Popotovanja

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO Avto v Ameriki je nuja spomine s popotovanja deli z vami Tadeja Popotovanja

Milivojevi~ Nemani~)

Za potovanje po Ameriki potrebuje{ avtomobil. Najbolje takega velikega, ki bi najmanj za pol metra gledal iz na{e gara`e. Amerika je prostrana de`ela, kjer je za javni prevoz slabo poskrbljeno; avtobusi vozijo le med velikimi mesti, nekateri med njimi pa {e v pomembnej{e narodne parke. Tudi plo~nike imajo le v centru mest in v stanovanjskih ~etrtih in kot pe{ec si v nezavidljivem polo`aju.

Zato sva postala ponosna lastnika najinega prvega avtomobila, karavana Pontiaca Station Wagon 6000 iz leta 1986, poimenovanega Amerikanc. V za~etku sem nasprotovala nakupu tako velikega avtomobila, vendar nama je pri{el {e kako prav. ^e sva podrla zadnje sede`e, se je v njem lahko stegnil tudi skoraj dva metra visoki Tja` in `e po prvem obisku kampa, za katerega sva morala od{teti 27 USD, sva se odlo~ila za druga~en na~in preno~evanja. To je bilo no~enje v avtu na 24-urnih bencinskih ~rpalkah ali na avtomobilskih postajali{~ih. ^rpalke so nama bile bolj pri srcu, saj so se prodajalci ve~krat kar sami ponudili, da bodo preko no~i malce popazili na naju. Huje je bilo na postajali{~ih, saj pono~i niso bila preve~ obljudena. In, ko si se sredi no~i zbudil in za~el prislu{kovati {umom v okolici, si kar videl sence, ki se plazijo okrog avta. Ni nama slu`il le kot spalnica, temve~ tudi kot kuhinja, dnevna soba, delovni koti~ek, v~asih pa tudi kot improvizirana kopalnica.

Kuhala sva si ve~inoma sama. V~asih pa sva si privo{~ila tudi obisk v "all-you-can-eat" lokalu (za enotno ceno lahko poje{, kolikor more{). Ena prava Gorenjka in en {e huj{i – cepljen Gorenjec sva svoja takrat `e po{teno skr~ena `elod~ka tako obremenila, da naslednjih 24 ur nisva bila zmo`na ~esa drugega kot le topega pogleda v svet. Brez avta tudi ne bi mogla obiskati kar lepega {tevila ljudi, ki so naju prijazno povabili v svoj dom. To je bilo za naju pravzaprav presene~enje. Predvsem zato, ker so Ameri~ani tako zelo prestra{eni. Redek je bil pogovor, ki se ne bi kon~al z opozorilom: "Pazita nase in bodita previdna!" in to ne glede na to ali sva se pogovarjala s klate`i, brezdomci ali milijonarji. Bojijo se vsega, {e posebej neznancev. Vendar sva bila midva kot Evropejca in {e bolj kot Slovenca nenevarna in nenavadna, ~e ne `e kar eksoti~na primerka in zato je bilo

Poziranje v Dolini bogov.

Dva dneva in 1000 km stran od najinega preprodajalca avtomobilov sva morala Pontiaka za cel popoldan peljati k mehaniku. Na sre~o je bilo to prvi~ in zadnji~.

Kadar si povabljen na dom, te v~asih za kako uro zaposlijo tudi kot varu{ko. povabil kar nekaj. Nanje sva se z veseljem odzvala, saj sva na ta na~in neposredno spoznala Ameri~ane in njihov vsakdan. Tako sva nekaj dni pre`ivela pri paru najinih let, ki je `ivel skupaj z psom, ma~kom, nekaj belimi mi{mi, dvema igvanama in kraljevsko ka~o imenovano Who-did-it (kdo-je-to-storil). Gostila naju je 3. najbolj{a (prvi dve sta najini) mama na svetu, ki se je po desetih letih zakona lo~ila, ostala sama s {estimi otroki in se poro~ila z mo{kim, ki je v zakon pripeljal {e pet svojih otrok. Stanovala sva pri simpati~ni mulatki ~rnskega, indijanskega, mehikanskega, nem{kega, irskega in nizozemskega porekla. Prespala sva na verandi pri mo`akarju, ki se je boril v Vietnamu, to pa mu je pustilo take posledice in no~ne more, da nikdar ne gre v posteljo brez pi{tole in no`a.

Avto nama je omogo~il tudi ogled tako imenovanih Parkway-ev. To so ceste speljane po manj naseljenem podro~ju. Vsakih nekaj kilometrov stojijo table z opisom lokalnih zanimivosti. V~asih je to prizori{~e bitke med Indijanci in prvimi priseljenci, zanimiva geolo{ka zgradba tal, stara gostilna ali nenavadno raslo drevo, ne manjka pa niti mest za piknik ter kratkih in malo dalj{ih sprehodov. Na enem izmed takih sprehodov naju je na obre`ju potoka presenetila v svitek zvita ~rna ka~a, ki sva jo zagledala skorajda prepozno. @elja po sprehodu je takoj minila in Amerikanc nama je slu`il tudi kot varno pribe`ali{~e, podobno kot v Louisiani, ko sva iz varnega zavetja opazovala sumljivo mirujo~ega, sredi ceste le`e~ega aligatorja.

Nasploh so tovrstne ceste z razgledom, kot bi jih lahko poimenovala, ameri{ka posebnost, saj lepo odslikavajo ameri{ko odvisnost od avtomobila in njihov pristop k `ivljenju.