Zimovanje RKJ in RAJ

Ponovno skupaj Zimovanje RKJ in RAJ Jelenk, 26. – 30. december 1999

V~asih kar pozabimo, da smo pri tabornikih pravzaprav zato, da se imamo lepo, da u`ivamo... Popotniki in popotnice v manj{ih rodovih najve~krat pravega popotni{tva sploh ne do`ivijo, saj je obi~ajno njihova prva naloga v rodu slu`enje. Kljub vsemu pa modre (in vijoli~aste) rutke v~asih {e do`ivijo kak{no spremembo.

Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj sem se nazadnje (~e sem se sploh kdaj) po~util kot popotnik, ki skupaj z vrstniki do`ivlja taborni{tvo v klubu PP – izziv, pustolov{~ino, ustvarjalnost, skupno skrb za `ivljenje, tihe trenutke s prijatelji, brezskrbno otro{ko razigranost in navsezadnje tudi nekaj romantike ob kitari in ognju (sve~ah), brez katerih pravega popotni{tva vsekakor ni.

Pravi za~etek...

Dobre akcije svoje karte poka`ejo `e v prvih trenutkih. RAJ-evci, ki smo na Jelenk pri{li dan za RKJ-evci, smo se na pravo frekvenco uglasili `e zjutraj na avtobusu. Polni pri~akovanj smo pred lovsko ko~o nekoliko prezgodaj presenetili na{e vrstnike. Duhovit improviziran sprejem, ki je v blagi obliki zajemal vse zgoraj na{tete "dele" popotni{tva, je `e takoj nakazal, da bodo prihajajo~i dnevi nekaj posebnega ...

...obetajo~e nadaljevanje... "Zgodovina se ponavlja," je bilo sli{ati, ko je drugi dan poleg zamrznjenih vodovodnih cevi in neuporabnih strani{~ ob kopici novozapadlega snega 14 revija Tabor

Fotogalerija zimovanja je `e od 31. decembra 1999 dosegljiva na raj.rutka.net/zimovanje.

In {e: Hvala Blanki, zimovodji, in vsem ostalim, ki so se kakorkoli potrudili za to ~udovito do`ivetje.

zmanjkalo {e elektrike. Izjava se je nana{ala na legendarno zimovanje RKJ leta 1994 (prav tako na Jelenku), ki je nam, novope~enim tabornikom, po opisovanju starih "ma~kov" vselej doslej vzbujalo skomine.

Mirno, sne`eno jutro nas je navdalo s prijetnimi ob~utki. Obi~ajne naloge, kot so topljenje snega, pripravljanje zajtrka, kuhanje kosila ali pomivanje posode, so postale pravi dru`abni dogodki. Vsi smo se trudili za vse. Program je stekel povsem spontano. Sankanje, vo`nja z zra~nicami, kepanje in druge igre na snegu so nas tako ali tako spremljale venomer. Popestritev so predstavljale predvsem ve~erne in no~ne aktivnosti - no~na avantura z dvema gledali{kima in dvema glasbenima to~kama, no~ne igre na snegu in sprejem gr~. Pri slednjem smo po uri ga`enja 60 in ve~ centimetrov debele sne`ne odeje ~ez drn in strn z zavezanimi o~mi, morali poiskati lu~ko v starem italijanskem bunkerju, ob desetih zve~er (in to {tiri dni po bo`i~u) pri najblji`ji kmetji peti bo`i~ne pesmi, ... Sprejem smo zaklju~ili s petjem podoknice na{i zimovodji, taborni{ko prisego in krstom, po katerem je za vsakega izmed nas na nebu kratko zasijala nova zvezdica.

Pravi pe~at pa so zimovanju dali dru`abni ve~eri. Ogromno smeha in petja, nekaj klasi~ne kitare, ^lovek ne jezi se in karte. ^e vsemu skupaj dodamo {e soj sve~ in kak{no prijetno malenkost, dobimo nekaj prelepih ve~erov, v katerih je vsak izmed nas zopet na{el sebe in utrdil marsikatero prijateljsko vez.

...in u~inkovit konec

Prekrasni trije dnevi so kar klicali po ustreznem zaklju~ku. Po treh urah spanja sva se ob petih zjutraj z Robijem prebudila in odpravila na pot skozi mrzlo zimsko jutro (no~) proti domu. Po nekaj ve~ kot uri hoje naju je na {irni sne`no beli poljani ogrela prva rde~e-rumeno-modra jutranja zarja, ki naju je v vseh svojih odtenkih spremljala vse do roba razgibane planote, od koder sva se (spet) spustila v megleno jutro hite~ih ljudi.