Zvitica - poletje 2016 by KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

KAZALO ZVITICA poletje 2016 Klub belokranjskih študentov 2016/3 500 izvodov cena 0€ Odgovorni urednik Darja Vukčevič Oblikovanje naslovnice Dea Biličič

UVODNA BESEDA

AKTUALNO V MC BIT

V METLIKI SE DOGAJA ...

SLUŽBA NA DOSEGU ROKE?

RUZAK NA HRBET PA GREMO

INTERVJU: ZLATA MATURANTA

MOD(ER)NI SUŽNJI

53. JURJEVANJE V BELI KRAJINI

POEZIJA

POPOLNO POLETNO BRANJE: Oblikovanje in prelom Jan Kocjan TISK natiskaj.si Uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si Lektoriranje Petra Ivanetič

MODERNI ROMAN ZA VSAKEGA IN VSAKO

AKTIVNI TUDI MED POČITNICAMI

ZAKAJ SE VES ČAS PRITOŽUJEMO?

EINSTEIN 102

MARIHUANA

VZEMI KNJIGO V ROKE!

KAKO LAHKO SAMI SPREMENIMO MESTNO JEDRO?

ŠTUDENTSKA KUH’NA

ZABAVNI KOTIČEK

REBUSI

Uvodna beseda Pripravil: Kristian Asani

Festival ČrnFest – »festival dobre glasbe, gledališča, smeha in otroškega rajanja«. Tako kot lani pa bo letošnji ČrnFest še festival dobre hrane, predavanj ter športnih turnirjev. ČrnFest se bo letos pričel v soboto, 13. avgusta, s koncertoma zasedb Manouche ter Las Cuerdas & Yolo Bonilla. Zagotovo se obeta večer, ko bodo še največji antiplesalci izgubili boj z gypsy swing in latino ritmi ter se zapodili na sredino grajskega atrija in brezskrbno zaplesali. V ponedeljek se bomo lahko spočili ob gledanju kratkega dokumentarnega filma Kolpa – Kupa – Koupa. Nadaljujemo v torek, 16. avgusta, s stand up-om Tadeja Toša. Tošev nastop pred 2 letoma je bil meni osebno najboljši stand up, kar sem ga gledal v živo in Tadej tudi tokrat obljublja smeh do solz. Naslednji dan pridejo na vrsto naši najmlajši, ko jih bo zabaval že dobro znani čarovnik Sam Sebastian. V petek, 19. avgusta, se nam bo predstavil Zoran Čalić, kitarist pri Majkah in Big Foot Mami, s svojim novim projektom. Kot predskupina bodo nastopili mladeniči združeni v zasedbi Haiku Garden. V soboto, 20. avgusta, pa se nam obeta največja novost letošnjega ČrnFesta, saj bo staro mestno jedro zaprto za ves promet, ulice pa prepuščene ljudem. Že v dopoldanskih urah bodo po celotnem starem mestnem jedru potekali različni športni turnirji ter ostale športne aktivnosti (nogomet 3 na 3, hokej, zumba, shape boxing, kolesarstvo …), ki se bodo zaključile v poznih popoldanskih urah. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, saj za njih pripravljamo »Črnfest deželo«, kjer se bodo lahko igrali na napihljivih igralih, izdelovali športne rekvizite, se učili novih plesov ter spoznali ČrnFest možiclja. Ko se bo dan prevesil v noč pa se nam na Trgu svobode obeta največji koncert v starem mestnem jedru Črnomlja do sedaj. Kot predskupina bodo nastopili Koala Voice, za njimi pa na veliki oder ČrnFesta prvič prihaja najbolj znana slovenska rock zasedba Siddharta! Organizatorji obljubljamo

spektakularen koncert z izjemnimi zvočnimi in svetlobnimi efekti, prav tako pa bo posebna tudi lokacija koncerta. Po napornem vikendu nam bo Tomo Križnar v ponedeljek, 22. avgusta, s svojim predavanjem, imenovanim Tisti, ki ne bežijo, predstavil ganljive zgodbe s svojih aktivističnih popotovanj. Jure Godler in Tilen Artač sta dva mlada talenta, o katerih ni potrebno izgubljati dodatnih besed, le to, da se vidimo v torek, 23. avgusta, ko jih prvič gostimo v Beli krajini in ko za nas pripravljata stand up, v katerem ne bo manjkalo imitacijskih vložkov ter igranja na klavir in violončelo. Sreda bo zopet rezervirana za otroke, ko bo nastopila Brina s svojo lutkovno predstavo. V četrtek, 25. avgusta, pa se nam bo predstavila KBŠ gledališka skupina s predstavo Zeleni Jurij, ki je dramska pesnitev v verzih in je bila ustvarjena pod peresom vodje gledališke skupine – Nastasje Schweiger. Takoj za tem bo atrij rezerviran za vse bivše oz. sedanje člane KBŠ-ja, kjer bodo skupaj obujali spomine na čas, ki so ga preživeli v KBŠ-ju. Člane KBŠ Oldtimer kluba in ostale bo ta večer zabavala skupina Dixie shock band. Zadnji avgustovski petek bo metalsko obarvan, nastopilo pa bo kar 5 različnih bendov. Tudi zaključili bomo s stilom, in sicer s Klemnom Klemnom, ki bo predstavil novo plato, ter Zlatkom&Optimisti. Verjamem, da lahko na ČrnFestu vsak najde nekaj zase in upam, da upravičeno za svojo promocijo uporabljamo slogan »Dobro za vse«. =) Lepo vabljeni!

Aktualno v MC BIT Pripravil: MC BIT, Foto: Jakov Fir Čečura

Od 4. do 12. julija je v Črnomlju potekala mladinska izmenjava History, youth’s opportunity, kjer je sodelovalo 42 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Grčije, Italije, Francije in Malte. Glavni fokus izmenjave je bilo zavedanje lastne zgodovine, kako lahko zgodovina vpliva na naša vsakodnevna življenja in ali je v zgodovini tudi kakšna zaposlitvena priložnost. Prvi dan smo se ogrevali, poskušali zapomniti vsa imena, se povezali v homogeno skupino, predstavili organizacije, zastavili cilje izmenjave ter odšli na lov za črnomaljskim zakladom in na ogled Mestne muzejske zbirke. V večernem delu nas je čakal II. pesniški večer Mirana Jarca, kjer so se skupaj z nadobudnimi belokranjskimi pesniki s svojo poezijo v maternem jeziku predstavili tudi udeleženci mladinske izmenjave.

V četrtek smo se odpravili na pot proti Ljubljani. Najprej nas je čakala diskusija s predstavniki Evropske komisije v Evropski hiši o tekočih problemih Evropske unije, s poudarkom na migrantski krizi. Popoldan je bil namenjen raziskovanju stare Ljubljane in obisku gradu. V petek in soboto smo se spoznavali z najboljšimi turističnimi produkti sodelujočih držav in lokalnim turizmom, šli na krajši pohod po rudarski poti in si ogledali rudarski muzej, obiskali smo Šokčev dvor, kjer smo lahko videli, kako so ljudje še ne tako dolgo nazaj živeli. Tolkli smo lan, videli pridelavo platna, poskusili belokranjsko pogačo ter na delavnici izdelali prave belokranjske pisanice. Kot osvežitev po vročem in napornem dnevu nam je služila Kolpa. Nedelja je bila zopet namenjena bolj resnemu delu. Imeli smo delavnico o socialnem

Naslednji dan je bil namenjen delavnicam o zavedanju in pomenu lastne zgodovine, o tem, kako zgodovina vpliva na naša vsakodnevna življenja ter obisku nekdanjega begunskega centra na Majerju. Sledil je tudi odkrit pogovor z bivšo begunko Sanelo, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Večer je bil namenjen internacionalni kuhinji in degustaciji različnih zvarkov.

podjetništvu in zgodovini kot neizkoriščenem potencialu za izdelavo novih tržnih projektov za obogatitev turistične ponudbe Bele krajine, kar je bil tudi glavni fokus izmenjave. Zadnji dan so tako udeleženci v Mestni muzejski zbirki v Črnomlju predstavili kar nekaj zanimivih projektov, ki bi lahko bili v bližnji prihodnosti tudi izvedeni v lokalnem okolju. Opozorili so na velik potencial Bele krajine za kvaliteten turizem, ki se ga trenutno žal še ne zavedamo ter podali nekaj predlogov, kako spremeniti trenutno turistično ponudbo, da bi bila za tujce še bolj privlačna. Udeleženci so prejeli tudi uradno potrdilo Evropske unije Youthpass.

V Metliki se dogaja ... Pripravila: Vita Vlašič, foto: arhiv KUD Plac

Mladinska scena v Metliki od nekdaj velja za močno in alternativno. V mestu, ki spi še trdneje od ostalih belokranjskih, ima zdaj že nekaj časa največjo vlogo pri kratkočasenju, zabavi in izobraževanju mladine Kulturno umetniško društvo Plac. V letošnji sezoni smo v Mladinskem centru priredili več različnih delavnic in zanimivih večernih dogodkov. DJ Cukki nas je učil veščine DJ-anja, plesali in učili smo se živahno salso ter se smejali šalam na stand up comedy večeru. Na izmenjavi oblačil smo navdušeno ugotovili, kako preprosto lahko zastonj obnovimo svojo garderobo, se na filmskem večeru seznanili z uspešnim delom mladih režiserjev Eme Muc in Augusta Braatza ter se na akustičnem koncertu sprostili ob nežnih zvokih glasbe Daniela Vezoje. Pogumni popotniki so nas na potopisih skozi svoje predstavitve peljali v Indijo, Gruzijo in Armenijo, na Poljsko in v Jordanijo. Kot vsako leto smo tudi letos priredili čistilno akcijo in uredili metliško kopališče. Prav tako smo znova oživeli tradicijo kresovanja, ko smo 30. aprila na metliškem kopališču ob zvokih banda Nipplesi prižgali kres. Naš novi projekt je predstavljal Dan kulinarike, kjer smo pri organizaciji športnih iger in tekmovanja v kuhanju golaža sodelovali s Športnim društvom Križevska vas. Komaj smo že dočakali poletje in v začetku julija spet odprli vrata naše poletne rezidence – Metliške Koupe! Na metliškem kopališču, malem zelenem raju ob Kolpi, sta poleg visokih krošenj in širne zelenice za poležavanje na voljo tudi igrišče za odbojko na mivki in metliški tenis. Tam pod okriljem KUD Placa zdaj že tretje poletje obratuje najbolj ljubek in sproščen belokranjski lokal. Na terasi so se in se še bodo skozi poletje odvijale razne ustvarjalne delavnice in sobotni večerni program. 8

Avgusta pa smo uspešno izvedli naš največji, popolnoma nov projekt – festival Over the Fence. Glasbeno-ustvarjalni dogodek je povezal prebivalce bivše skupne države in poskušal preseči realne in ideološke meje skozi hip hop kulturo. Obiskovalcem smo ponudili 4 dni brezplačnih delavnic (breakdance, MC, DJ, street art, fotografska in video delavnica), dogajanje za najmlajše tekom dneva ter večerne glasbene koncerte domačih in mednarodno priznanih glasbenikov. S tem smo metliški in širši javnosti predstavili novo sfero alternativne kulture in tako poskusili v družbi doseči več spoštovanja do drugih in drugačnih.

Alternativa (takšna ali drugačna), omogočanje mladini, da kakovostno preživlja svoj prosti čas in pridobiva neprecenljive izkušnje z delom v kolektivu, teženje k skupnim ciljem ter dajanje duše mestu so od nekdaj in še vedno ostajajo naše osrednje vodilo pri delovanju.

V sezoni 2015/16 smo delovali tudi na mednarodnem področju: na EVS izmenjavi smo gostili prostovoljca iz Bosne in prostovoljko iz Grčije, ki sta se v Metliki ukvarjala vsak s svojim projektom, zastavljenim ob pričetku programa. Poleg tega smo se v okviru EVS-a vključili tudi v program Euroasi, ki povezuje evropske in vzhodnoazijske države. Tako smo na krajši izmenjavi gostili tudi Indonezijca, 2 Indonezijki in 3 Filipinke.

Služba na dosegu roke? Pripravil: Tilen Lamut, Foto: Finance

»Kje boš našel službo?«, »Kaj boš, ko končaš faks?«, »V današnjih časih je težko.«, »Služb ni, sploh za ljudi s tvojo izobrazbo.«, »Želim službo, pa nihče ne išče ...« So ti ta vprašanja in komentarji znani? Verjamem, da se kot študentka ali študent iz Bele krajine v tovrstnih pogovorih znajdeš še večkrat kot ostali. Občutek imam, da se prevečkrat prehitro vdamo v usodo in sprejmemo svojo »neperspektivno prihodnost«. Kljub temu, da je Bela krajina po odstotku brezposelnih v vrhu, se trend v zadnjem letu in nekaj mesecih izboljšuje. Tako je bilo aprila letos v Beli krajini brezposelnih za 11,3 odstotke manj ljudi kot v enakem obdobju lani. Junija je bilo v Sloveniji po dolgem času manj kot 100 tisoč brezposelnih, kar je skoraj 10 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Torej morda vse le ni tako črno. Ob iskanju zaposlitve, naj si bodi v času poletnih počitnic ali za daljše obdobje, se moramo vprašati, če si resnično želimo najti delo ali nam je zgolj všeč ideja, da bi se zaposlili, prave volje pa nam za ta korak kaj kmalu zmanjka. Prepričan sem, da zaposlitev lahko najde vsak, ki si to resnično želi. Poti je neskončno, odprte so nam številne možnosti. Prvi korak k temu je brez dvoma nabiranje izkušenj s študentskimi deli, tudi če gre samo za »kelnarjenje« v času poletnih počitnic. Zaposlitev bomo dobili, če si jo zares želimo – če ne obupamo po petih poslanih prošnjah z razlogom »itak mi nihče ne odgovori«.

portalih so tu tudi ostale spletne strani študentskih servisov, portal Mojazaposlitev. si, časnik Finance pa vsak teden objavi izbor najboljših prostih delovnih mest. Družboslovci se lahko obrnemo na Marketing magazin, kjer vsakodnevno najdemo delodajalce, ki so nam pripravljeni ponuditi priložnost, da se dokažemo. Obiščite delavnico priprave življenjepisa, pozanimajte se pri prijateljih, ki imajo več izkušenj z razgovori za delovno mesto, poiščite koristne nasvete na spletu, bodite pripravljeni na pogovor in morda najpomembneje, pokažite resnično voljo do opravljanja poklica ter pozitiven odnos do soljudi. S tovrstnim pristopom in dobro pripravo na razgovor nam tudi ob morebitni zavrnitvi ni žal, saj vemo, da smo storili vse v naši moči. Imamo izkušnjo več, ki nam bo nedvomno koristila na naslednjem razgovoru. Službe so na dosegu roke. Vprašanje pa je, koliko truda in prizadevanj smo pripravljeni vložiti v to, da izkoristimo priložnosti, ki so nam na voljo. Kljub temu da nas želijo številni prestrašiti, nas s pozitivnim pristopom, odločnostjo in željo po zaposlitvi nič ne more ustaviti pri tem, da najdemo službo, v kateri bomo lahko razvili svoj potencial. Slednjega pa imamo Belokranjci več, kot se sami zavedamo.

Možnosti za zaposlitev je ogromno, tako za družboslovce kot naravoslovce. Na e-študentskem servisu je danes, 17. julija 2016, na voljo 1774 delovnih mest, na spletni strani MojeDelo.com pa najdemo 1227 delovnih mest na najrazličnejših področjih. Ob omenjenih 10

Ruzak na hrbet pa gremo Pripravila: Špela Nagode, Foto: arhiv Špele Nagode

Utrujenost in slaba vremenska napoved sta naju prepričala, da se pozanimava o nakupu vozovnice za vlak. Ker je bila cena zelo ugodna, sva se do zadnje destinacije na najinem potovanju odpravila kar z vlakom. Po 360 km vožnje na nabito polnem vlaku sva prispela v Prago. S podzemno železnico sva se pripeljala na severni rob mesta, v bližino živalskega vrta, kjer ima vsaka hiša z večjim vrtom svoj kamp. Nastanila sva se v kampu Hajek, zaradi njegove prostornosti in zelene ter prijetne okolice. Na recepciji naju je prijazno sprejel lastnik kampa, ki nama je na kratko opisal Prago, njene znamenitosti in podobno. Ker sva si po dobrih treh tednih potepanja zaželela malo žuranja, sva povprašala o klubih v bližini. Prijazno se je nasmehnil in nama predlagal, da se o tem pogovoriva z dekletom, ki je delalo naslednji dan in nama bo predstavilo nočno življenje v mestu. Zjutraj sva spoznala Mihaelo. Ko sva ji po pogovoru pokazala sliko Metelkove, se je nasmehnila, natipkala nekaj besed v Google in k nama obrnila ekran. Slika ne bi mogla biti bolj podobna Metelkovi. Zvečer sva se odpravila v klub Cross, trinadstropno hišo, v kateri prirejajo koncerte alternativne glasbe in kjer sva se

domače počutila že pri vhodu. V naslednjih dneh sva si ogledala tudi večje znamenitosti v mestu. Na Karlovem mostu se je kar trlo turistov in raznovrstnih uličnih umetnikov. Odpravila sva se tudi na grajski grič, ki ponuja lep panoramski razgled nad mestom. Nanj sva se povzpela po ozkem in neskončno dolgem stopnišču. Na griču, v osrčju največjega strnjenega grajskega kompleksa na svetu, stoji gotska cerkev sv. Vida, Vaclava in Vojteha, katere glavni stolp se dviga 96,5 m visoko (na sliki je sprednja stran cerkve z malo nižjima, 82 metrskima stolpoma). Bila sva tudi na Vyšehradu, še eni praški graščini, ki ponuja razgled na lepo urejene vrtove, na Vltavo in obzidje, katerega namena nisva izvedela. Ogledala sva si tudi več drugih znamenitosti, ki jih v Pragi res ne primanjkuje. Teden v Pragi je hitro minil in že sva se pakirala za pot proti domu. Ponovno naju je namesto štopanja zaneslo na (poceni) avtobus do Čeških Budejovic, kamor sva prispela ravno po zaprtju avtobusne postaje, zato sva premislila o nadaljevanju poti ob pivu. Seveda sva se hitro ponovno znašla ob cesti z dvignjenima palcema in prav tako hitro naju je ulovil dež. Štopala sva poleg mostu, ki je med nevihto dokaj neuspešno

služil tudi kot spalnica. Ko je nevihta ponehala, sva odštopala proti Linzu in naprej proti domu. Tik pred Slovenijo, na avtocestnem počivališču v bližini Beljaka pa se je ustavilo. Dva dneva so mimo vozili nabito polni avtomobili turistov, ki niso imeli prostora, nekateri pa volje, da bi s seboj vzeli dva štoparja. Končno nama je ustavil nadvse prijazen Srb, ki se je peljal na obisk k babici. Kmalu naju je od Slovenije ločila samo še dolga kolona pred predorom Karavanke. Tudi to smo premagali in kot bi mignil, smo bili doma. (Kljub temu, da je nisem omenila, nama je več kot pol poti družbo delala tudi lončnica.)

Intervju: Zlata maturanta Pripravili: Manja Novak in Nina Miketič, Foto: Arhiv Srednje šole Črnomelj

Romana Vranešič in Matija Lovšin sta letošnja zlata maturanta splošne mature na črnomaljski gimnaziji. Splošno maturo je na SŠ Črnomelj opravilo 97,37 % dijakov, kar je tri odstotke več, kot je slovensko povprečje. Vseslovensko povprečno število točk je 20,0, pri črnomaljskih maturantih pa 20,76. Romano in Matijo smo povprašali o njunih občutkih po opravljeni maturi in ciljih za prihodnost.

razmišljam, ampak to je še daleč. MATIJA: Študij fizike, nato mogoče tujina. V bližnji prihodnosti pa me čaka lingvistična olimpijada v Indiji. Kako gledata na maturo sedaj, ko je že mimo? Je res tako strašno?

MATIJA: Jaz nisem bil ravno pod stresom, ker zlata na fiziki ni nekih omejitev. V bistvu sploh ni tako težko, ampak ker je to matura, si malo živčen. Največ časa sem posvetil učenju slovenščine. ROMANA: To je en velik uspeh, ker ne trepetaš več toliko za vpis na fakulteto. Splačalo se je ROMANA: To je zelo odvisno od tega, na katero potruditi, pa se en mesec učiti. Sicer nisem fakulteto se želiš vpisati, zaradi omejitev. pričakovala, da bom zlata maturantka, mislila Prihodnost je odvisna od mature. Ni tako sem, da bom imela točko, dve manj. Kaj vama pomeni maturanta?

to,

sta

MATIJA: To je definitivno en velik dosežek. To je bil moj cilj. Ko sem odpisal, sem sicer mislil, da bom bolj na meji, pri naravoslovnih predmetih pa sem pričakoval veliko točk. Na kak način mislita, da vama bo to koristilo? ROMANA: Koristilo mi bo definitivno pri vpisu na fakulteto, prav tako pa je to ena lepa informacija za življenjepis. In tudi znanje ni zanemarljivo. MATIJA: Znanje pri fiziki in kemiji, ki sem ga pridobil z maturo, mi bo koristilo na fakulteti. Preko učenja za maturo veliko pridobiš tudi na splošni razgledanosti. Kakšni so vajini cilji za prihodnost? ROMANA: V prihodnosti me (upam da) čaka študij medicine, ki ga želim čim bolje opraviti. Kasneje mogoče kakšna raziskovalna naloga in specializacija … Mogoče okulistika, najverjetneje se bom še velikokrat premislila. Tudi o tujini 13

težko, kot pravijo profesorji, letos je bilo slušno razumevanje pri angleščini sicer malce težje. Se veselita študentskega življenja? Živci pa tako ali tako otežijo stvar. Tisti mesec napneš moči, v bistvu si pa že tako in tako veliko OBA: DA! Zelo! zapomniš skozi vsa 4 leta. Kakšen nasvet bi dala dijakom, ki jih Sta imela med pripravami za maturo kaj matura še čaka? prostega časa? S čim se še ukvarjata? ROMANA: Delajte sproti! Sploh v 4. letniku, ROMANA: Imela sem čas za glasbeno šolo in ampak najboljše je od začetka, čeprav v 1. in 2. vsakodnevne vaje. letniku ni motivacije. (smeh) MATIJA: Tudi jaz sem imel dosti prostega časa za MATIJA: Ne se preveč sekirati in biti pod stresom, igranje igric. (smeh) ker ni spet tako težko, kot strašijo profesorji.

Mod(er)ni sužnji Pripravila: Manja Novak

Oblačila oblikujejo naš vsakdanjik. Nekaterim bolj, drugim manj. Z njihovo pomočjo komuniciramo in sporočamo drugim marsikaj o sebi. Vsak mesec kupimo nov kos garderobe, a redko se vprašamo, kaj smo kupili in kdo je iz kosa blaga naredil majico, ki nam naslednje poletje najverjetneje več ne bo všeč. Zakaj je na razprodaji obleka, ki je bila v redni prodaji zaradi 14

cene vredna le našega občudovanja, znižana na smešno ceno, ob kateri niti ne pomislimo dvakrat ali sploh potrebujemo nov kos oblačila? Odgovori na vprašanja tičijo mnogo dlje od trgovine, v kateri smo ravnokar na razprodaji srečni kupili nov kos oblačila in z mislijo na dobro kupčijo odhajamo v naslednjo.

Včasih je bil sistem nakupovanja oblačil drugačen. Modne hiše in trgovine so imele le zimsko, pomladno, poletno in jesensko kolekcijo in ljudje niso tako pogosto zahajali v trgovine z oblačili. Danes pa je modna industrija popolnoma spremenila način proizvodnje in prodaje. Sistem, po katerem nakupujemo v 21. stoletju, imenujemo »fast fashion«. Nove kolekcije nas v trgovinah pričakajo vsak drugi teden in s tem se je prodaja oblačil v zadnjih desetletjih drastično povečala. Posledica tega je tudi povečana proizvodnja tekstila. Cene oblačil so se zaradi masovne izdelave nižale, stroški proizvodnje pa narasli. 95 % oblačil je izdelanih v državah tretjega sveta, kjer povprečen delavec v tekstilni tovarni zasluži dva dolarja na dan. Tovarne so odvisne od znamk in trgovin, ki določajo ceno, po kateri bodo odkupile določen artikel od proizvajalca. S tem blagovne znamke proizvajalce silijo v nižanje stroškov izdelave, saj nimajo drugih možnosti, kot da sklenejo posel, ki ga nujno potrebujejo. Da bi proizvajalci še vedno imeli minimalen dobiček, se morajo odpovedati nečemu drugemu. To vodi do neupoštevanja varnostnih predpisov in slabih delovnih razmer. Leta 2013, ko se je v Bangladešu sesedla tekstilna tovarna in je življenje za ceno oblačil izgubilo 1130 delavcev, več kot 2000 poškodovanih pa so rešili izpod ruševin, je svet pogledal na modno industrijo z druge plati. Zakaj je industrija, ki zasluži več milijard letno, nezmožna ustrezno podpreti milijone svojih delavcev, jim zagotoviti temeljnih človekovih pravic? Za nizko ceno oblačil ne bi smeli ignorirati življenj drugih ljudi. Pogoji, v katerih delajo delavci od svojega 13. leta naprej, so nam nepredstavljivi. Vročina in zatohlost v tovarnah, uporaba strupenih kemikalij brez zaščite, 12-urni delavnik. 85 % vseh tekstilnih delavcev je žensk, ki zaradi službe ne morejo vzgajati svojih otrok in zato živijo pri sorodnikih. Majhni otroci, ki ležijo pod šivalnimi stroji, ker jim mame ne morejo zagotoviti drugega varstva, niso redkost. Vsi poskusi delavcev, da bi si izboljšali delovne razmere, so bili zatrti, največkrat tudi z nasiljem. Če 15

stopimo še korak nazaj, vidimo, da so z modno industrijo neposredno povezani tudi kmetje, ki gojijo gensko spremenjen bombaž, za katerega morajo kupiti semena in drage pesticide, da bi rastlino uspešno vzgojili. Zaradi zadolževanja pri prodajalcih, kmetje izgubljajo zemljo. V zadnjih 16 letih je v Indiji povprečno vsakih 30 minut kmet storil samomor. V pokrajini Punjabi v Indiji, kjer pridelajo največ tovrstnega bombaža, je število obolelih za rakom in deformiranih otrok zaradi pesticidov visoko nad povprečjem. To so skriti obrazi modne industrije. Z nizkimi cenami oblačil nas prepričajo, da si lahko privoščimo več in da smo bogatejši, a v resnici postajamo vedno bolj revni, saj se z vsakim kupljenim kosom oblačila odmikamo od človečnosti. Naslednjič, ko boš čakal v vrsti na blagajno in v rokah držal kos oblačila, ki je šel čez mnogo rok obupanih delavcev, ki si za začetek želijo le boljše delovne pogoje, razmisli, če je življenje človeka vredno 10 €, kolikor boš plačal za majico, ki bo že čez pol leta končala na odpadu. Vsega, kar imamo oblečeno, se je dotaknila človeška roka. Mogoče roka, ki je danes za ceno majice ni več. Ne zatiskajmo si oči pred sužnji modernega sveta in najdimo srečo drugje, ne v oblačilih in materialnih dobrinah. Lep obisk Qlandije vam želim.

53. JURJEVANJE V BELI KRAJINI Pripravila: Nina Miketič, Foto: Jan Kocjan

Etnoglasbeni in folklorni festival Jurjevanje je že drugo leto zapored prebudil staro mestno jedro Črnomlja. Letos je festival, ki ga je obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev, vključeval več kot 70 programskih točk, z več kot 130 urami kulturnozabavnega programa na 15 različnih prizoriščih, kjer je nastopilo več kot 1500 nastopajočih, ki so v Belo krajino prišli iz 12 različnih držav. V organizaciji Kluba belokranjskih študentov, MMK Bela krajina in MC BIT-a pa je v atriju črnomaljskega gradu vzporedno potekal EtnoFolk Fest, ki je tudi letos poskrbel za odlične glasbene poletne večere. Glasbena skupina Happy Ol’McWeasel, Pero Lovšin in Španski borci ter Prismojeni profesorji bluesa so napolnili grajski atrij, ki je tudi letos pokal po šivih, zaradi množičnega obiska vseh, ki uživajo v odlični glasbi.

POÅ LJI SMS DOMINIK5 NA 1919 IN DONIRAJ 5 EUR

Poezija

Pripravila: Nastasja Schweiger

Bežni pogled ubija Ko sem srkala kavo s preveč ožgano peno, prebirala novice prejšnjega tedna in je bil zrak še pretežak, da bi sploh lahko vstala, zadihala z levim krilom pljuč, si nadela očala in končno razumela vse pesmi brez rim, me je nekdo v kotu bežno pogledal. Spreletel me je srh in mamine besede nedolžni morilcev, ki ti kot za šalo prerežejo vrat in z rožamarinovo omako pomalicajo tvoje srce. Ko sem že vtipkala 112, skoraj pritisnila kliči in pod osmrtnico napisala željo sprevoda ‘svojci cvetje hvaležno odklanjajo’, je stoprvi čut o serijskem klavcu v meni odpovedal in prinesel nežnost, ki je nisem nikoli od blizu spoznala. Ta bežni pogled je bil dovolj. Ljubezen ... se pač zgodi.

Šelestenje Z obrazom prislonjena na rjavo platnico čakam, da bo s stare veje odpadel zadnji list jeseni in se zazibal v praznino večnosti, ki bo šelestela kakor tistega oktobrskega dne, ko sva skupaj odtrgala poslednji list starega javorja in ga v eno držala v dlaneh, kot da bi bilo prvič. Spravila sem ga v najlepšo knjigo in pod njim nekaj zapisala: za vedno

Popolno poletno branje: Moderni roman za vsakega in vsako Pripravila: Neza Steiner, Foto: Arhiv Neže Steiner

Ko poletna vročina vabi na oddih na rajske peščene plaže in ko ti morski valovi blažijo razgreto kožo, ti roke kličejo po osvežujočemu koktejlu in knjigi, ki predstavlja popoln odklop od vsakdanjega življenja. Idealno branje v poletnem času je knjiga, ki te tako prevzame, da se ne moreš pridružiti zabavi na plaži, dokler ne končaš poglavja. In nato naslednjega in še naslednjega ... Tem kriterijem ustreza moderni ljubezenski roman Equinox. Avtorica Kristina Steiner je 1. aprila letos izdala prvi del v zbirki Alpha series. Roman preučuje idejo ljubezni v sodobni družbi, kjer tehtnica dominantnosti visi med žensko in moškim. Ali se lahko samostojna, uspešna, ambiciozna oseba, katere prioriteta ni ljubezen, sploh zaljubi? In to v trenutku? Zgodba opisuje, kaj se lahko zgodi z dvema osebama, ko jima tisto, kar sta si predstavljala kot pekel, dejansko ponudi nebesa. A vendar je to novo in do zdaj nezaželeno. Ali to pomeni, da bosta temu obrnila hrbet? Ali imata sploh moč to storiti?

vse, kar od dobre knjige pričakujete in še več. Knjiga vas bo nasmejala, razžalostila in razjezila. Knjiga nas je vse, ki smo jo do sedaj prebrali, popolnoma zasvojila.

Roman je prepojen s sarkazmom, iskrenostjo, neposrednostjo, zabavo in strastjo. Pripovedovan z dveh perspektiv dovoli bralki ali bralcu vstop v oba svetova – moški in ženski. Cilj avtorice je bil ustvariti močan ženski lik, ki enakovredno parira moškemu. Kako se razvija veza, ko je ženska tista, ki določa pravila in je enakovredna nasprotnica, ki je sama sebi postavila in izpolnila vse prioritete, brez da bi rabila kogar koli drugega? Zgodba ni napisana po receptu »girl meets boy and they fall in love«, ampak gre za kompleksen odnos med dvema dominantnima subjektoma.

Roman je dostopen preko spletne trgovine Amazon. Za več informacij pišite na kristinasteiner.equinox@gmail.com.

Avtorico boste imeli priložnost spoznati v jesenski izdaji Zvitice, kjer nam bo v intervjuju odprla vrat v njen svet ustvarjanja. Do tedaj pa ji lahko sledite na njenem osebnem blogu, kjer je tema Equinox in ženski pristop k moderni družbi. Poleg tega je zelo dejavna na socialnih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter, kjer ji zagotovo ne grozi pisateljska blokada.

MNENJA BRALK IN BRALCEV

Janja Klemenčič: Če imate radi ljubezenske romane, oz. bolje rečeno »začinjene« romane, vas ta knjiga ne bo pustila na cedilu. Avtorica vas prijetno preseneti z zanimivi liki, vznemirljivo zgodbo in najpomembnejše – z okusno mero erotike. Končno, knjiga z dobro ljubezensko zgodbo in ravno pravšnjo dozo seksa (saj je po navadi Zaradi žanra je roman sicer prvotno namenjen ali dolgočasna romanca ali pa pretirano bralkam, a ne izključuje bralcev, kar potrjuje pornografska). marsikateri moški. Ob branju boste dobili Friedrich (bralec iz Texasa): 24

Od stotih knjig, ki sem jih prebral, lahko rečem, da nisem prebral niti enega ljubezenskega romana. Iz neznanega (in nepomembnega) razloga sem se odločil, da preberem Equinox. Imam veliko spoštovanja za nekoga, ki objavi roman ne glede na število bralcev. Ne glede ali ima knjiga enega ali milijon bralcev, je dejstvo, da vztrajni avtor dokonča svoje delo, več kot pohvalno. Kristina se ni vzdržala pri vključevanju bralca v okusne in strastne scene. Kaj je ljubezenski roman brez surove, iskrene intimnosti brez zadržkov? Njeno delo je vredno branja in pustila je odprta vrata za nadaljevanje, ki ga bom zagotovo prebral. Monika Simčič: Takoj po začetku branja knjige me je zasvojila zgodba in njeni liki. Všeč mi je, kako je zgodba polna romantike, strasti, poželenja in sarkastičnih misli ter šal, ki zabavajo vsakega. Knjiga te zelo hitro potegne vase in kar ne moraš dočakati, kaj se bo zgodilo naprej. Liki te zelo hitro prevzamejo in začneš dihati ter misliti z njimi. Konec je fenomenalen. Všeč mi je, kako avtorica opiše osebe. Popolnoma sem si lahko predstavljala njihov izgled in kretnje, kot da bi jih gledala v filmu. Avtorica ima prav tako zelo dober okus za glasbo in modo. Equinox je popoln pobeg od vsakdanjega življenja. Odlična knjiga! Nina Prešeren: Equinox je zanimiva knjiga, s katero sem si krajšala letošnje počitnice. Romantična zgodba me je potegnila v vrtinec čustev in erotike, s katero je zgodba še dodatno začinjena. Glavna protagonista imata zelo dodelana karakterja, ki premišljeno krojita zgodbo in jo ohranjata zanimivo za bralca. Skupaj z njima in še nekaj stranskimi osebami vstopimo v zanimiv svet premožnih in uspešnih ljudi, ki imajo vse, kar si človek lahko zaželi. Kljub temu pa se izkaže, da imajo tudi oni nekaj vzporednic s sleherniki. Tudi oni ne morejo svojim čustvom ukazovati in jih skrivati. Ravno to jih naredi človeške in jih približa bralcu. Čustvena vsebina, povezana z družinsko

dramo v ozadju in željo po obvladovanju ter kontroli življenja, razkrije pristno življenjsko plat protagonistov, s katero se lahko poistovetimo. Nina Miketič: Močna, samostojna ženska, boginja, pa tako krhka in lomljiva pod njegovo roko. On božanski in mogočen. Ni mi bilo težko pasti v njuno ljubezensko igro, skrivanje, odrekanje in vedno ponovno hrepenenje. Zgodba Alexis in Coltona je nepredvidljiva. Nemudoma si želiš, da bi imel to, kar imata ona, golo hrepenenje, ljubezen, ki je močnejša on njiju. Avtorica v knjigo vplete polno presenečenj, življenjskih nasvetov in skritih pravil v ljubezni. Liki, katere osebnosti in lastnosti so skrbno izbrane, prepletejo niti s svojimi življenjskimi zgodbami in ustvarijo skupno zgodbo, ki bo pritegnila vse. Zame poseben priokus dodajo poglavja, katera so pisana enkrat iz ženske, drugič iz moške perspektive, kar bralcu omogoča obojestransko razumevanje dejanj in čustev, ki se odvijajo v notranjosti glavnih likov. Knjiga o moči, strasti in življenju me je povsem navdušila. Nina Perčin: Knjiga je top! Knjigi sem pristopila s kritičnim očesom, vendar sem ostala brez besed. Knjiga me je preprosto navdušila. Veselim se naslednje. Pisanje knjig je Kristinino poslanstvo. Kristina Janjac: Odlično branje! Definitivno več kot povprečen ljubezenski roman. Zelo pameten in zanimiv pogled na moderno vezo med moškim in žensko. Toplo priporočam! Demi (bralka iz Londona): Obožujem to knjigo! Pričakovala sem klišejski roman (nekaj podobnega kot »50 odtenkov sive«), ampak je veliko boljša. Knjiga je neverjetna. Ima ravno pravšnjo mero vsega. Upam, da avtorica nadaljuje s pisanjem. Kristina in njeno delo sta nadvse inspiracijska.

Aktivni tudi med počitnicami Pripravil: Darjan Spudić, Foto: Arhiv Darjana Spudiča

Poletje je čas študijskih počitnic. Ko se semester zaključuje in študenti razmišljamo samo o dogajanju po koncu izpitnega obdobja, imamo največkrat v mislih ležanje na plaži z dobro družbo in hladno pijačo ob strani. O hladni pijači tokrat ne bom izgubljal preveč besed, raje bi opozoril na pomen gibanja v času počitnic. Ne smemo pozabiti tudi na večino pridnih študentov, ki se med poletnimi počitnicami preizkusijo v različnih poklicih v okviru študentskega dela, vendar moramo tudi naravo dela upoštevati pri izbiri telesne aktivnosti v prostem času, katere pozitivne učinke smo opredelili v prejšnjem izvodu Zvitice. Kljub preklopu možganov s študijskih obveznosti ne smemo pozabiti na zadostno mero telesne aktivnosti, ki pa mora biti prilagojena poletnim mesecem. V nadaljevanju bomo opredelili nekaj osnovnih priporočil za vadbo v vročih poletnih mesecih, da bo le-ta čim bolj ekonomična.

posamezne vaje. Dolgotrajnejše in intenzivnejše aktivnosti imajo nadaljnje pozitivne učinke na zdravje, telesno sestavo, počutje in funkcionalno zmogljivost telesa.

Kakšen tip telesne aktivnosti je primeren v poletnih mesecih? Za vadbo v poletnih mesecih je priporočljivo izbrati športne aktivnosti, ki jih v ostalih delih leta zanemarjamo zaradi neprimernih vremenskih pogojev. V kategorijo aerobnih aktivnosti tako spadajo vsi vodni športi, predvsem plavanje in veslanje, pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, hoja in tek ter v kategorijo vadbe za moč vadba v naravi.

Na kaj moram biti pozoren? Telesno aktivnost moramo prilagoditi vročim vremenskim razmeram. Medtem ko je za tek in ostale vzdržljivostne športe primeren termin jutro ali dopoldne, ko temperatura zraka še ne dosežejo svoje največje vrednosti, je za moč po nekaterih priporočilih primerno vaditi pozno popoldne ali zvečer. Seveda se moramo neposredno izogibati sončnim žarkom in se pred njimi zaščititi s kremo. Pomembna je tudi hidracija pred, med in po aktivnosti. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo pitje velikih količin tekočine pred, med in po treningu, drugi zagovarjajo ravnanje po občutku žeje. Predlagam, da v vročih poletnih mesecih popijete vsaj 3 dl navadne vode pred vadbo in na vsakih 20 minut vadbe še dodatna 2 dl. Neposredno po rekreacijski vadbi spijte okoli 0,5 l tekočine, v kasnejših urah pa se ravnajte po občutku žeje. Pomembno je, da že na samo vadbo ne pristopimo dehidrirani. Izbira pijače je v rekreacijski vadbi sekundarnega pomena. Za nizko do srednje intenzivno rekreacijsko vadbo v trajanju do 1 ure zadostuje voda. V obdobju neposredno po vadbi pa lahko telo razvajamo tudi s sladko pijačo.

Najmanj koliko telesne aktivnosti potrebujem za zdravje? Priporočeno je, da se gibljemo z zmerno intenzivnostjo, pri kateri občutimo visoko zadihanost in se le stežka pogovarjamo, vsaj 20–30 minut na dan in vsaj 5-krat tedensko. Pri vadbi za moč je priporočeno izvajati kompleksne vaje, ki zajamejo čim več telesne mišične mase, 2–3 krat tedensko, v obsegu 8 vaj na trening v treh serijah od 8 do največ 15 ponovitev

Primer strukture vadbene enote v poletnih mesecih Pred vsako telesno aktivnostjo z namenom izboljšanja fukcionalnih sposobnosti telesa se moramo ogreti, ne samo segreti s sedenjem na soncu. Dovolj je, če izberemo aerobno aktivnost, kot je rahel tek, hitra hoja ali kolesarjenje in jo izvajamo do prvih kapljic znoja. Zatem naredimo dinamične raztezne vaje za večje mišične skupine, kot so kroženja z rokami, kroženja v

bokih, zibanje v kolenih, kroženja v zapestjih in gležnjih, nekaj krepilnih vaj za večje mišične skupine, kot so počep, izpadni korak, dvig in izteg trupa, sklece in potegi z rokami, na koncu pa se sprostimo s stresanjem ogretih okončin in se psihično pripravimo na napor. Glavni del vadbe je lahko aeroben (tek, kolesarjenje, plavanje), anaeroben (vadba za moč) ali je sestavljen iz kombinacije obeh. Pomembno je, da v glavnem delu upoštevamo način obremenitve, ki je opredeljen zgoraj. Medtem ko je pri aerobni vadbi za rekreativce najbolj primerna kontinuirana ali intervalna obremenitev, je za vadbo za moč najbolj priporočen krožni trening. Zaključni del vadbe vedno vsebuje rahel nekajminutni iztek s stresanjem obremenjenih okončin. Po aerobni vadbi sledijo statične raztezne vaje, pri katerih prej obremenjene mišice v nekaj serijah zadržujemo raztegnjene vsaj 30 sekund, po vadbi za moč pa opravimo samo kratek nekajsekundni razteg v več serijah oziroma statično raztezanje opravimo nekaj ur po vadbi.

Pomembna je naša pripravljenost na vadbo, ne zgolj evforičnost na začetku vadbenega programa. Motivacija, ki izhaja iz vsakega posameznika posebej in nagrada za opravljen trud v obliki zadovoljstva z opravljenim delom dajeta najboljše dolgoročne rezultate. Z vadbo je smiselno začeti nekajkrat tedensko v manjšem obsegu in progresivno nadaljevati. Če vadba ne zagotavlja zadovoljstva, bomo hitro odnehali. Adherenco za vadbo nam v veliki meri pomaga vzdrževati dobra družba. Za pomoč pri izvedbi vadbe in z namenom kvalitetnega preživljanja prostega časa v mesecu avgustu pričnemo s programom aerobne vadbe in vadbe za moč v naravi za belokranjske študente in ostale zainteresirane. Vadba bo potekala dvakrat tedensko, izmenjaje na dveh lokacijah. Tekaški del programa bo izveden na trim stezi na Vražjem kamnu, vadba za moč z različnimi inovativnimi pripomočki pa na travnatem igrišču v Vojni vasi. Na začetku in na koncu programa bodo izvedene meritve motoričnih sposobnosti in sestave telesa. Vadeči bodo o lokaciji in času izvajanja vadbe vsakotedensko pravočasno obveščeni z dogodkom na Facebook strani Kako vadbo vkomponirati v življenjski Kluba belokranjskih študentov in v Facebook slog? skupini FIT študent = KBŠ študent. Kot je zapisal kitajski modrec Lao Ce: »Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim Več informacij pri vaditeljih vadbe Maticu in korakom.« Darjanu.

Zakaj se ves čas pritožujemo? Pripravila: Nastasja Schweiger

Letošnja zadnja vožnja z vlakom iz Ljubljane v Črnomelj je bila drugačna kot ponavadi. Vlak je bil nabito poln, zato sem si na postaji Rakovnik slučajno izborila mesto poleg treh študentov. Med vožnjo nisem mogla, da ne bi prisluhnila pogovoru, ki je odmeval skozi moje slušalke. Prvega je morilo to, da mu starši pri dvajsetih letih nočejo kupiti najnovejšega telefona, da bi lahko delal bolj kakovostne fotografije in tako posledično na socialnih omrežjih dobil še večje število všečkov. Drugi je negodoval zaradi slabe prehrane v Ljubljani, saj je bil piščančji zrezek s krompirjem in zelenjavo preveč pusto kosilo za dober zaključek tedna, tretji pa pač ni vedel, kaj bi sam s sabo. Fakultete po vsej verjetnosti ne bo končal in mu je iskreno rečeno tudi vseeno, saj imajo doma lastno podjetje in bajne vsote denarja, s katerimi bo prepotoval svet. Najhujše pa se mu je zdelo to, da v njegovem mestu v zadnjem mesecu ni niti v enem lokalu nastopila Severina ali Jelena Rozga, da se bi lahko pozabaval v novi Fred Perry srajci. Grozno, ne? Ko so izstopili vsak na svoji postaji, sem začela razmišljati o današnji mladini in s tem tudi o sebi ter ljudeh, ki me obdajajo. Mladi so razočarani nad Slovenijo, ker jim takoj po izobraževanju nihče ne potrka na vrata s pogodbo za nedoločen čas – v tujini je drugače, pravijo. Pri nas je hrana kmečka, fantje so preveč urejeni in dekleta prelahka. Pri nas je prevroče, preveč smo oddaljeni od Ljubljane, imamo preslabe ceste in preslab mobilni signal, v kinu so sedeži pretrdi, naš avtomobil pa je po šesti registraciji že prestar. Profesorji so zastareli, da o preveč osladnih učiteljih ne govorimo. Zakaj še nimamo optičnega interneta? Pri nas se nič ne dogaja, smo premajhni, starši nam samo ukazujejo, stari starši pa težijo in nas silijo jesti. Pa je vse to res vredno tolikih besed in pritoževanj?

zgodovinska enciklopedija Črnomlja. Ob njihovih pripovedovanjih se šele zavem, v kakšnih lepih časih živimo. Tako Mici kot tudi moj dedek sta najlepša leta otroštva in mladosti preživela drugače kot mi – njuna glavna skrb ni bil zaslon na dotik ali pa najnovejša nogometna žoga, ampak osnovno pravilo življenja – preživetje. Živela sta z željo po svobodi, z željo po neomejenem gibanju in hrepenela po vsaj eni noči, ko ne bi zaspala z mislijo na bombe in smrt, ki je kosila ob okupaciji Bele krajine med drugo svetovno vojno. Njuno šolanje je bilo razdrobljeno, saj so se zaradi italijanskega in kasneje nemškega okupatorja v Črnomlju ves čas selili iz hiše v hišo. Silili so jih k pozabi maternega jezika, saj so najprej morali govoriti italijansko, nato še nemško. Mesto je bilo zamejeno z ograjo v Loki, pri Gričku in semaforjih. Večkrat sta ostala zunaj nje, saj nista imela prepustnice, omejen jima je bil vstop v lastni dom. Mici je večkrat spala oblečena in le čakala alarm, ki so ga sprožili na Sadežu, ko so zagledali okupatorjevo letalo, ki se je pripravljalo na bombardiranje. Skrivala se je pod kozolci, pod lipami, v kleti na drugi strani mesta in bežala čez koprive. Večkrat je med tekom tudi padla, vendar jo je bolj bolela misel na smrt in najbližje kot pobita kolena in komolci, ki se bodo prej ali slej zacelili. Ponoči je bilo mesto mrtvo – luči so bile zaradi varnosti ugasnjene in okna oblepljena s temnimi plakati. Nihče ni hotel, da bi vojake zamikal obisk v hiši. Črnomelj je bil bombardiran 3. oktobra 1943. Mici in dedek se tega dneva spomnita, kot bi bil včeraj. Moja soseda je z očetom stala na pokopališču v Vojni vasi in žalovala za umrlo mamo. S solzami v očeh sta od daleč opazovala, kako se je nasprotnikovo letalo vračalo in začelo spuščati bombe na mesto. Tresla so tla in bobnenje je odmevalo v ušesih. Otroci so se skrivali pod mizami, matere so jokale in vojaki Ob takšnih razmišljanjih se vedno spomnim na so nemočno gledali, kako smrtonosno strelivo zgodbe dedka, babic in sosede Mici, ki je prava pada na njihove družine, ki so se znašle na 28

nepravem mestu ob nepravem času. Bomba je padla na ulico, ki je bila oddaljena 50 metrov od našega doma. Umrlo je približno 20 ljudi, med njimi tudi dvomesečni dojenček, mati s še nerojenima dvojčkoma in drugi nedolžni ljudje. Človek si po smrti zasluži vsaj dostojen počitek, vendar ga umrli v tem bombandiranju niso bili deležni zaradi stalnega nadzora okupatorja in strahu prebivalcev. Sanitejci so morali ponoči brez luči skrivaj iskati trupla v ruševinah in jih nositi v cerkev sv. Duha. Okupatorji niso bili samo Nemci in Italijani, ampak tudi Slovenci, ki so bili prisiljeni v grozodejstva. Mici mi je nekoč povedala zgodbo o nekem vojaku, ki bi moral z letalom bombardirati predel mesta, kjer so živeli njegovi sorodniki. Raje je bil kaznovan in je bombo spustil tam, kjer ni bilo ljudi, kot da bi razstrelil svoje najbližje. Verjetno je ta vojak takoj pozabil na sebičnost in ukaze nadrejenih ter naredil pravo stvar, ki dandanes zaradi makiavelističnega in materialistično naravnanega posameznika ne bi bila mogoča. Ko sem tako dedka nekoč vprašala, kaj ga je v mladosti najbolj zaznamovalo, mi je opisal dogodek, ko se je na Čardaku pri trgovini Tuš kot mlad fant nemočno skrival pod koritom v hlevu in opazoval, kako je Italijan na motorju streljal

nedolžne ljudi, ki so tekli po cesti. Takšno bližnje srečanje s smrtjo te zaznamuje za celo življenje in ti dodobra pokaže, kaj so pravi eksistencialni problemi in kaj zgolj malenkosti, ki jih lahko preprosto odmislimo. Tudi danes se vsako uro po svetu dogajajo vojne grozote in napadi, vendar se tolažimo s tem, da so od nas oddaljene več tisoč kilometrov. A včasih so se ravno te grozote dogajale tudi našim prednikom, mojemu dedku in sosedi, vašim starim staršem in številnim generacijam nedolžnih ljudi pri nas v Sloveniji, v Beli krajini, v Črnomlju in točno na kraju, kjer se danes sprehajamo, ležerno pijemo kavo, se zabavamo in se ves čas pritožujemo o nepomebnih rečeh. Nikjer ne piše, da se te strahote ne morejo zgoditi tudi nam, zato se moramo ozreti naokoli v svet, v preteklost in začeti ceniti resnično pomembne stvari ter vrednote. Naučiti se moramo, da zaslon na dotik, preveč prijazne babice, ki nas silijo h kosilu, razne Severine, nedeljski mački, slab mobilni signal, premajhno število všečkov in pretrdi sedeži v črnomaljskem kinu niso najhujši problemi, ki lahko doletijo posameznika v današnjem svetu.

EINSTEIN 102 Pripravil: Rok Šikonja

Zadnjič smo začeli debato o posebni teoriji relativnosti in jo postopoma gradili na nizu kratkih preudarnih razmislekov. To pot bomo nadaljevali in si odprli povsem nove poglede, ki pa bodo drugačni. Svet kar naenkrat ne bo čisto takšen, kot si ga zamišljamo, temveč se v njem skriva veliko več, kot je prvotno mišljeno. Tako bo svet postal lepši in hkrati bolj zanimiv ter čuden. Na koncu pa boste nanj gledali z drugimi očmi – to pa je tudi moj namen. Preden začnemo, se spomnimo glavne ugotovitve od prejšnjič, ki vpelje idejo o superiorni hitrosti – svetlobni hitrosti. Ta je enaka za vse in je del zarote, ki prikrije naše gibanje v vlaku. Poglejmo, kaj ta pomeni za svet okoli nas, če že sploh kaj.

zavemo njegovega pomena. Poglejmo, zakaj. Opazujmo dva dogodka, rojstvo sina in rojstvo njegovega očeta. Za nekega opazovalca se oče rodi pred sinom. Ampak glede na zgoraj povedano, lahko najdemo drugega opazovalca, za katerega se sin rodi pred očetom. Ali to pomeni, da bo ob rojstvu medicinska sestra vprašala: »Kako je ime dečku?« Mama pa bo odgovorila: »Ne vem, njegov oče še ni rojen.« Seveda bi bilo to nesmiselno. Izkaže se, da za dogodka A in B, pri čemer je A vzrok B, je zaporedje dogodkov enako za vse opazovalce. Dobljena slika sveta je drugačna, kot smo je vajeni, vendar se v njej skriva še več. Poglejmo, kaj. Vzemimo hipotetična dvojčka Paka in Maka, vsak je za rojstni dan dobil enako svetlobno uro. Svetlobna ura je ura, ki je sestavljena iz dveh zrcal in ujetega svetlobnega žarka, ki se odbija med njima. Vsakokrat, ko žarek zadene spodnje zrcalo, senzor naredi klik.

Zamislimo si, da Žak stoji na sredini vlaka in razmišlja, kako bi sočasno sprožil obe bombi, eno na koncu in eno na čelu vlaka. Ker hoče biti čim bolj natančen, se odloči, da to stori z laserjem, tako da v istem trenutku pošlje prvi Spet se z razmislekom vrnimo na železniško žarek proti koncu in drugi proti čelu vlaka, ki postajo. Pak se je pravkar vkrcal na vlak, medtem nato ustvarita iskri in aktivirata bombi. ko Mak stoji na peronu. Ko vlak zapelje mimo, imata oba usklajeni uri. Oba najprej pogledata Poskus je uspešen, oba žarka v istem trenutku vsak svojo uro in opazita, da žarek v uri potuje dosežeta bombi, ki hkrati eksplodirata. Njegov gor–dol. Nato Mak pogleda proti Pakovi uri. Zanj brat Mak medtem stoji na peronu, mimo žarek v njej ne potuje le gor–dol, ampak opisuje katerega pelje vlak in opazuje. Kaj vidi? Oba žarka cik-cak lomljeno črto, saj se vlak skupaj s Pakom zanj z enako hitrostjo potujeta proti koncema, giblje. Ker je hitrost svetlobe enaka za oba in vendar se zadnji del vlaka še giblje proti prvemu mora žarek v Pakovi uri za Maka prepotovati žarku, medtem ko prednji beži od drugega. daljšo pot, mora biti čas med klikoma, ki ga Zanj se eksploziji ne zgodita v istem trenutku, bombo na zadnjem koncu raznese prej. Kar pomeni, da dogodka A in B, ki sta sočasna za Žaka, nista sočasna za Maka. Še več, zanj se dogodek A zgodi pred B, vendar lahko najdemo še tretjega brata Paka, za katerega se dogodek B zgodi pred A. Kot Einstein smo ugotovili, da je sočasnost relativen pojem. Občutek sreče ob novem spoznanju nas mine, kakor hitro se 30

izmeri Mak, daljši, kot ga izmeri Paka. Mak trdi, da je Pakova ura pokvarjena, saj teče počasneje kot njegova. Na drugi strani Pak vidi žarek v Makovi uri kot cik-cak črto in trdi, da ni njegova pokvarjena, temveč je pokvarjena Makova in teče počasneje. Čigava ura je torej pokvarjena? Kdo od njiju ima prav? Izkaže se, da imata oba. Pakova gibajoča ura za Maka teče počasneje kot njegova in obratno. Nov pogled na svet torej dopušča možnost, da Makova sekunda ni nujno enaka sekundi Paka, čemur pravimo relativnost časa.

Zdaj se vprašamo, ali zgoraj govorimo o istem svetu, v katerem živimo? Seveda, ampak so spremembe, ki jih vpelje teorija relativnosti zanemarljive, njene posledice pridejo do izraza šele, ko so hitrosti, o katerih govorimo, primerljive s svetlobno.

Celotna ideja relativnosti je v tem, da nobena stvar, niti hitrost svetlobe, ne izda konstantne hitrosti vlaka, v katerem sedimo. Posledično se spremenijo pojmi sočasnosti, časa in tudi dolžine. Vendar njeni rezultati segajo še dlje, in sicer tudi do najbolj znane enačbe na svetu E=mc2. Pojavi, o katerih smo razpravljali tvorijo Ob nadaljnjem razmisleku v tej smeri slej ali prej osrednji in težji del teorije, slovita enačba pa naletimo na problem dvojčkov, ki ga moramo zgolj eno ugotovitev. razvozlati. Pomagajmo si z dvojčki od prej. Naj bo Pak starejši dvojček na primer za pet minut. Tukaj se konča naša debata o Einsteinovi Takoj po rojstvu damo Paka v raketo in jo na posebni teoriji relativnosti. Kljub vsemu, kar hitro pospešimo do 80 % svetlobne hitrosti, se dogaja okoli nas, svet ostaja lep in poln Mak pa ostane na Zemlji. Raketa potuje do nam zanimivih stvari, postane še celo lepši, le če ga najbližje zvezde, se tam hitro obrne in se vrne boljše pogledamo in razumemo. nazaj na Zemljo. Vsi na Zemlji so se medtem postarali za 10 let, vključno z Makom. Koliko pa je star Pak? Pakova ura je za Maka tekla počasneje, zato se nazaj vrne mlajši kot Mak, in sicer star 6 let. Problem nastopi, ko se Pak zamisli in reče: »Zakaj si se ti postaral? Saj nisem šel nikamor, ti si se skupaj z Zemljo gibal stran in nazaj. Zame je tvoja ura tekla počasneje. Ali gibanje konec koncev ni relativno? Kje se je simetrija relativnosti porušila?« Preden obupamo nad vsem, česar smo se naučili, omenimo, da gibanje še vedno ostaja relativno. Do anomalije je namreč prišlo pri pospeševanju Paka. Kot smo spoznali v prejšnjem prispevku, Pak ne more trditi, da je Mak tisti, ki je pospeševal. Ob reševanju problema dvojčkov smo odprli novo možnost potovanja, potovanje skozi čas, v prihodnost. Konec koncev potovanje v prihodnost ni tako nemogoče, kot se zdi, potrebna je le zelo hitra raketa. 31

Marihuana Pripravil: Sandi Svetič

Prepovedana droga, ki jo je vsaj enkrat v življenju poskusilo kar 16 % Slovencev. Njena razširjenost je razlog, da se stigma manjša, po podatkih iz lanskega leta naj bi jo poskusil že vsak peti petnajstletnik. Po svetu se vse več držav odloča za legalizacijo v zdravstvene in tudi v rekreativne namene. Glede na razširjenost pa je obveščenost o dobrih in slabih učinkih marihuane zelo majhna. Konoplja, trava, kanabis in še veliko drugih besed opisuje rastlino, ki ji botaniki rečejo z lepim latinskim imenom Cannabis sativa. Ime marihuana pa se uporablja predvsem za posušene cvetove, liste in stebla, ki so namenjeni uporabi za zabavo (rekreativni uporabi). Kajenje je najpogostejši način uživanja marihuane in ima tudi najhitrejši začetek delovanja. Lahko pa se jo zmeša tudi v hrano, na primer v brownije, bombone ali pa se jo skuha kot čaj. Pri teh pa se pojavijo učinki šele po približno 45-ih minutah. Konoplja na ljudi deluje zaradi kanabinoidov – skupine spojin, od katerih v travi prevladuje THC (okrajšava za dolgo in dolgočasno kemijsko ime). Ta ima več različnih učinkov na človeško telo. Kratkotrajno povzroča spremembe zaznavanja, popačen občutek za čas, spremembe v razpoloženju, zmanjšane motorične sposobnosti, težave pri razmišljanju in zmanjšan spomin. V družbi pogosto pride do nalezljivega smeha in zgovornosti. Po dveh do štirih urah delovanje preneha. S popuščanjem učinka pa se pojavita lakota in utrujenost. Do zastrupitve lahko pride predvsem pri uživanju

brownijev in hašiševih olj (ki imajo zelo visoko koncentracijo THC). Pojavi se razbijanje srca, bruhanje, tiščanje v prsnem košu, lahko pride tudi do izgube zavesti. Pri dolgotrajni uporabi pa najbolj izstopajo bolj negativni učinki marihuane. Danes še ni enoznačnega odgovora o nevarnosti marihuane. Vse bolj gotove so ugotovitve, da redna uporaba vpliva na razvoj možganov. To je posebej pomembno za najstnike, pri katerih lahko zmanjša sposobnost razmišljanja, pomnjenja in učenja. Ti učinki pa se ne zmanjšajo niti po prenehanju rekreativne uporabe in lahko ostanejo za vse življenje. Kajenje ima podobne učinke na pljuča kot kajenje tobaka (pljučni rak, bronhitis, emfizem in ostale nerazumljive medicinske besede, ki povezujejo cigarete in pljuča). Prav tako naj bi pri moških znižala nivo testosterona in pri ženskah izločanje ženskih spolnih hormonov, kar naj bi zmanjšalo plodnost pri obeh spolih. Jasna povezava pa obstaja tudi med dolgotrajno uporabo marihuane in psihičnimi boleznimi, kot so hiperaktivnost, učne težave, depresija, tesnoba. Že enkratna uporaba trave pa lahko povzroči začetek shizofrenije pri ljudeh, ki imajo predispozicije za to bolezen. Že samo število uporabnikov marihuane pove, da ima rastlina kar nekaj pozitivnih učinkov, uporablja se tudi v medicinske namene. Seveda pa ni vse tako svetlo, kot izgleda na prvi pogled. Njena uporaba zagotovo prinaša tveganja, na katera ne smemo pozabiti pri uporabi.

Vzemi knjigo v roke! Pripravila: Nina Miketič

Pospravite za nekaj časa študijske knjige in v roke primite nekaj za svojo dušo. V hitrem svetu, v katerem smo nenehno obdani z novimi digitalnimi mediji, pozabimo, da si je kdaj pa kdaj potrebno vzeti čas tudi za nekaj drugega, se prepustiti in podati v svet domišljije ... Za vse tiste, ki ste »knjižni moljčki« (vsaj poletni), je to odlična priložnost, da dobite dobro idejo za naslednjo knjigo, ki bo z vami odpotovala na počitnice. Za vse tiste, ki pa niste veliki ljubitelji pisane besede, pa vam zagotovimo, da branje knjig prav nič ne škodi. Zato zvečer namesto posedanja pred računalnikom, raje odpri knjigo in naj te čarovnija besed popelje nekam na lepše. LJUBEZENSKI ROMANI Zardevajoče dame in robateži z Divjega zahoda. Sodobni princi in princese, ujeti v vrtoglavi vrtinec vroče strasti. Čisto navadni fantje in dekleta, ki iščejo in najdejo ljubezen ter jo kdaj – kot je pač v življenju – tudi izgubijo. Romantični prizori, ob katerih ganjeno smrkamo, vroče scene, ob katerih malce zardevamo, a jih na skrivaj preberemo še enkrat, trpke preizkušnje in ganljiva slovesa, ob katerih smo veseli, da o njih le beremo. • Jojo Moyes, Brez tebe • David Nicholls, En dan • Kiera Cass, Izbrana • Julie Garwood, Ko pride pomlad • David Nicholls, Midva • Lisa Kleypas, Poljubi me v polmraku • Julie Kenner, Vzemi me KRIMINALKE IN TRILERJI Bistroumne spretne detektivke ter zviti in nabriti vohljači po človeških nečednostih. Sprevržene človeške duše, smrtonosni posamezniki, volkovi v ovčji preobleki. Zlo, ki diha za ovratnik, nevarnost, ki se prikrade izza vogla, življenje, ki visi na nitki. Kocine, ki stojijo pokonci, pospešeno

bitje srca, zadrževan dih. In potem mrzlo pivo ali limonada v senci borovca. • Paula Hawkings, Dekle na vlaku • Agatha Christie, Igra ogledal • Gillian Flynn, Ostrina • James Patterson, Prisega •

Joël Patterson, Resnica o aferi Harry Quebert

•

sabel Allende, Ripper

IZBRANO BRANJE ZA SLADKOUSCE Tiste, ki jih težko odložiš, ker se preprosto preveč potopiš vanje. Tiste, ki ponujajo odgovore, a hkrati porodijo v tebi še več vprašanj. Tiste, ki so preprosto čisti užitek, čeprav moraš ob njih misliti in jih priporočiš vsem prijateljem. Tiste, ki odmevajo v tebi, tudi ko mrzle napitke in sladoled zamenja topel čaj. Tiste, ki te pospremijo v jesen in zimo, tudi če jih prebereš poleti. Ker ji pač ne pozabiš. • Harper Lee, Če ubiješ oponašalca • Calos Ruiz Zafon, Marina • John Williams, Stoner • Chris Cleave, Zlato • Janis Varufkais, Globalni minotaver • Haper Lee, Pojdi, postavi stražarja OSEBNA PRIČEVANJA, RESNIČNE ZGODBE IN IZPOVEDI Kaj so doživeli in kaj – marsikdaj tudi kako – so preživeli? Kaj so čutili, kaj se jim je zgodilo in kako razmišljajo? Kaj so se sami naučili in kaj lahko naučijo tebe, ki njihova pričevanja, resnične zgodbe in izpovedi bereš z nogami v mrzli gorski reki ali vročem pesku na plaži. •

Edward F. Logan ml., Skočite, prekleto, skočite

• • • • •

Sophia Loren, Včeraj, danes, jutri Karl Ove Knausgaard, Moj boj Sophie Kasiki, V pekel in nazaj Leah Remini, Zgaga

(Knjige so izbrane na podlagi priporočenega poletnega branja Mladinske knjige.)

Kako lahko sami spremenimo mestno jedro? Pripravila: Martina Auguštin

Staro mestno jedro Črnomlja in tudi vsa druga belokranjska stara mestna jedra že vrsto let ne predstavljajo javni prostor za študente kot tudi za drugo mladino. Vse bolj opažamo, da študenti staro mestno jedro ne vidijo kot mesto srečevanja, druženja in igre. Tudi hodljivost skozi mestno jedro je zelo majhna. Kolikokrat ste se sprehodili čez celotno staro mestno jedro ob navadnem delovniku? Pa si res želimo, da naše mestno jedro uporabljamo na ta način? Da dosežemo večjo uporabnost mesta, je s strokovnega vidika potrebna nova infrastruktura (klopi, žepni parki, ureditev trgov in cest), nova ureditev prometa in novi načini upravljanja. Tako se znajdemo v začaranem krogu čakanja. Čakamo, da se bo na osnovi koncepta zgoraj – spodaj (občina poskrbi za prebivalce) spremenil izgled mestnega jedra na boljše. Šele potem smo kot prebivalci pripravljeni uporabljati te prostore, ki so nam bili namenjeni s strani občine. V zadnjih letih pa so se začele pojavljati po svetu kot tudi v Sloveniji drugačne prakse. Prebivalci mest so postali naveličani čakanja sprememb s strani občin in držav, zato so vzeli vajeti v svoje roke. Pojavile so se samoorganizirane pobude, ki imajo pomembne posledice za produkcijo prostora. Gre za prakse, ki izhajajo »od spodaj«, praviloma s strani povezanih posameznikov. Take prakse so dobile ime skupnostna prenova. To pomeni, da lahko vsak posameznik (študent), ki mu ni vseeno za kakovosten prostor in si želi uporabljati mestno jedro s svojo aktivnostjo, doprinese k izboljšavi. Potrebno je, da se v starem mestnem jedru začnemo zadrževati. Kot skupina študentov, ki se bo zadrževala in iskala svoj prostor v mestnem jedru, bomo opozarjali na to, da nam primanjkuje prostora za druženje. Potrebno je, da se organizira čim več manjših dogodkov, ki bi privabili še več uporabnikov prostora. Kot posamezniki se moramo večkrat

sprehoditi skozi mestno jedro in pustiti avtomobil doma. Potrebno je opozarjati na probleme, na katere se je večina starejših prebivalcev že zdavnaj navadila. Prav zato smo potrebni mladi, ki s svojim vizionarskim pogledom vidimo drugačno podobo mesta. Kolikokrat ste se sprehodili ob obvodnem prostoru reke Lahinje in Dobličice? V samem centru mesta Črnomelj imamo park, ki ga ima le redko katero mesto. Zakaj ga potem ne bi začeli uporabljati in kot prebivalci pokazali, da hočemo ta prostor zase? Več kot bo uporabnikov, bolj opazni bomo in večje spremembe se bodo zgodile. Zavedati se moramo, da se s takšnimi minimalnimi aktivnostmi doseže veliko. Dobre prakse po svetu in tudi v Sloveniji to tudi dokazujejo. Dober primer je High Line park v New Yorku, ki je nastal na osnovi zainteresiranih posameznikov, ki so opozarjali na problem v mestu. Danes pa je to eden izmed najbolj uporabljenih parkov na svetu. Pomembno je, da se zavedamo moči posameznika in še več, moči skupine, kajti sami si oblikujemo prostor, v katerem bi radi živeli. Zato je potrebno, da to skušamo z različnimi aktivnostmi tudi doseči.

Študentska kuh’na Pripravila: Klavdija Lakner

Poletje je čas, ko zaradi vročine že tako ali tako težko jemo, zato je izbira prave hrane in njena priprava precejšnjega pomena. V teh mesecih skoraj vsak obrok vsebuje zelenjavo in sadje z vrta, ki je je v tem času na pretek. Priprava hrane poleti temelji tudi na hitrosti, saj želimo med visokimi temperaturami čim manj časa preživeti ob vročem štedilniku. Zato se loti spodnjih receptov in skuhaj hitro in lahko poletno kosilo, za spremembo pa naredi še sladico, ki je res enostavna za pripravo, rezultat pa zato nič manj okusen.

Piščančja nabodala v jogurtovi marinadi na koščke. Zelenjavo posolimo in dodamo dve žlici pireju s sladkim krompirjem olivnega olja. Tudi zelenjavo damo na hladno. Medtem ko se meso in zelenjava marinirajo, Sestavine za 2 osebi: narežemo krompir na kocke, ga postavimo v posodo s hladno osoljeno vodo in damo Za nabodala: kuhati. Nabodala pripravimo tako, da izmenično - 500 g piščančjih prsi, nabadamo meso in zelenjavo na lesene palčke, ki - 1 manjša bučka, smo jih predhodno namočili v vodi. V večji ponvi - 1 rdeča paprika, segrejemo olivno olje in spečemo nabodala na - 1 rdeča čebula, najvišji temperaturi. Kuhan krompir odcedimo, - 4 žlice jogurta, dodamo stisnjena stroka česna, maslo in mleko - 2+2+2 žlice olivnega olja, ter vse skupaj dobro pretlačimo. Nabodala - 1 žlica limoninega soka, postrežemo na pireju in okrasimo z vejico - 3 stroki česna, rožmarina. Zraven se odlično prileže kumarična - žlička mešanice začimb (poper, origano, solata. bazilika, rožmarin, timijan), - sol. Za pire: - 2 navadna krompirja, - 2 sladka krompirja, - 2 stroka česna, - 1 žlica masla, - 0,5 –1,5 dcl mleka . Postopek: Piščančje prsi narežemo na večje kocke in jih nasolimo. Pripravimo marinado tako da zmešamo jogurt, dve žlici olivnega olja, limonin sok, česen in začimbe. To mešanico prelijemo čez meso in vse skupaj dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za vsaj eno uro. Bučko, papriko in čebulo prav tako narežemo na večje 36

Pita s figami brez pečenja Sestavine: - 250 g ovsenih piškotov, - 150 g masla, - 120 g bele čokolade, - 200 g grškega jogurta, - 200 g sira mascarpone, - sladkor z burbonsko vanilijo, - 5 večjih fig, - zdrobljene pistacije, - med. Postopek: Piškote zmeljemo v drobtine, ki jih prelijemo s stopljenim maslom. Piškotne drobtine in maslo dobro premešamo in stresemo na model za pite. Zmes dobro potlačimo in damo v hladilnik, da se nekoliko strdi. Belo čokolado stopimo nad soparo. V večji posodi zmešamo grški jogurt, mascarpone in sladkor z burbonsko vanilijo. Masi na koncu dodamo še ohlajeno stopljeno belo čokolado ter vse skupaj namažemo na piškotno dno. Na vrh pite zložimo narezane fige in posujemo zdrobljene pistacije. Pito ohladimo (vsaj 3 ure) in postrežemo prelito z medom. Nasvet: namesto fig lahko uporabimo tudi katero drugo sezonsko sadje (npr. breskve, marelice, maline …).

Zabavni kotiÄ?ek Pripravila: Anja Fir

Rebusi

Pripravila: Manja Novak in Jure Kuhar

_______

123456

_____

F=T 12345

_________

12345

123

______ 39

Manja Novak in Jure Kuhar