nas je tukaj v MC Metlika.

in pa iz sponzorstev. Skušamo projekte izpeljati pozitivno, da nam ostane nekaj še za naprej.

T: Kako pa ocenjuješ sodelovanje mladinsko kulturnih organizacij na nivoju Bele krajine? Se ti zdi dobro? Bi morali biti bolj povezani? V vsakem primeru bi morali biti bolj. Nikoli ni dovolj povezano. Mislim, da bi se morali povezati čimbolj v vseh treh občinah. Ali pa še širše – čez Gorjance, čez Kolpo. Itak nas vsi poznajo, če delamo dobre stvari za mladino in je najboljše, če se združimo skupaj. Drugače pa mislim, da se kar dobro dela, kar se tiče Bele krajine. Mogoče je malo rivalstva na nivoju Črnomlja in Metlike – upam, da ga bomo mi presegli. (smeh)

K: Kako se ti pa zdi podpora občine Metlika za delovanje vašega društva? Ker recimo jaz lahko rečem glede Kluba belokranjskih študentov, da ni nekega posluha – ne udeležujejo se naših skupščin, na proslavo, ki smo jo organizirali 15. 1. letos je prišla podžupanja, medtem ko je župan napovedal prihod, a ga potem ni bilo. Glede občine Semič je enako, medtem ko je županja Črnomlja prisotna na vseh naših zadevah in nas tudi zelo podpira. Po eni strani, ko rečemo, da bi se nečesa lotili, da nekaj potrebujemo, so takoj za, a ostane samo pri temu in konkretno ne naredijo nič. Podpirajo nas ravno toliko, da nam moralno rečejo super delate, dobri ste, ko pa je potrebno nekaj konkretno izpeljati – za primer vzemimo TKNP – pa ni nobene podpore in še vedno na koncu mi plačamo kazen zaradi zvoka.

T: Ampak, kako konkretno čutiš to? Kje konkretno te je zmotila ta nepovezanost oz. kje si opazil povezanost? Po pravici nimam še ful izkušenj s tem. Bolj sem imel izkušnje kot obiskovalec kakšnih dogodkov, pa se je skozi čutila ta … Ko prideš na nek dogodek v Črnomelj, da si ti Metličan. Dogajalo se je, da so se vsak teden tepli. (smeh) Enako je na primer, ko je v Metliki, na TKNP nekaj in Črnomaljci pridejo samo v soboto. Saj ti ni nič takšnega, glede na to, da TKNP traja cel teden … Sem sploh kaj odgovoril? (smeh) T: Si, si … (smeh) T: Kako se pa financirate? Delno nas financira občina – preko občinskega razpisa, pa vsak mesec nam občina nakaže določen znesek za delovanje mladinskega centra, mi pa tudi moramo vložiti za delovanje mladinskega centra, to vložimo preko prostovoljnega dela. Financiramo se tudi preko raznih razpisov – JSKD, URSM, pa mednarodnih projektov, kot so Erazmus+, EVS

T: Torej je jedro prostovoljno delo? Da.

vašega

delovanja

T: Kakšna pa je sedaj usoda teh dveh najbolj prepoznavnih projektov Kud Plac? Zaenkrat so čisto zamrli, zaradi več razlogov. Eden izmed njih je bil zagotovo odziv lokalne skupnosti (za TKNP), ker smo morali imeti meritve zvoka in zaradi tega plačati tudi kazen. Drug razlog pa je menjava ekipe. »Stara« ekipa, ki je bila v KUD Placu več ni hotela delati teh projektov, ker jim je bilo dosti vsega skupaj ter da je bila lani na festivalu prisotna slaba energija, zato so predlagali prekinitev festivala za eno leto, vendar jaz mislim, da TKNP-ja več nima smisla obujati, ampak delati neke nove stvari. Imamo v mislih ene par projektov, ki jih bomo izpeljali. Zdaj, kako veliki bodo in, ali bodo dosegli velikost TKNP-ja in Pungarta – najbrž v prvem letu ne, kasneje pa lahko. V glavnem teh dveh projektov več ni, morda kdaj bodo, čeprav

jaz osebno ne verjamem. Delat nove stvari, K: Hvala Miro Cerar (smeh) ker smo nova ekipa in se učiti postopoma od Hvala Miro Cerar, da! (smeh) Drugače pa, kaj ja znam, kaj bo s to žico. Tam pri začetka. mostu je še vedno ta žiletka. T: Nam lahko kaj več poveš o »novih« projektih, ki jih načrtujete? Kaj približno se T: Prej si že omenjal sodelovanje s KBŠ. Kaj pa ti kot predsednik Kud-a pričakuješ od bo dogajalo in kdaj? (smeh) Tako je. Kar se tiče glasbenih projektov KBŠ-ja kot študentske organizacije? Se ti bomo v juliju začeli z elektronskim festivalom, v zdi, da obstaja povezanost oz. kako se boš prvem tednu avgusta pa s hip-hop festivalom, skušal povezati in kaj pričakuješ? ki ga nameravamo narediti malo večjega. Tudi Pa nimam pojma … Konkretno res neznam, kaj s KBŠ-jem smo v dogovorih za »muzički« event, točno bi pričakoval … Ampak uno, da sodelujemo, ki pa ni še popolnoma dorečen. Drugače pa da vidimo kaj lahko kdo ponudi in na kakšen želimo skozi celo poletje povezati dogajanje ob način lahko to izkoristimo v čim večji meri. Čisto Kolpi, da se imajo mladi, pa tudi stari kam »dat«. tako npr. da KBŠ lahko uporablja naše prostore, Ker to je poleti problem v Metliki, da se ljudje, da mi lahko njegove, da se sposoja oprema, ki nimajo kaj delat – nimajo kam dat, potem pa da se sofinancira projekte, ki so potem skupni. Kulturno umetniško društvo in KBŠ gresta »z gremo vsi pač … na »džoint«. (smeh) roko v roki«, saj se obe organizaciji ukvarjata z K: Omenil si »Metliško Kolpo«, kjer imate mladimi, študenti ter kulturo. tudi objekt v upravljanju. Kakšna je tvoja vizija glede tega objekta, kaj boste tam T: Kako vplivajo tvoje osebne preference oz. izvajali in pa tudi, kako je žica vplivala preference vodstva Kud-a na vaš program? na tvojo vizijo, ki si jo verjetno moral Ja, definitivno moji interesi zelo veliko vplivajo – že s tem, da bomo delali hip-hop festival. Hipprilagoditi situaciji? Naša vizija je, da nadaljujemo to, kar je že bilo. hop je ena izmed stvari, ki jih imam zelo rad. Lani nam je objekt poplavilo in sedaj ga moramo Ampak se pa trudim biti čim bolj odprt, za čim obnoviti, ampak še naprej bo tam »lokal«, kjer več stvari. Recimo v mladinskem centru imamo se lahko zaposli 4–5 mladih ter se jim s tem dogodke, ki res zajemajo širok spekter – »svega zagotovi poletni vir dohodka. Obenem pa, da i svašta«. Imeli smo tudi neke religijske stvari tu, imamo svoje kopališče v Metliki, če že imamo čeprav nisem podpornik tega, ampak trudim Kolpo ter da se imamo kam dat. Skozi dan pa se biti čim bolj odprt za vse ideje. Ne morem bomo pripravljali različne delavnice, animacije namreč delati samo po svojih željah, ampak je za mlajše, športne igre ob vikendih pa različne potrebno zadovoljiti celotno publiko – metliško, dogodke – koncerte, stand up, filmski večeri, belokranjsko ali katerokoli drugo. prenos fuzbala. Samo, da bomo imeli v Metliki nekaj, kamor lahko greš in da mladim ne bo T: Kaj boš ti v KUD-u spremenil? Kaj te je do potrebno iskati prevoza v Črnomelj ali v Novo sedaj motilo oz. kaj je delalo bivše vodstvo in česa ne bi ti več? Kam boš usmeril fokus mesto. svojega delovanja? Žica je tam sprva izgledala zelo grdo, sedaj so Glede delovanja v organizaciji želim narediti čim jo sicer umaknili in so postavili panelno ograjo večjo ekipo, ki bi delala. Prejšnja predsednica je izven kopališča, tako da nam v bistvu pomaga, to nekako »hendlala« vse sama, ja nimam pojma če imamo kakšen festival tam, lahko lažje karte kako, saj sam vidim že po nekaj mesecih, da je to ogromno dela in svaka ji čast, da je lahko to pobiramo. (smeh) To je to. 26

vse sama delala, ampak mislim, da nima smisla tako delati ter da je boljše, če dela več ljudi, da si razdelimo delo in da kvalitetno izpeljemo projekte. Jaz sem v Ljubljani čez teden in je ful stvari, ki jih bi moral narediti v Metliki in če ni podpore, da bi nekdo namesto mene opravil določene zadeve, bo težko … Ampak za sedaj nekako kaže, da bomo zgurali. Malo se še lovimo, a smo novi in bomo nekako.

K: Si član KBŠ-ja? Ej, znaš, da ne znam. Nimam pojma. Kaj sem? K: Ne znam. Bil si sigurno kdaj. Bil sem, da.

K: Če pogledaš kot član KBŠ-ja na KBŠ. Kaj ti je pri delovanju všeč, kaj te moti, kaj bi spremenil? Pa kul mi je uno kaj delate. Ja ful rad prihajam v Kar se pa tiče vsebine in programa pa ne bo nekih Črnomelj ven in dajem support vsem stvarem. sprememb. Še vedno bomo delali glasbene Kaj me pa moti? Hm … Nimam pojma, ne znam. evente, morda športne dogodke. Delamo torej Da v Metliki ne kaj zrihtate. celoten spekter kulture in umetnosti – tako kot je bilo prej. Glede glasbenih festivalov smo se K: Da, i nas to moti. le tematsko spremenili v hip-hop in elektroniko, prej smo pa imeli punk-rock festival in festival, T: To je mogoče ta povezava, ki jo boš ki je bil namenjen vsem, ampak smo nekako morda sedaj ti vzpostavil. sklenili, da če festival usmeriš bolj tematsko, Da. potem imaš hvaležnejšo publiko, ki lahko pride tudi od zelo daleč. Nismo se osredotočili samo na Metliko, ker j**iga, ni nas ravni dosti. (smeh)

FIT Student = KBS Student Pripravil: Darjan Spudić, Foto: Arhiv KBŠ

Konec marca smo belokranjski študenti, ki svoje študijske dni med tednom preživljamo v Ljubljani, začeli s trimesečnim programom vodene vadbe FIT študent = KBŠ študent. Vadba je do sedaj potekala ob sredah popoldne na Trim stezi in v zunanjem fitnesu v Tivoliju. Program vadbe zajema skupinske aerobne aktivnosti (hoja in tek), vadbo za moč s poudarkom na učenju pravilne izvedbe gibov in ostale telesne aktivnosti z namenom druženja, izboljšanja počutja, izboljšanja komponente z zdravjem in telesno sposobnostjo povezanega fitnesa, ozaveščanja o pomembnosti aktivnega življenjskega sloga in tudi izboljšanja študijske učinkovitosti belokranjskih študentov. Vadeči so o lokaciji in času izvajanja vadbe vsakotedensko pravočasno obveščeni z dogodkom na Facebook strani Kluba belokranjskih študentov in v Facebook skupini FIT študent = KBŠ študent. Vadba bo potekala tudi v mesecu aprilu in maju na različnih športnih lokacijah po Ljubljani. Vabljeni vsi zainteresirani, da se pridružite na vadbi … Poletje se bliža! Dodatne informacije o programu FIT študent = KBŠ študent dobite pri vaditeljih vadbe Maticu ali Darjanu.

Belokranjski Zur v Companerosu Foto: Facebook Companeros Ljubljana

Skisova trznica 2016 Pripravila: Darja Vukčevič, Foto: Marko Simčič

5. maja se je na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom odvila tradicionalna Škisova tržnica. Spet so se predstavili številni slovenski študentski klubi, med njimi tudi KBŠ. Več o tem, kako smo se imeli, si poglejte v slikah.

#ZVITICA Pripravil: Jan Kocjan

Z oznako #zvitica želimo povezati belokranjce na socialnih omrežjih. Na naslednjih straneh si lahko pogledate nekaj fotografij, ki so jih naši člani objavili pod oznako #zvitica. Zraven slik so napisana tudi njihova uporabniška imena, tako da jih boste lahko našli. Seveda pa vabljeni, da sledite Klubu belokranjskih študentov. Najdete nas pod uporabniškim imenom: klub_kbs. (Slike so razporejene po naključnem vrstnem redu.)

@jankocjan

@anjafear

@katjastariha

@elenaninic

@kristian_asani 32

@kuzmaluka

@nikagrahek

@marusazugelj

@nina_preseren

@nastasjaschweiger

@novakmanja 33

@ogulintjasa

@pintaricdasa3

@pkrallj

@sapienstomas

@stenjacha

@tanja321 34

@tomazivanusic

@tomazstarasinic

@stuks96

@markosimcic

@saso.jakljevic

@ninadimitrovic 35

Einstein 101 Pripravil: Rok Šikonja

Večina je prepričana, da je fizika težka, kar seveda ni res, saj nima nobene teže. In njeno razumevanje ne zahteva kopice formul, ampak zgolj preudarne razmisleke. Te pa premore vsak, saj vsi vemo, da bo žoga v zraku enkrat padla na tla. Tudi razumevanje »Einsteinove« teorije relativnosti ni izjema, ampak zahteva le kanček domišljije in radovednosti.

se po eni plati obnaša drugače kot ostala valovanja, npr. zvok. Če se nam približuje rešilec, je hitrost zvoka sirene za nas različna, kot če miruje – omenjenemu fenomenu pravimo Dopplerjev pojav. Svetloba pa je drugačna, in sicer je neka stvar, ki potuje skozi neki skrivnosten medij in ne glede na to, kdo jo opazuje, ima enako hitrost.

Razpravo o posebni teoriji relativnosti bomo Tukaj vstopi Einstein, ki pravi, da ve, kaj se dogaja kot Einstein začeli z dvema neskončno dolgima in postulira, da je hitrost svetlobe konstanta ter pojasni, zakaj je tako. In sicer, če se svetloba ne vlakoma, eden ob drugem. bi tako obnašala, bi na vlaku brez oken lahko Zamislite si, da stojite v vagonu prvega vlaka, ki ugotovili, ali se gibljemo. Kar bi pomenilo, da nima oken in sprva miruje. Znotraj preverite, ali zakoni optike obveljajo, medtem ko zakoni še vedno veljajo isti fizikalni zakoni in končno mehanike ne, oziroma, da so nekateri zakoni zaspite. Še prej vam povem, da bom medtem ali nad ostalimi. vlak pustil na miru ali pa mu bom povečal hitrost na konstantnih 50 km/h. Zbudite se in vprašam S tem se ni strinjal, ker kot večina znanstvenikov, vas, ali lahko ugotovite, če vlak miruje ali se tudi on verjame v urejenost naravnih giblje? Izkaže se, da tega ne morete ugotoviti. zakonitosti. Ampak s tem, ko je rekel, da je Potem odkrijete okno v vagonu, ki gleda proti hitrost svetlobe konstantna, se je zoperstavil drugemu vlaku in vidite, da se ta giblje v levo mnogim posledicam, ki pa so zelo bizarne, npr. glede na vas. Še vedno ne morete z gotovostjo da čas različno teče. Več o tem pa naslednjič. trditi, ali se gibljete vi v desno ali drugi vlak v levo. Sedaj odkrijete še okno na drugi strani vagona in vidite gručo krav, ki tečejo s hitrostjo 50 km/h. Spet se vprašate, kdo se giblje, vi ali krave? Sumite, da se gibljejo krave, ampak ne izključujete možnosti, da se lahko vlaki v Sloveniji tudi premikajo. Zopet ostanete negotovi. Torej enakomerno gibanje ne spremeni nič, kar pa ne velja za pospešeno gibanje. Če voznik avtomobila hitro zavre, boste to občutili, saj boste udarili z glavo ob sedež in ne morete trditi, da je svet okoli vas pospeševal, saj ste vi tisti brez zob. Ampak v razmislek še nismo vključili ene izmed ključnih sestavin teorije – svetlobne hitrosti. Svetloba je elektromagnetno valovanje, ampak 36

Koristnost telesne aktivnosti za Studente Pripravil: Darjan Spudić

Telesna neaktivnost, ki smo jo omenili v prejšnji številki Zvitice, je problem, ki ne zajema samo študentov zaradi sedečega študiranja, temveč tudi otroke, odrasle in starostnike. Razvoj tehnologije nas je pripeljal v položaj, kjer se na stresni odziv, na katerega bi se človek moral odzvati z »bojem« ali »begom«, odzivamo statično, kar vodi v razvoj nekaterih bolezni sodobnega časa. Si predstavljate, da pridete k zdravniku in vam le-ta ne glede na bolezen vsakič predpiše enako zdravilo brez kakršnega koli navodila za uporabo? V takšnem primeru zdravilo ne bo delovalo ali vam bo celo škodovalo. Kako pa je s telesno aktivnostjo? Je vsaka vrsta telesne dejavnosti učinkovita ne glede na cilje, ki jih ima posameznik? Odgovor na vprašanje verjetno poznate … Zakaj je dandanes REDNA telesna dejavnost nujno potrebna? Oglejmo si nekaj od mnogih pozitivnih učinkov telesne aktivnosti. Nekaj od teh dosežemo že z manj kot 20 minutami zmerne telesne aktivnosti na dan, kar velja za nekoliko manj telesno dejavne posameznike, nekaterim drugim pa moramo posvetiti več časa in se potruditi nekoliko bolj. Priporočeno je, da se gibljemo z zmerno intenzivnostjo, pri kateri občutimo visoko zadihanost in se le stežka pogovarjamo vsaj 20–30 minut na dan in vsaj 5-krat tedensko, pa naj bo to vzdržljivostna aktivnost, kot so tek, kolesarjenje in plavanje ali vadba za moč v fitnesu ali doma.

za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni oziroma nekaterih boleznih sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, debelost in rak, zmanjšuje telesno maščobo okoli notranjih organov, izboljša krvno sliko z vplivom na zmanjšanje slabega holesterola in dvigom dobrega, varovalnega holesterola. Telesna aktivnost omogoča lažje reguliranje telesne mase z izboljšanjem telesne sestave (višanje mišične mase in nižanje podkožne maščobne mase). Telesna aktivnost viša kostno gostoto, izboljšuje usklajenost gibanja telesa, z medsebojno koordinacijo moči mišičnih skupin izboljša telesno držo in s tem preprečuje degenerativne spremembe mišičnoskeletnega sistema. Ugotovljeno je bilo tudi, da je zmanjšanje stresa premo sorazmerno s trajanjem zmerne telesne aktivnosti. Z njo zdravimo depresijo in anksioznost (neutemeljen strah). Mogoče najpomembnejši učinek redne telesne dejavnosti, iz katere izhajajo vsi problemi, je opuščanje slabih, nezdravih navad, kot so kajenje, nezdrava prehrana in pitje prekomernih količin alkohola.

Ob redni telesni aktivnosti občutimo več energije, izboljšamo komunikacijske sposobnosti, povišamo samospoštovanje in samozavest. Dokazano je tudi, da imajo telesno aktivni ljudje širši krog prijateljev, bolj optimistične poglede na svojo delovno kariero, pri kateri se srečujejo z manj stresa. Za študente pa je vredno poudariti to, da telesna aktivnost izboljšuje kognitivne sposobnosti. Učenje in sposobnost koncentracije je tako učinkovitejše, kar posledično privede do boljših študijskih uspehov. S prilagojeno telesno aktivnostjo Učinke telesne aktivnosti lahko v grobem delimo tudi izboljšujemo motorične sposobnosti, ki na učinke na zdravje in učinke na kvaliteto jih potrebujemo, ne samo pri športu, temveč življenja. tudi pri ostalih fizičnih naporih ob delu ter premagovanju vsakodnevnih naporov. REDNA telesna aktivnost zmanjšuje tveganje 37

Zaključimo lahko, da ima telesna aktivnost izjemne preventivne in tudi kurativne učinke na človeško telo in bi ji morali posvečati več pozornosti v obdobju mladostništva s tem, da skrb za svoje telo vzamemo v svoje roke (noge). »Če bi lahko telesno aktivnost stlačili v tableto, bi bilo to z receptom najpogostejše predpisano zdravilo.«

ŠIRI KROG PRIJATLEJEV

IZBOLJŠANJE TELESNE DR ŽE

ZMANJŠANJE STRESA IN JEZE

KORISTI REDNE TELESNE AKTIVNOSTI

IZBOLJŠANJE KAZALCEV ZDRAVJA

DVIG SAMOZAVESTI

IZBOLJŠANJE SESTAVE TELESA IN LA JA REGULACIJA TELESNE MASE

O Beli krajini v Slovenskem narodu iz leta 1941 Pripravila: Nina MiketiÄ?

Studentska kuh’na Pripravili: Nika Kocjan in Petra Kralj, Foto: Petra Kralj, Jan Kocjan

Heluu ... Poletje je tu! Čas čevapčičev, pleskavic, ražnjičev in ostalih dobrot, ki se kotalijo po žaru in nato v naših želodcih. Za spremembo bo tokrat nekaj, kar paše na pošteno sončen dan s pivom v roki in nekaj s pridihom mehiškega apetita v naši Študentski kuh’ni. Pa ne štet kalorij. =) Tortilje (za 2 res lačni osebi) Težavnost: ll Čas: 25 minut Potrebuješ: • olje, • 1 veliko čebulo, • 1 bučko, • 2 paradižnik, • 1 papriko, • 1 konzervo fižola, • polovico piščančjih prs, • paradižnikovo mezgo – 1 + ½ čajne žličke, • kozarec vode, • tortilje (6), • sol, poper, čili v prahu – po okusu. Omaka: • 2 sirčka v trikotniku, • 1 velika žlica kisle smetane, • začimbe: sol, poper, česen, paprika, drobnjak.

POSTOPEK: V večji ponvi segrejemo olje in dodamo na manjše koščke narezano piščančje meso. Pečemo ga, dokler ne dobi lepe zlatorjave barve. Pečenega pustimo čakati na krožniku, medtem ko nato v isti ponvi popražimo na drobno sesekljano čebulo in če je potrebno dodamo še malo olja. Po 2–3 minutah oz. ko čebula postane mehka, dodamo ostalo zelenjavo – vso narezano na majhne koščke, fižol, paradižnikovo mezgo ter pečenega piščanca. Vse skupaj pražimo 4 minute in začinimo po lastnem okusu. Dodamo še en majhen kozarec vode, pustimo, da zavre in kuhamo na zmernem ognju še 10 minut. Zadnji 2 minuti kuhanja si pripravimo tortilje – popečemo jih v čisti ponvi ali v toasterju, če ga imamo na voljo. Nato tortilje nadevamo ter jih z zobotrebci fiksiramo. Kot prilogo lahko ponudimo nariban sir in kislo smetano/omako. Omako si lahko pripraviš med vretjem mesa in zelenjave, ker ti vzame le 1 minuto. Vse zgoraj naštete sestavine za omako lepo zmečkaj (začini po okusu) in namaži po notranji strani že popečene tortilije.

Hamburger (za 2 osebi)

POSTOPEK:

Težavnost: ll Čas: 15 minut

V malo večji posodi mesu dodamo sol in poper. Dobro pregnetemo, nato oblikujemo v dober centimeter debeli pleskavici – malo večji od premera lepinje, saj se med pečenjem skrči. Pleskavici pečemo na srednjem ognju na vsaki strani do lepe rjave barve (pribl. 6 minut), poleg peci še 4 rezine slanine in ko spremenijo barvo, jih odstavi iz ponve. Medtem lahko pripraviš omako. Četudi bo katera izmed sestavin v omaki manjkala, bo omaka vseeno odlična.

Potrebuješ: • 2 lepinji, • 2 topljena sirčka v lističih, • 400 g mletega mešanega mesa, • 1 čajno žličko soli, • 1 čajno žličko popra, • 1 paradižnik, • slanina (po želji). Omaka: • 2 žlici (ne preveč) tekočega jogurta, • solata, • 1 žlica majoneze, • ½ limone, • 1 žlica kečapa, • 1 žlička paradižnikove mezge, • 1 žlička gorčice, • 1 sirček v trikotniku, • čili (po okusu).

V posodi zmešaj vse sestavine za omako (vrstni red ni pomemben). Nazadnje nareži še solatne liste na trakce in jih dodaj k omaki. Zmešaj. Ko sta pleskavici pečeni, na hitro popeci še lepinji (lahko tudi v toasterju) samo po notranji strani in nato ju obogati z omako, pleskavico, slanino, narezanim paradižnikom in s sirom v lističih. Hamburger nato fiksiraj z zobotrebcem. Dober tek!

Zabavni koticek Pripravila: Anja Fir

Ali ste vedeli... Pripravil: Jure Kuhar

… da imamo v Sloveniji 2 Poljanski dolini, središče ene je Stari trg ob Kolpi, druga pa se nahaja na Gorenjskem v bližini Škofje Loke … da imamo v vseh 3 belokranjskih občinah registriranih kar 314 kraških jam … da je med njimi z 955 metri najdaljša in 400 metri najgloblja kraška jama Čaganka, ki še ni dokončno raziskana, prvi uradni vstop vanjo pa je bil 30.7.2008 … da je na območju Bele krajine deloval 1 rudnik in sicer rudnik rjavega premoga v Kanižarici … da imamo na območju Bele krajine več manjših tektonskih prelomov, zaradi katerih pride do več blagih potresov na leto. … da imamo ob prelomih manjše izvire geotermalne vode … da imamo v Beli krajini popisanih kar 248 vodnih virov … da je v Občini Semič kar 8 vrhov višjih od 1000 metrov, med njimi pa je najvišji Kopa s 1077 metri. Mirna Gora je s 1048 metri šele na 4. mestu.