Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa
RAZVEDRILO
Popotovanja
Avto v Ameriki je nuja
spomine s popotovanja deli z vami Tadeja Milivojevi~ Nemani~)
Za potovanje po Ameriki potrebuje{ avtomobil. Najbolje takega velikega, ki bi najmanj za pol metra gledal iz na{e gara`e. Amerika je prostrana de`ela, kjer je za javni prevoz slabo poskrbljeno; avtobusi vozijo le med velikimi mesti, nekateri med njimi pa {e v pomembnej{e narodne parke. Tudi plo~nike imajo le v centru mest in v stanovanjskih ~etrtih in kot pe{ec si v nezavidljivem polo`aju.
Zato sva postala ponosna lastnika najinega prvega avtomobila, karavana Pontiaca Station Wagon 6000 iz leta 1986, poimenovanega Amerikanc. V za~etku sem nasprotovala nakupu tako velikega avtomobila, vendar nama je pri{el {e kako prav. ^e sva podrla zadnje sede`e, se je v njem lahko stegnil tudi skoraj dva metra visoki Tja` in `e po prvem obisku kampa, za katerega sva morala od{teti 27 USD, sva se odlo~ila za druga~en na~in preno~evanja. To je bilo no~enje v avtu na 24-urnih bencinskih ~rpalkah ali na avtomobilskih postajali{~ih. ^rpalke so nama bile bolj pri srcu, saj so se prodajalci ve~krat kar sami ponudili, da bodo preko no~i malce popazili na naju. Huje je bilo na postajali{~ih, saj pono~i niso bila preve~ obljudena. In, ko si se sredi no~i zbudil in za~el prislu{kovati {umom v okolici, si kar videl sence, ki se plazijo okrog avta. Ni nama slu`il le kot spalnica, temve~ tudi kot kuhinja, dnevna soba, delovni koti~ek, v~asih pa tudi kot improvizirana kopalnica. Kuhala sva si ve~inoma sama. V~asih pa sva si privo{~ila tudi obisk v "all-you-can-eat" lokalu (za enotno ceno lahko poje{, kolikor more{). Ena prava Gorenjka in en {e huj{i – cepljen
42 revija Tabor
Poziranje v Dolini bogov.
Li~ni izveski opozarjajo na lokalne znamenitosti ob Natchez Parkway-u.
Gorenjec sva svoja takrat `e po{teno skr~ena `elod~ka tako obremenila, da naslednjih 24 ur nisva bila zmo`na ~esa drugega kot le topega pogleda v svet. Brez avta tudi ne bi mogla obiskati kar lepega {tevila ljudi, ki so naju prijazno povabili v svoj dom. To je bilo za naju pravzaprav presene~enje. Predvsem zato, ker so Ameri~ani tako zelo prestra{eni. Redek je bil pogovor, ki se ne bi kon~al z opozorilom: "Pazita nase in bodita previdna!" in to ne glede na to ali sva se pogovarjala s klate`i, brezdomci ali milijonarji. Bojijo se vsega, {e posebej neznancev. Vendar sva bila midva kot Evropejca in {e bolj kot Slovenca nenevarna in nenavadna, ~e ne `e kar eksoti~na primerka in zato je bilo
