Tabor 02 2000 by Klub Hrčki

GLAS JELOVICE

SIMPOZIJ O POSLANSTVU

februar 2000

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?

Kaj?

21. - 27. februar 22. februar

Zimovanja (Ljubljana in Maribor) Dan ustanovitelja - thinking day

28. februar - 5. marec 10. - 11. marec

Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji) Seminar za taborna vodstva (G[ Bohinj) NOT (okolica Ljubljane)

25. - 26. marec

31. marec - 2. april 1. april

23. - 28. april

Kdo? www.scout.org v tej {tevilki Tabora

v tem Taborni{kem vestniku www.zts.org Taborni{ki vestnik 1/2000 v tem Taborni{kem vestniku doma~a stran je v pripravi Sodni{ki seminar v tem Taborni{kem vestniku www.zts.org Bra~i~evi dnevi (Slovenske konjice) v tem Taborni{kem vestniku www.rutka.net 041/400 044 (Deni) In{truktorski te~aj II. stopnje (G[ Bohinj) Kot ste verjetno è sli{ali, je nekaj slovenskih veleoptimistov èlelo preìveti najbolj{e novo leto na Snow jamu v Kanadi. ê je to res in kaj se je v resnici dogajalo pod belimi {otori, boste lahko prebrali v naslednji {tevilki Tabora. Za vas so fotografirali in pi{ejo Gu{ter, Miha in Te{ky.

Kam so {li 'civilci'? Predzadnji petek v januarju je bil prav vesel dan. Ne samo zato, ker sem se poln pri~akovanj odpravljal na simpozij o poslanstvu skavtstva (ve~ o tem lahko preberete na deseti strani), ampak tudi zaradi odhoda dveh vojakov, ki sta na Zvezi ravno na ta dan odsluìla svoje civilno sluènje. Tako je na Zvezi ostal le {e eden, ki pa bo, vsaj tako kaè, zadnji. Obrambno ministrstvo namre~ meni, da taborniki ne opravljamo dejavnosti za{~ite in re{evanja ali humanitarne dejavnosti in ni izdalo soglasja k podpisu pogodbe med Ministrstvom za notranje zadeve in Zvezo tabornikov Slovenije. Na spisku nezaèlenih se je zna{lo {e 17 organizacij. Dejstvo, da smo taborniki vklju~eni v enote civilne za{~ite, o~itno za MORS ni dovolj.

revija Tabor

UVODNIK Druga leto{nja {tevilka Tabora prina{a ob{irno reporta`o iz prve leto{nje akcije – Glas Jelovice. Ker je svetovni dan razmisleka pomemben dan in se je nanj vredno dobro pripraviti, vam ponujamo dve strani nasvetov o tem, kako lahko napravite nekaj, kar bo po va{ih mo~eh uresni~evalo poslanstvo skavtskega gibanja. In {e za bolj nestrpno pri~akovanje naslednje {tevilke – v mar~evskem Taboru bo ob ZOT-u in Beli sledi {e ogromna reporta`a s Snow Jam-a.

Matija Tonejc

VSEBINA Napovednik Uvodnik

AKTUALNO

2 2

Glas Jelovice Simpozij o poslanstvu Zimovanje RKJ in RAJ Zvezni dogodki Svetovni dan razmisleka

4 10 14 16 18

Mnenje SzDzD Techuana Joti Jota

20 21 28 28 29

Glasila @VN Orientacija Astronomija Potuha Narava Internet Mednarodne strani

30 32 33 34 36 38 39 40

Popotovanja Trenutki Igre in pesmi Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka

42 44 45 46 46 47

Glas Jelovice, stran 4 Kljub ve~ mesecev trajajo~im skrbnim pripravam na tekmovanje sem se v no~i s petka na soboto ne{tetokrat spra{eval, ali smo res postorili vse, kar je potrebno.

IZ_PRVE_ROKE

STROKOVNO

RAZVEDRILO

Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Simpozij o poslanstvu, stran 10 Tretji vikend v januarju je v Sloveniji, to~neje v Gozd Martuljku, potekal tridnevni evropski simpozij na temo Poslanstvo skavtske organizacije v evropskem prostoru. Zimovanje RKJ in RAJ, stran 14 V~asih kar pozabimo, da smo pri tabornikih pravzaprav zato, da se imamo lepo, da uìvamo... Popotniki in popotnice v manj{ih rodovih najve~krat pravega popotni{tva sploh ne doìvijo, saj je obi~ajno njihova prva naloga v rodu sluènje.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Pugy

februar 2000

AKTUALNO

Videti in doìveti Videti in doìveti Videti in doìveti Videti inje doìveti Glas Jelovice sli{al tudi Tav~ar Tekmovanje je res teklo kot po maslu - sicer bolj po snegu, kot se za Glas Jelovice tudi spodobi. @e kaìpoti, ki sem jih sre~al pred [kofjo Loko, so obetali lepo akcijo in tako sem {e bolj vzpodbodel jeklenega konji~ka, da bi se ~im prej pregrizel iz ledenega objema megle, ki je preplavljala niìne.

"Kljub ve~ mesecev trajajo~im skrbnim pripravam na tekmovanje sem se v no~i s petka na soboto ne{tetokrat spra{eval, ali smo res postorili vse, kar je potrebno. Premleval sem mo`ne zaplete in re{itve in ves ìv~en hodil po {tabu. V soboto, ko so prispele ekipe, pa je kljub mojim skrbem vse steklo kot po maslu in iz ure v uro sem postajal bolj{e volje, moji ìvci pa so bili spet skoraj povsem 'skulirani'. ê je vse dobro pripravljeno, so manj{i zapleti (ki se zgodijo {e tako skrbnemu organizatorju) lahko le izziv, ne pa teàve," mi je ob sre~anju povedal vodja tekmovanja Tine Radinja.

Pri{li è v petek Ker je organizator za bolj oddaljene ekipe ponujal mo`nost preno~evanja , so se So{ki meja{i iz Nove Gorice in Kra{ke viharnice iz Postojne v Visoko pripeljali è v petek zve~er. Tako niso opazili hribov, ki so bili res "visoki", in dolin, ki so bile bolj grape. Zjutraj se je na {tartu zbralo 27, do zob oble~enih ekip (BiPi), ki so takoj po `rebanju {tevilk in topotestu zdrvele na progo. Ve~ina ekip je pri{la z Gorenjskega obmo~ja, kar dokazuje, da je Glas Jelovice è ute~ena obmo~na akcija. Vendar pa ne gre zanemariti udele`be So{kih meja{ev, Jadranskih straàrjev, ekip iz Zre~ in Ljubljane. "V~asih je na Jelovici sodelovalo tudi ve~ kot 60 ekip, dana{nja udele`ba pa kljub manj{emu {tevilu tekmovalcev Tine Radinja, vodja tekmovanja

revija Tabor

AKTUALNO

@enski pogovori med RSO in RKV: Tale vodoodporna {minka pa dobro deluje; na karti se sploh ne pozna!

pomeni napredek, saj zanimanje za preizku{njo v zimskih razmerah raste. @elimo si bolj{o zastopanost pripadnic ne`nej{ega spola, ki verjetno ne pridejo zaradi fizi~ne zahtevnosti - pa temu sploh ni tako, saj je povpre~na dolìna proge 5 kilometrov, ~asovnica pa okoli 2 uri in pol," je ob obisku KT povedal Tine Radinja, ki je vodja tekmovanja è drugo leto. "Po mojem mnenju 27 ekip ni zavidanja vredna {tevilka, hkrati pa je dovolj visoka za tekmovalni duh na progi ter za druènje in zabavo na cilju. Seveda pa si èlimo drugo leto {e ve~jo udele`bo, saj bo to za nas potrditev, da smo letos dobro delali."

Zanimivosti tekmovanja • tekmujejo 4-, 5- ali 6-

~lanske ekipe • akcija je namenjena

tudi GG-jem, ki jih je bilo na tekmovanju tudi najve~ • gr~e in gr~ice tekmujejo v skupni kategoriji in niso razdeljeni po spolu • tekmovanje obsega orientacijski pohod, topotest, test prve pomo~i, test @VN, hitrostno etapo in iskanje pogre{anega (samo za PP in gr~e) KT ali M^-ji na zimskem taboru? februar 2000

AKTUALNO

Na progi res zabavno

"Dej ti pi{, men se je od mraza zanohtal!"

Kontrolorja Jure in Neja se s tekmovalci nista strinjala in sta med "odmori", ko na kontrolni to~ki ni bilo nobene ekipe, pito pridno obdelovala.

revija Tabor

AKTUALNO Na koncu pala~inke V cilju je bilo ìvahno, ekipe pa zadovoljne. [e posebno, ko so prazni èlod~ki dobili obrok golaà in {e kak{no pala~inko za povrh. Edini "razgraja~" je bil Blondi ko je pri{el s proge (ves rde~ v glavo), nas je najprej obtoìl nehumanosti:"Ali ne veste, da je mednarodno leto starej{ih? Huda, huda proga," je {e potoìl, nato pa neuradno predlagal spremembo propozicij; po novem naj bi imele ekipe s skupno maso nad 350 kg vsaj uro dalj{o ~asovnico (potem bodo gozdovniki pri{li na start s svincem v èpih).

Na kontrolni to~ki, kjer so udele`enci uganjevali sestavine neke vrste pite: “Pita je dobra, dokler ti ne povejo, kaj je noter!”

Kako poteka iskanje pogre{anega? Organizator nari{e na karto obmo~je v radiju 50 metrov, na katerem je pogre{ani. Pogre{ani je eden izmed tabornikov, ki le`i zavit v {otorko in ni ozna~en z zastavico. Ekipi se prizna, da je na{la pogre{anega, ~e se le-ta podpi{e na njen kontrolni list. Pogre{amo kontrolo! februar 2000

AKTUALNO

V tekmovalnem delu so svojo prevlado spet pokazali Kranj~ani (RSO), vsi pa so hvalili zanimivo progo po zasneènih klan~inah. Tudi ~ez naloge ni bilo nobenih prito`b, sli{ali smo samo nekaj neuradnih pripomb na izjemno kratko in hitro hitrostno etapo. Tudi te si bomo zapomnili, tako da bo prihodnje leto tekmovanje {e korak bliè odli~nemu. V vzporednem tekmovanju za "najbolj kul ekipo" letos ni bilo dovolj zgolj nabrati dosti glasov preostalih ekip, ampak je bilo treba pokazati izostren okus pri posku{anju torte in ugotavljanju njene vsebine. Za name~ek se je bilo treba izkazati tudi v poznavanju Viso{ke kronike, ker je bilo tekmovanje pa~ na Visokem. Prav v tem se je najbolj izkazala mlada ekipa gozdovnikov iz Ra{i{kega rodu in zasluèno odnesla pokal v svoje loge. S tekmovanjem so bili organizatorji na koncu zadovoljni. Imel sem ob~utek, da so bili tako zadovoljni tudi tekmovalci. Zakaj? Nasmeh na rde~ih obrazih, iz katerih so {trleli premrzli nosovi, je povedal vse. Zadovoljstvo, da so preizkusili samega sebe, spoznali svoje prijatelje v ekipi, sre~ali tabornike iz drugih rodov, raziskali nov del~ek Slovenije in v objektiv svojega spomina ujeli prijetno izku{njo.

Vegetarijancem je {e kako prav pri{la pasja pomo~!

Pugy

Hopla, pa te imam!

revija Tabor

AKTUALNO

Navzgor ali navzdol?

S ~okolado ali marmelado?

Na testu o Tav~arjevi Viso{ki kroniki: “Dej men za re{evat test! Jest to obvladam, sem jo v~eraj prebral!” februar 2000

AKTUALNO

Izjava o poslanstvu skavtstva Izjava o poslanstv Izjava oo poslanst poslans Izjava Izzivi in prilo`nosti Evrope Simpozij o poslanstvu skavtstva izpolnil pri~akovanja Tretji vikend v januarju je v Sloveniji, to~neje v Gozd Martuljku, potekal tridnevni evropski simpozij na temo Poslanstvo skavtske organizacije v evropskem prostoru. Na simpoziju je sodelovalo nekaj ve~ kot 80 udeleèncev iz 24 dràv, ~lanic Svetovne skavtske organizacije. Udeleènce je v uvodu pozdravil tudi stare{ina ZTS Peter Petrovi~ in predstavnik Ministrstva za {olstvo in {port Stanko [alamon.

Skavtstvo na delu Namen simpozija je bil raziskati izzive in prilo`nosti nacionalnih skavtskih organizacij pri uresni~evanju poslanstva (ocena trenutnega stanja, definiranje ciljev in priprava na~rta za delo v prihodnje). Simpozij je organizator, Evropska skavtska regija, izkoristila tudi za oceno dosedanjega dela in zbiranje idej in pobud ~lanic na podro~ju podpore pri uresni~evanju poslanstva skavtskega gibanja. Pomemben del simpozija je predstavljalo tudi dogovarjanje o sodelovanju med nacionalnimi organizacijami, kar naj bi na eni strani pripomoglo h krepitvi posameznih {ibkej{ih organizacij, {e bolj kot to pa pospe{ilo mobilnost in medkulturno u~enje mladih.

10 revija Tabor

Neformalna vzgoja in enake prilo`nosti Udeleènci so ve~ino ~asa preìveli v delovnih skupinah, kjer so najprej poenotili poglede na v Durbanu sprejet dokument o poslanstvu skavtskega gibanja, analizirali trenutno stanje v svojih nacionalnih organizacijah in oblikovali plan, kako zapolniti vrzeli, kjer aktivnosti organizacije {e ne pokrivajo vseh podro~ij vpliva na mlade in dru`bo v kateri ìvijo (predvsem z vidika neformalne vzgoje in enakih prilo`nosti za mlade. V veliko pomo~ so bili predstavnikom nacio-

AKTUALNO

vu skavtstva stvu skavtstva tvu skavtstva Zato si vsi, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi simpozija, zaslu`ijo ~isto desetko; to je potrdil tudi dolg in bu~en aplavz udele`encev na koncu simpozija.

Za a`urnost vsebin seminarja na Internetu je skrbel 'o~e' RutkaNET-a – Klemen

Pestrost slovenskega ve~era

nalnih organizacij tudi vsi ~lani evropskega skavtskega komiteja in pisarne, ki skrbi za izvajanje sprejetih odlo~itev komiteja.

îsta desetka za organizacijo Kar nekaj udeleèncev je prvi~ obiskalo Slovenijo, vendar si zaradi natrpanega urnika dalj{ega ogleda niso mogli privo{~iti. [e sre~a, da je pot od Brnika do Martuljka in lepo son~no vreme ponudilo prelep pogled na Karavanke in vrhove Julijcev, pa tudi iz hotela je bil pogled na [pikovo skupino ob soju polne lune prav o~arljiv. Razen teàv ob prihodu (zaradi sne`nega meteà na Dunaju je bilo veliko poletov odloènih) in izgube prtljage nekaterih udeleèncev, ki je po evropskih letali{kih pistah do Brnika ubrala svojo pot, je simpozij potekal brezhibno. Tudi atmosfera med udeleènci se je stopnjevala iz minute v minuto, piko na i pa je predstavljal slovenski ve~er, ki so ga pripravili ~lani folklorne skupine Triglav. Ob predstavitvi gorenjske narodne no{e, tradicionalne glasbe in folklornih plesov je bila najbolj atraktivna igra s klobuki; le-ti so z glave na glavo "potovali" tudi med udeleènci in udeleènkami simpozija. Z nasmehom, prijazno besedo in pripravljenostjo pomagati so svojo odprto skavtsko du{o pokazali tudi vsi ~lani osebja in na ta na~in udeleèncem pribliàli tisto pripadnost skavtski ideji in na~elom, ki jo nosijo vsi taborniki.

Pugy februar 2000

AKTUALNO

Izjava o poslanstv Kaj je izjava o poslanstvu Izjava o poslans Izjava o poslanst Poslanstvo skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih, in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi.

To bomo dosegli tako, da bomo: • mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vklju~evali v neformalni vzgojni proces, • uporabljali svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in anga`irano osebo, • pomagali mladim zgraditi vrednostni sistem, ki bo temeljil na duhovnih, dru`benih in osebnih na~elih izra`enih v skavtski prisegi in zakonih. Izjava v o`jem smislu je prvi odstavek. Nadaljevanje – kako bomo poslanstvo dosegli – je pojasnjevanje in na~ini za doseganje poslanstva.

Izjava je bila osnovana na konferenci v Durbanu, vendar so uradno potrdili le zgornje tri to~ke izjave. Ostalih sedem, ki jih zaradi pomanjkanja ~asa niso potrdili, so pa bile obravnavane na simpoziju v Gozd Martuljku, so sestavili v delovnih skupinah. Zaradi poznavanja vsebine teh to~k in strinjanja ~lanov z njimi so jih uvrstili v izjavo o poslanstvu. Skavtsko mora, da doseè svoje poslanstvo, zagotoviti: • da to, kar nudi mladim, odraà njihove potrebe in hotenja v dru`bi, v kateri ìvijo, in jih pritegne ter zadrì dovolj dolgo, predvsem v ~asu odra{~anja, da osebnostno napredujejo;

• da kot neformalno vzgojno gibanje

•

Delo v majhnih skupinah da veliko razli~nih pogledov na obravnavano temo

12 revija Tabor

z daje specifi~ni prispevek k celostnemu razvoju mladostnikov z uporabo edinstvene metode, ki je vsem jasna in se izvaja na vseh ravneh; da si prizadeva dati mo`nost ~lanstva tudi tistim mladim ~lanom dru`be, ki prej niso imeli te mo`nosti, in zagotavlja enako ravnanje in mo`nosti za vse svoje ~lane; da pritegne in zadr`i odrasle, ki so pripravljeni razvijati znanje, spretnosti in navade, potrebne za uveljavljanje skavtske metode; da dopolnjuje druge socializacijske dejavnike kot so dru`ina, {ola, verske institucije, ne da bi pri tem izpodrivalo ali podvajalo njihove napore; da je partnerstvo z drugimi ustanovami temelji na partnerstvu, ki spo{tuje neodvisnost skavtstva in njegov specifi~en zna~aj kot vzgojnega gibanja za mlade; da si vsi deli Svetovne organizacije – nacionalne skavtske organizacije/zveze, regionalni in svetovni organi – prizadevajo okrepiti mednarodno enotnost gibanja z aktivnim uveljavljanjem skupnega namena in usmeritve.

AKTUALNO

vu Kaj smoskavtstva `eskavtstva storili in stvu tvu skavtstva kaj {e moramo Povzetek glavnih misli zaklju~nega govora predsednika Evropskega skavtskega komiteja Davida Bulla.

"Pogovori o izjavi o poslanstvu so nam dali jasno vedeti, da moramo {e veliko narediti. Pomembna tema je predvsem vpra{anje, kaj skavtstvo je. Je gibanje, ki nudi vsem enake mo`nosti. Skavtstvo moramo raz{iriti na podro~ja, kjer gibanje ni mo~no zaradi eti~nih in verskih razlogov. Na tem moramo delati. Vpra{ati se moramo, kako skavtstvo zadovoljuje potrebe danes in to sporo~ilo predstaviti vladam. … Pomemben je regionalni na~rt. Zelo velik problem je tudi upadanje ~lanstva." Ob nadaljnjem pogovoru smo sli{ali predvsem dva razloga za uvedbo izjave o poslanstvu. Prvi naj bi bil zunanjega zna~aja in naj bi predstavljal vpra{anje pridobivanja novih ~lanov, kar lahko doseèmo z vzdrèvanjem ali grajenjem javnega ugleda organizacije. Drugi razlog je notranji – kako zadràti pridobljene ~lane. To lahko storimo z izbolj{anjem kakovosti programa, ki ga izvajamo. Seveda pa izjava o poslanstvu sama od sebe ne bo naredila ni~. Vse je odvisno od pripravljenosti dràvnih organizacij, da se resno lotijo doseganja ciljev izjave v svoji organizaciji. Sicer pa bo nad celotnim projektom bdel WOSM in s svetovanjem pomagal pri re{evanju teàv. Vpra{anje je le, koliko organizacij si bo dovolilo dopovedati, da so taborni{ke aktivnosti (zleti, tabori, pohodi, tekmovanja…) le sekundarni cilj taborni{tva.

Usklajevanje mnenj izven "uradnih ur"

Matija februar 2000

AKTUALNO

Ponovno skupaj Ponovno skupaj Ponovno skupaj Zimovanje RKJ in RAJ

Ponovno skupaj Jelenk, 26. – 30. december 1999

V~asih kar pozabimo, da smo pri tabornikih pravzaprav zato, da se imamo lepo, da uìvamo... Popotniki in popotnice v manj{ih rodovih najve~krat pravega popotni{tva sploh ne doìvijo, saj je obi~ajno njihova prva naloga v rodu sluènje. Kljub vsemu pa modre (in vijoli~aste) rutke v~asih {e doìvijo kak{no spremembo.

Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj sem se nazadnje (~e sem se sploh kdaj) po~util kot popotnik, ki skupaj z vrstniki doìvlja taborni{tvo v klubu PP – izziv, pustolov{~ino, ustvarjalnost, skupno skrb za ìvljenje, tihe trenutke s prijatelji, brezskrbno otro{ko razigranost in navsezadnje tudi nekaj romantike ob kitari in ognju (sve~ah), brez katerih pravega popotni{tva vsekakor ni. Pravi za~etek... Dobre akcije svoje karte pokaèjo è v prvih trenutkih. RAJ-evci, ki smo na Jelenk pri{li dan za RKJ-evci, smo se na pravo frekvenco uglasili è zjutraj na avtobusu. Polni pri~akovanj smo pred lovsko ko~o nekoliko prezgodaj presenetili na{e vrstnike. Duhovit improviziran sprejem, ki je v blagi obliki zajemal vse zgoraj na{tete "dele" popotni{tva, je è takoj nakazal, da bodo prihajajo~i dnevi nekaj posebnega ... ...obetajo~e nadaljevanje... "Zgodovina se ponavlja," je bilo sli{ati, ko je drugi dan poleg zamrznjenih vodovodnih cevi in neuporabnih strani{~ ob kopici novozapadlega snega

14 revija Tabor

Fotogalerija zimovanja je `e od 31. decembra 1999 dosegljiva na raj.rutka.net/zimovanje.

AKTUALNO zmanjkalo {e elektrike. Izjava se je nana{ala na legendarno zimovanje RKJ leta 1994 (prav tako na Jelenku), ki je nam, novope~enim tabornikom, po opisovanju starih "ma~kov" vselej doslej vzbujalo skomine. Mirno, sneèno jutro nas je navdalo s prijetnimi ob~utki. Obi~ajne naloge, kot so topljenje snega, pripravljanje zajtrka, kuhanje kosila ali pomivanje posode, so postale pravi druàbni dogodki. Vsi smo se trudili za vse. Program je stekel povsem spontano. Sankanje, vo`nja z zra~nicami, kepanje in druge igre na snegu so nas tako ali tako spremljale venomer. Popestritev so predstavljale predvsem ve~erne in no~ne aktivnosti - no~na avantura z dvema gledali{kima in dvema glasbenima to~kama, no~ne igre na snegu in sprejem gr~. Pri slednjem smo po uri gaènja 60 in ve~ centimetrov debele sne`ne odeje ~ez drn in strn z zavezanimi o~mi, morali poiskati lu~ko v starem italijanskem bunkerju, ob desetih zve~er (in to {tiri dni po boì~u) pri najblji`ji kmetji peti boì~ne pesmi, ... Sprejem smo zaklju~ili s petjem podoknice na{i zimovodji, taborni{ko prisego in krstom, po katerem je za vsakega izmed nas na nebu kratko zasijala nova zvezdica. Pravi pe~at pa so zimovanju dali druàbni ve~eri. Ogromno smeha in petja, nekaj klasi~ne kitare, ^lovek ne jezi se in karte. ê vsemu skupaj dodamo {e soj sve~ in kak{no prijetno malenkost, dobimo nekaj prelepih ve~erov, v katerih je vsak izmed nas zopet na{el sebe in utrdil marsikatero prijateljsko vez.

In {e: Hvala Blanki, zimovodji, in vsem ostalim, ki so se kakorkoli potrudili za to ~udovito do`ivetje.

...in u~inkovit konec Prekrasni trije dnevi so kar klicali po ustreznem zaklju~ku. Po treh urah spanja sva se ob petih zjutraj z Robijem prebudila in odpravila na pot skozi mrzlo zimsko jutro (no~) proti domu. Po nekaj ve~ kot uri hoje naju je na {irni sne`no beli poljani ogrela prva rde~e-rumeno-modra jutranja zarja, ki naju je v vseh svojih odtenkih spremljala vse do roba razgibane planote, od koder sva se (spet) spustila v megleno jutro hite~ih ljudi.

Bubi, RAJ februar 2000 15

AKTUALNO

vezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki ezni Etnostepdogodki Kozjansko 2000 Jezikovni te~aji vabilo udele`encem in prostovoljnemu osebju Komisija za program ZTS bo v Dobju na Kozjanskem, pripravila mednarodni tabor Etnostep Kozjansko 2000. Na taboru, ki predstavlja del~ek mozaika programa Evrokoraki (Eurosteps), bodo popotnice in popotniki pre`iveli zanimiv teden v dru`bi vrstnikov iz Evrope ter hkrati spoznavali etnolo{ke in kulturne raznolikosti in zna~ilnosti slovenskih in evropskih pokrajin.

Poudarek Etnostepa bo na spoznavanju ustnega izro~ila bajk in povesti, glasbe, kulinarike in seveda doma~ih oziroma kme~kih opravil v tem koncu Slovenije. Brez {porta, druàbnih ve~erov in zabave pa si tabora sploh ne znamo ve~ predstavljati. Etnostep bo potekal v dveh izmenah od 5.12. 8. in od 12. - 19. 8. 2000. Klubi popotnikov in popotnic ter posamezniki, ki èlite na taboru sodelovati, dobite prijavnice in podrobnej{e informacije v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Da bomo lahko spoznavali zna~ilnosti posameznih regij, bo moral vsak (klub ali posameznik) malo "vohljati" okoli svojega kraja in s seboj prinesti nekaj ustnega izro~ila, glasbe in receptov za kulinari~ne dobrote. [tevilo udeleèncev tabora je omejeno na 25 za posamezno izmeno. Brez pridnih rok, pardon peruti, Kanar~kov tudi tokrat ne bo {lo. Zato vabimo vse, ki bi se radi zabavali ob delu, da se pridruìte ETNOJATI in pomagate pripraviti zanimiv in pester program zase in udeleènce. Ve~ informacij je na voljo v gnezdu na Parmovi 33. Da bomo lahko ~im bolje pripravili program in vam posredovali {e dodatne informacije vas prosimo, da s prijavami pohitite in ne zamudite roka, ki je konec aprila.

16 revija Tabor

Sveta Evrope

razpis za udele`bo Direktorat za mladino in {port Sveta Evrope tudi letos pripravlja {tevilne jezikovne te~aje, ki se bodo odvijali v Evropskem mladinskem centru v Budimpe{ti in Strasbourgu ter na drugih lokacijah po Evropi. S temi te~aji `eli Direktorat za mladino in {port ponuditi druga~en na~in za u~enje, pomagati ~lanom razli~nih mladinskih organizacij, da se aktivneje vklju~ijo v mednarodno mladinsko delo, pri tem pa je znanje jezika in poznavanje drugih kultur {e kako pomembno.

Konkretni programi Mladinske izmenjave Mo`nost sodelovanja skupine mladih iz Slovenije v izmenjavi, ki jo ustvarijo sami v sodelovanju s skupino vrstnikov v drugi dràvi. Izmenjava poteka v Sloveniji ali v drugi programski dràvi v Evropi. Program izmenjave, ki je predvsem druènje mladih ljudi, mora omogo~ati udeleèncem in udeleènkam mo`nost spoznavanja ìvljenjskega okolja drug drugega, spoznavanja razli~nosti in podobnosti svojih ìvljenjskih sredin ter spodbuja udeleènce in udeleènke k odkrivanju in razumevanju razlogov za podobnosti in razli~nosti. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravi~enih stro{kov. Primer: skupina mladih iz ju`ne Francije je pripravila enotedenski program izmenjave s skupino mladih iz severne Nem~ije, katerega cilji so bili osredoto~eni na razumevanje posledic spora med katoli~ani in protestanti, ki ima posledice tudi v ìvljenju dana{njih evropskih dru`b. V programu, v katerem ni manjkalo zabavnih dejavnosti v prostem ~asu, so skozi primere iz svojega vsakdanjega ìvljenja posku{ali ugotoviti razli~nosti in podobnosti dveh ìvljenjskih okolij ter vpliv ene izmed kr{~anskih ver na njihovo ìvljenje.

AKTUALNO Mladinske iniciative Mladi s svojim delovanjem, predvsem pa z rezultati mladinske iniciative, ustvarjajo mo`nosti za oblikovanje lastnih re{itev konkretnega problema, s katerimi se sre~ujejo ~lani in ~lanice skupine v svojem okolju. Pri tem s svojim delovanjem ustvarjajo tudi dobrobit za celotno lokalno skupnost, {e posebej pa za mlado generacijo v tej skupnosti. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravi~enih stro{kov. Skupina {tirih mladih iz manj{ega kraja v ju`ni [vedski, kjer je velika brezposelnost, je v sodelovanju z ob~ino uredila kolesarsko turisti~no "magistralo" po zanimivostih kraja in njegove bli`nje okolice, izdelala turisti~ni vodnik s sodelovanjem lokalnega gospodarstva, {e posebej gostincev, ter odprla turisti~no pisarno, ki je v za~etku delovala samo ob koncih tedna. Danes turisti~na pisarna deluje v celotni regiji ter poleg vzdrèvanja kolesarske turisti~ne magistrale organizira tudi kolesarske po~itnice, spodbuja kme~ki turizem ter skrbi za turisti~no promocijo celotne regije. V njej delajo trije izmed {tirih nekdanjih ~lanov skupine, toda isto~asno so k zaposlitvi v gostinski in turisti~ni dejavnosti pomagali tudi drugim mladim v regiji. Evropska prostovoljna slu`ba (EVS) Ponuja mo`nost gostovanja prostovoljca ali prostovoljke na EVS projektu v Sloveniji, oziroma mo`nost sodelovanja prostovoljca ali prostovoljke na enem izmed EVS projektov v drugih programskih dràvah do dolìne enega leta. EVS projekte samostojno pripravijo neprofitne gostiteljske organizacije, ki s sodelovanjem prostovoljca ali prostovoljke iz druge dràve posku{ajo izkoristiti tudi dejstvo, da prostovoljec ali prostovoljka prihaja iz druga~nega ìvljenjskega okolja, da poseduje delovne in druge izku{nje, ki lahko obogatijo ali celo spodbudijo nastanek novih aktivnosti v gostiteljski organizaciji. V tem delu programa lahko sodelujejo starej{i od 18 let, vendar ne starej{i od 25 let. Program lahko prispeva polovico sredstev, potrebnih za kritje upravi~enih stro{kov. Primer: irska prostovoljka se je pridruìla projektu animiranja malih bolnikov v bolni{nici v Nem~iji, ki so morali zaradi zdravljenja preìveti dalj{e obdobje v bolni{nici. Samostojno in s pomo~jo drugega osebja je organizirala razli~ne prosto~asne dejavnosti za otroke v popoldanskem ~asu, vodila in izvajala pa je tudi kratke te~aje angle{kega jezika, ki so se ga otroci u~ili s pomo~jo prepevanja otro{kih pesmic v angle{~ini. Njeno delo se je nadaljevalo tudi po odhodu otrok iz bolni{nice, saj je v poletnem ~asu v sodelovanju z lokalnim mladinskim centrom organizirala tabor, na katerem so sodelovali biv{i mali bolniki in njihovi sovrstniki.

Drugo Program ponuja tudi vrsto drugih mo`nosti, ki so namenjene podpori mladinskih izmenjav ter EVS: {tudijska potovanja, seminarji, usposabljanje na podro~ju mladinskega dela, {e posebej njegove mednarodne dimenzije in delo v kulturno me{anih skupinah. To je le del mo`nosti, ki je namenjen mladinskim voditeljem in voditeljicam ter vsem drugim, ki redno in neposredno delajo s skupinami mladih izven sistema formalnega izobra`evanja in usposabljanja.

"Mladina" namesto "Mladi za Evropo" nov program za mednarodno izmenjavo mladine Z letom 1999 se je program Mladi za Evropo, ki je spodbujal predvsem k pripravi mladinskih izmenjav, kon~al. To pa ni konec mo`nosti za sofinanciranje mladinskih izmenjav, ampak nov za~etek. Letos bo Slovenija vstopila v nov program Evropske unije na podro~ju izobraèvanja, usposabljanja in dela z mladino, ki bo razpoznaven pod imenom Mladina (Youth). Program nastaja na osnovah dveh programov Evropske unije - programa Mladi za Evropo in programa Evropska prostovoljna slu`ba (EVS). Program ponuja mo`nost mladim od 15 do 25 let sodelovanje v izmenjavi, ki jo pripravijo sami v sodelovanju s skupino sovrstnikov iz drugih dràv. S projekti mladinskih pobud bodo udeleènci oblikovali re{itev konkretnega problema v va{em okolju. Novost v Sloveniji pa je mo`nost za gostovanje prostovoljca ali prostovoljke na EVS projektu v Sloveniji, oziroma mo`nost va{ega prostovoljnega dela v tujini – od pol do enega leta. Prvi rok za oddajo projektov pri nacionalni agenciji Movit bo 1. maj 2000, informativno gradivo o novem programu, podrobnej{e informacije in prijavnice lahko è dobite na www.movit.si (e-naslov: info@movit.si) februar 2000 17

AKTUALNO

Svetovni dan razmisleka Svetovni dan razmisleka Svetovni dan razmisleka Svetovni dan World razmisleka thinking day Ali kdaj razmi{lja{ o zemlji? Dolg~as, saj o njej vemo prakti~no vse. Okrogla je, posejana s hribi in dolinami, pu{~avo in dùnglami, po njej te~ejo reke, oblita pa je z morjem. Na njej ìvi {est milijard ljudi. Kaj pa o krajih, ki burijo tvojo domi{ljijo? Seveda! Nova Gvineja, Brazilija, Nepal, Kuba, Vietnam ali celo Ju`ni te~aj. Kraji, ki jih obiskuje{ v svojih sanjah, kraji, o katerih ve{ è vse, ker pi{e v leksikonu. Ali poznamo tudi tisto plat, ki jo ne ponujajo vodniki za povpre~nega turista (to skavti pa~ nismo)? Njihov jezik, navade, kulturo in obi~aje, predvsem pa na~in ìvljenja, probleme in izzive, ki poganjajo "motor" mladih? Skavti so izna{li recept tudi za to – svetovni dan razmisleka.

Ideja je zrasla è davnega leta 1926 in sicer v Svetovni skavtski organizaciji vodnic in deklet (WAGGGS). Za uradni dan so izbrali datum 22. februar (to je rojstni dan BiPi-ja in njegove ène), aktivnosti pa potekajo è veliko prej. V svetovni skavtski organizaciji WOSM dràve ~lanice s podobnimi aktivnostmi praznujejo dan ustanovitelja (Founders day). V WAGGGS-u je ideja leta 1932 dobila {e zna~aj zbiranja prispevkov, tako da danes zbrana sredstva predstavljajo drugi najve~ji prihodek organizacije. Denar je seveda namenjen v dobrodelne namene: za izobraèvanje, ozave{~anje in materialno pomo~ dekletom in ènam povsod po svetu.

18 revija Tabor

Simbol dneva razmisleka Simbol Dneva razmisleka, ki ozna~uje aktivnosti v Svetovni dekli{ki skavtski organizaciji, je sestavljen iz pu{~ic, ki ka`ejo v center na znak te organizacije. Pu{~ice simbolizirajo akcije, ki jih skavtinje organizirajo ob tem prazniku, usmerjenost pa je skupna ideja skavtstva, ki jih povezuje. Ta usmerjenost seveda pomeni tudi razli~ne na~ine, pri katerih organizacija lahko pomaga svojim ~lanom in drugim. Okrogla oblika seveda ponazarja to vlogo na vsakem delu zemeljske krogle.

Aktivnosti ob dnevu razmisleka • izdelava kolaà, makete ali razstava fotografij o skavtskem gibanju, • druàbni ve~er z ogledom videa, diapozitivov ali gostom (skavtom iz tujine), • priprava kviza o WOSM-u (na CD-ju), sestavljanje sestavljanke o WOSM-u, pogovor o pomenu svetovnih skavtskih zletov, • organiziranje aktivnosti z namenom zbiranja sredstev za humanitarne namene, • predstavitev temeljnih na~el in poslanstva skavstva {ir{i javnosti, • vozel prijateljstva in skriti prijatelj, • kdo je bil Robert BadenPowell? (Predstavitev njegovega ìvljenja in dela).

AKTUALNO

10 aktivnosti v vodu (na zimovanju) ob DNEVU RAZMISLEKA Pozdrav v desetih jezikih V desetih razli~nih jezikih se nau~ite nekaj obi~ajnih besed - recimo pozdrav dober dan ali nasvidenje. Ali se vam zdi pozdrav pomemben del komunikacije z ostalimi? V koliko jezikih se lahko pogovarjate s skavti iz drugih dràv? Koliko skavtov je na svetu? Ali ima{ v tujini prijatelja skavta in v kateri dràvi? Razmisli, kje vse lahko sre~a{ skavta. Zakaj misli{, da je skavtstvo po svetu tako mnoì~no? Ali ima{ prijatelja skavta v drugi dràvi? Predstavi ga ostalim in povej, kako si ga spoznal. Izdelaj zanimivo pismo in mu ga ob Dnevu razmisleka po{lji. Koliko je ura? Pri nas je ura 10 dopoldan. Koliko je ura v drugih mestih po svetu (Hong Kong, Vladivostok, île …). Poglejte si ~asovne cone in razmislite, zakaj so pomembne. Predmet in obris Prinesite na sre~anje majhen predmet, ki ste ga dobili ali kupili v dràvi, kjer obstaja skavtsko gibanje. Poloìte ga na velik papir in napravite obris ter poleg napi{ite dràvo, iz katere je predmet. Razmislite, kaj vam predmet pomeni in na koga vas spominja.

Domovi v katerih prebivajo Napravite risbo ali maketo petih razli~nih vrst hi{, v katerih prebivajo skavti po svetu. Po ~em se razlikujejo med seboj? Ali imamo tudi pri nas razli~ne vrste hi{? Kaj ti pomeni dom in kako se po~uti{ v njem?

Pot okoli sveta Pripravite igro, na kateri boste popotovali okoli sveta. Pri igri s ~im ve~ domi{ljije uporabite znanje, ki ste ga pridobili z aktivnostmi ob Dnevu razmisleka. Obi{~ite najbolj oddaljene kraje, ki bi jih `eleli obiskati.

Zna~ilna jed – recept Poi{~ite recept iz tuje kuhinje in ga predstavite ostalim (lahko to jed tudi skuhate). Kak{ne so navade in obi~aji pri prehrani drugih narodov? Ali obstajajo razlike v na~inu in ~asu prehranjevanja? Ali bi gostil skavta iz druge dr`ave pri sebi doma?

Dodatna aktivnost @e kmalu po novoletnih praznikih za~nejo po spletu prihajati pobude po sodelovanju med vodi, dru`inami ali rodovi dr`av, v katerih imajo razvito skavtstvo. Obi~ajno gre za pobude o izmenjavi informacij, ki jih ~lani potrebujejo pri pripravi zgoraj navedenih aktivnosti. Lahko pa gre tudi za konkretne pobude sodelovanja na dolo~enih projektih.

Pesem z akordi in tekstom Izberi eno pesem v tujem jeziku, jo napi{i in opremi z akordi. Skupaj se jo v vodu nau~ite zapeti in zaigrati. Razmisli, kaj ti pomeni petje pesmi? Kako se po~uti{? Ali pesem povezuje ljudi? Napravi svojo pesmarico. Ogroène ìvalske vrste Povsod po svetu obstajajo ogroène ìvalske vrste. Zberi ~im ve~ podatkov o ìvalskih vrstah, ki so ogroène v Sloveniji. Ali ~lovek vpliva na izumrtje dolo~enih ìvali? Kaj lahko naredimo mi za re{evanje tega problema?

"Ob svetovnem dnevu razmisleka je na vas, mlade skavtinje in skavti vsega sveta, da poka`ete svetu, kak{no je na{e gibanje, in napravite nekaj, kar bo po va{ih mo~eh uresni~evalo poslanstvo skavtskega gibanja." Olave, Lady BadenPowell februar 2000

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

Mnenje Mnenje Mnenje Mnenje Zadnji vikend v januarju Taborni{ka tekmovanja so eden od na~inov, da si rodovi priskrbijo majhen del~ek prepotrebnih finan~nih sredstev za svoje delo. So tudi lepa prilo`nost za druènje, sklepanje novih poznanstev in vezi, kar je, po mojem mnenju, eden od ciljev taborni{tva. ê me spomin ne vara, je bila v taborni{ki organizaciji è pred leti izraèna èlja, da bi rodovi pravo~asno prijavljali svoja tekmovanja, ki bi bila tako uvr{~ena v koledar akcij. S tem bi se lahko izognili tudi problemom, kot je podvajanje akcij. Mnogi se boste verjetno spra{evali, kaj me je spodbudilo k temu pisanju? To, kar je zgodilo zadnji vikend v mesecu januarju. @e vrsto let zapored so taborniki XI. SNOUB iz Maribora organizirali zadnji vikend v januarju Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT). Drugi vikend v februarju pa je bil, vsaj do lanskega leta, v rokah Bele sledi in Zmajevega rodu iz Ljubljane. Tako sta oba rodova omogo~ila ekipam iz vse Slovenije, da so se lahko udeleìle obeh tekmovanj in si ogledale tako ljubljanski kot {tajerski konec dràve. S tem sta bila - po lepem slovenskem reklu - volk sit in koza cela. Letos pa je bil volk la~en, kozi pa je tudi nekaj zmanjkalo. Zakaj? Zato, ker sta bili obe zimski tekmovanji organizirani na isti dan. Zato so se ekipe iz npr. zahodne Slovenije verjetno raje odlo~ile za Ljubljano (ker, ~e è moramo izbirati, navadno raje izberemo bli`jo in cenej{o mo`nost – popolnoma normalno) in ekipe iz vzhodnega dela (iz istega razloga) raje za Maribor. Ob tem se mi poraja pravzaprav eno samo vpra{anje: zakaj nekdo ne organizira tekmovanja, ki bi potekalo vzporedno z ROT–om ali NOT–om (to sta le dve znani tekmovanji, ki pa sta, po mojem mnenju, dovolj zgovorna primera). Odgovor je preprost in o~iten: zato, ker bi se ta organizator iz npr. Fra~jega dola lahko obrisal pod nosom za udele`bo ekip. In nekaj tak{nega (vsak

20 revija Tabor

pol) sta letos verjetno doìvela organizatorja Bele sledi in ZOT-a. In tudi udeleènci obeh tekmovanj, ki so bili prikraj{ani za sre~anje z vsemi tistimi taborniki in tabornicami, ki so se po sili razmer morali odlo~iti za eno samo akcijo. Pa da ne bo pomote: obema rodovoma èlim v prihodnosti kar najve~ ekip na obeh tekmovanjih, a upam, da do podvajanj akcij na isti termin ne bo ve~ prihajalo. Ne zaradi mene, mojega pisanja in mojih pro{enj, pa~ pa zaradi vseh ostalih, ki bi radi pri{li tako v Ljubljano kot v Maribor. PiBi Z naravo k bolj{emu ~loveku!

TABORNIK ! Prej{nji mesec sem mogo~e spomnil kak{nega "biv{ega" tabornika na dejstvo, da bo tabornik po vsej verjetnosti ostal za vedno. Danes pa bi rekel kak{no besedo o nas, ki smo {e kolikor toliko aktivni v taborni{ki organizaciji. Po osmem razredu preide tabornik v tako imenovani klub popotnikov in popotnic. Ve~ina PP-jev opravi vodni{ki te~aj in se nato tedensko dobiva s svojim vodom. Nekateri med njimi ~ez kak{no leto postanejo na~elniki. Ti se izobraùjejo na in{truktorskih te~ajih ter posvetih, da lahko dobro koordinirajo delo v rodu. Vse to izobraèvanje, ki se v na{i organizaciji nenehno izbolj{uje, temelji na vzgoji mladih – osnovno{olcev (izobraùjemo in{truktorje, da bodo znali delati z vodniki, in vodnike, da bodo znali delati z M^-ji, GG-ji). Vsi, ki smo bili vklju~eni v to izobraèvanje, smo prav gotovo veliko pridobili in bomo to znanje in izku{nje lahko porabili pri delu v taborni{ki organizaciji in {e kje drugje. Zakaj pa bi bili zadovoljni z malim bogastvom, ~e se nam ponuja veliko. Nimamo dovolj ~asa, si ga ne vzamemo ali nimamo pravega zemljevida, kompasa, ki bi nam pokazal pravo smer? Kdor ve za odgovor ali morebitno re{itev, pa ~eprav ni nobeno od treh zgoraj na{tetih, mi lahko pi{e (na ZTS ali elektronski naslov anrej@rutka.net) Kot sem è rekel smo vsi, ki smo {li skozi izobraèvanja pri tabornikih (prej sem mnoga izpustil – npr. razni specialisti~ni te~aji, …), na enem podro~ju napredovali. ê pa vzamem v roke osnovni program, potni list za Evropo, ... vidim, da bi lahko napredoval {e na marsikaterem podro~ju. Potem pa se vpra{am o ostalih PP-jih, ki v rodu niso ne vodniki, na~elniki ali specialisti kak{nega podro~ja. Kak{na je krivulja njihovega napredka? Se je po dvigu v ~asu GG-jev obrnila navzdol? Tiste, ki se jim ni in jim zato s tem pisanjem delam krivico, lahko to sporo~ite v Taboru (opi{ete svoje delo) in s tem svetujete ostalim ali pa mi pi{ite in bom poskrbel, da bo za va{e ideje izvedel {e kdo. Torej aktivni klubi PP in gr~! Izbruhnite s predlogi in kritikami! P.S.: RAJ Cerkno in RKJ Spodnja Idrija sta se izkazala npr. z zimovanjem za gr~e in PP-je, slike pa si lahko ogledate na raj.rutka.net/zimovanje raj.rutka.net/zimovanje. Andrej Rutar

IZ_PRVE_ROKE

SzDzS SzDzS SzDzS Delovno sre~anje s skupino za delo z druga~nimi v taborni{tvu Sre~anje naj bi potekalo 3. in 4. decembra lani, v ko~i nekje na Dolenjskem, vendar je bilo zaradi prenizke udele`be prestavljeno v prostore Zveze.

Dogovorjeni smo bili ob {tirih popoldan in po pozdravu in stisku rok smo pri~eli. V{e~ mi je bilo, da sestanek ni potekal v tradicionalni obliki, v stilu: sedenje okrog velikanske mize, zapisniki in poro~ila, dnevni red, zdolgo~aseni pogledi, … Druìli smo se kak{ne {tiri ure in v tem ~asu veliko postorili, predvsem razjasnili predstave in pojme. Sedeli smo v krogu, majhna miza na sredi pa je bila bogato obloèna s sadjem, sladkarijami in pija~o. Torej vse potrebno za dobro po~utje. In dru`ba? Zbralo se nas je osem tabornikov, pet deklet in trije fantje. Za~eli smo z igro, da bi se bolje spoznali (pri tem je bilo najpomembnej{e nebesno znamenje – {ala). Nato je Jasna, ki je vodila sre~anje, povedala, da smo se zbrali, ker skupina ne èli biti sama sebi namen, èli si dru`be – povezave z rodovi. @eli omogo~iti odprto taborni{tvo. Na sre~anju smo preko pogovora, debat in iger odgovorili na vpra{anja: kaj skupina po~ne, kako vklju~iti "druga~ne" v delo rodov in vodov, kako skupina pri tem podpira rodove in obratno. Sre~anje ni potekalo v obliki preda-

vanja o defektologiji, o otrocih s posebnimi potrebami, o posebnih metodah dela, o ravnanju in komuniciranju z druga~nimi. V skupini zagovarjajo idejo oziroma misel, da so "druga~ni" è siti vseh mo`nih obravnav, da ne potrebujejo kopice znanja, temve~ le voljo in èljo po druènju z njimi. Da se posku-

{amo z njimi "le dru`iti" in ne biti strokovnjaki. Na koncu smo izmenjali mnenja o sre~anju in se dogovorili o ponovnem, dalj{em snidenju. Ni ovir za avanturo. Torej? Pridi in postani avanturist.

Barbara februar 2000

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

RAZPIS ZA NOT 2000 Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo potekalo v no~i s 25. na 26. marec. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, kje, naj bo zaenkrat skrivnost (izdali jo bomo v naslednji {tevilki Tabora), namignemo naj vam le toliko, da pre{tudirajte priro~nik Kaj storimo, ~e sre~amo medveda. Tudi letos boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali KT na karto, med progo signalizirali, re{evali teste iz prve pomo~i in, ~e boste preìveli minsko polje, vas ~aka {e hitrostna etapa. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: POPOTNICE – od 15 do 18 let (let. roj. 82 – 85) POPOTNIKI POPOTNIKI– od 15 do 20 let (let. roj. 80 – 85), GRÎCE GRÎCE– od 15 do 18 let (let. roj. 81 in starej{e), GRÊ GRÊ– od 15 do 18 let (let. roj. 79 in starej{i), KORENINE KORENINE– od 15 do 18 let (let. roj. 69 in starej{i), ekipe so lahko me{ane. Prijave po{ljite do petka, 17. 3. 2000 na naslov: Helena Fakin, Ro`na dolina c.III/8, Ljubljana (tel. 061/123-53-08) ali na e-po{to: mfakin@ibm.net. Prijava ekipe je veljavna le le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-po{te ali po telefonu imejte polo`nico obvezno s sabo ob prijavi ekipe na {tartu. [tartnina zna{a 9000 SIT. Nakaìte jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Trà{ka 74, Ljubljana. [tevilka ìro ra~una: 50101-678-52373 (do 17.3.2000). [tartnine na {taru ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

TE^AJI, SEMINARJI IN DELAVNICE, KI JIH V V LETU 2000 ORGANIZIRA ZTS 10. - 11. 3. 2000 Seminar za taborna vodstva in organizacijo {ole v naravi (G[ Bohinj)

22 - FEB(2000)

31. 3. - 2. 4. 2000Seminar za sodnike mnogobojev in drugih tekmovanj (Pekre) 23. - 28. 4. 2000 Te~aj za organizatorje in izvajalce razli~nih oblik izobra`evanja (ALT) 12. - 14. 5. 2000 Kreativna delavnica KREART 2000 (Prem) 1. - 5. 7. 2000 Te~aj pionirstva in bivanja v naravi 24. 6. - 4. 7. 2000Te~aj orientacije in topografije (G[ Bohinj) 24. 6. - 4. 7. 2000Uvodni vodni{ki te~aj (G[ Bohinj) 22. 7. - 29. 7. 2000 Te~aj pre`ivetja v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje 5. - 12. 8. 2000 Lokostrelski te~aji (G[ Bohinj) 13. - 20. 8. 2000 In{truktorski te~aji I. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj) 20. - 27. 8. 2000 In{truktorski te~aji II. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj)

BRAÎÊVI DNEVI Rod belega konja iz Slovenskih Konjic bo tudi letos organiziral orientacijsko tekmovanje Bra~i~evi dnevi za GG, PP in Gr~e po è poznanih pravilih. Tekmovanje bo v Slovenskih Konjicah, predvidoma v soboto, 1. 4. 2000. Informacije najdete na telefonu 041 400 044 (Deni) oziroma na koledarju akcij na RutkaNET-u. Podrobnej{i razpis tekmovanja bo objavljen v naslednji {tevilki Tabora.

Rod belega konja, Slovenske Konjice

TABORNI[KI DOM [MARTNO NA POHORJU Taborni{ki Rod ^rnega jezera iz Slovenske Bistrice ima v [martnem na Pohorju taborni{ki dom. Opremljen je s centralno kurjavo, urejenimi toaletnimi prostori in tu{i. V domu je {est sob, v katerih je skupno 30 postelj. Skupna jedilnica je ve~namenski prostor, ki je lahko tudi igralnica, u~ilnica … V domu je kuhinja, ki je opremljena s hladilnikom, {tedilnikom na plin in elektriko, v kuhinji je tudi pe~ za centralno kurjavo na trdo gorivo, na kateri se lahko kuha. Opremljena je s posodo in pribori za 30 gostov. V domu je mo`no organizirati taborni{ke aktivnosti, okoli samega doma pa je mo`no razpeti do 30 {otorov. Cena najema doma zna{a 500 tolarjev na dan bivanja na

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII udele`enca pozimi in 450 tolarjev na dan bivanja na udele`enca poleti. [martno je dobra izhodi{~na to~ka za {tevilne izlete, pohode in bivakiranja na Pohorju. S Slovensko Bistrico je povezan z avtobusom, v vasi sta dve trgovini. Dom je opremljen s telefonom. Informacije: (062) 811 086 - Marija Bra~i~ (Rde~i kri`, dopoldan) (041) 556 132 – Iztok Utenkar (041) 975 438 – Janko Mlakar

ZIMOVANJE NA SKOMARJU Rod zelene Rogle iz Zre~ odda v najem taborni{ki dom na Skomarju. V neposredni bli`ini je smu~i{~e na Rogli in terme Zre~e. Informacije lahko dobite in ponudbe sporo~ite na telefon: 041/506-959 (Matej) ali e-naslov matej.kotnik@guest.arnes.si.

SEMINAR ZA SODNIKE TABORNI[KIH MNOGOBOJEV NAMEN Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ki si èlijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko in pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dràvnega) ali drugih tekmovanj. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 31. marca do 2. aprila 2000 v okolici Maribora (to~en kraj bo sporo~en naknadno). PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina za sojenje na mnogoboju veje murnov in M^ • skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in gr~e (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborni{kih tekmovanjih) Izku{nje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi prakti~no, udeleènci pa bodo imeli mo`nost soditi na obmo~nih in dràvnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri la`ji organizaciji drugih tekmovanj, s sodni{ko izkaznico pa bodo imeli udeleènci pravico soditi tudi na ROT-u. Vodja seminarja bo Ale{ Arko.

POGOJA M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla PRIPOROÊNA LITERATURA Priporo~ena literatura, ki naj jo udeleènci poznajo in prinesejo s seboj, je: Delo z M^ Priro~nik Orientacija in topografija Navedeno literaturo bo na seminarju mo`no tudi kupiti. ÂS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pri~el v petek, to~no ob 18. uri, kon~al pa v nedeljo okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar zna{a 9.000 tolarjev na udeleènca, rodovi, ~lani ZTS, pa imajo 33% popust in zanje kotizacija zna{a 6.000 tolarjev (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, priro~nik Taborni{ki mnogoboji ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo nakaìte na ìro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu. [TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [tevilo udeleèncev je omejeno na 40 (20 M^ in 20 GG, PP), zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na predloènem obrazcu po{ljite v pisarno ZTS najkasneje do 15. marca 2000.

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA NAMEN SEMINARJA Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Poseben poudarek bomo namenili tudi tabornim objektom (vhod, totem…), odnosu in ohranjanju okolice tabornih prostorov, {egam in navadam na taborjenju in idejam za po`ivitev programa. DATUM IN KRAJ SEMINARJA Seminar bo potekal od 10. do 11. marca 2000 v Gozdni {oli v Bohinju. PROGRAM IN VODJA SEMINARJA Seminar bo potekal v dveh skupinah razli~nih vsebin in sicer: • seminar za organizatorje taborjenj (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborjenj in drugih aktivnosti na prostem, tehni~ne priprave na taborjenje, finan~na konstrukcija in dolo~itev vi{ine tabornine) • seminar za programske vodje (prakti~no bomo poizkusili v program taborjenja vplesti ~im ve~

FEB(2000) - 23

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII elementov osnovnega programa, ve{~in M, M^, GG in PP ter nanizali idejne re{itve za izpeljavo le-teh). Vodja seminarja bo Iztok Utenkar. POGOJI • starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje • osnovno znanje prvega vozla PRIPOROÊNA LITERATURA Priporo~ena literatura, ki naj jo udeleènci poznajo in prinesejo s seboj, je: • Pravilnik o taborjenjih ZTS • Osnovni program, Zbirka knjig Delo z M^, Taborni{ke ve{~ine • [ege in navade • Na{ tabor - del narave • Ideje iz lastnega tabora Navedeno literaturo bo na seminarju mo`no tudi kupiti. ÂS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pri~el v petek to~no ob 18. uri, kon~al pa v soboto okoli 15. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar zna{a 7.350 tolarjev na udeleènca, rodovi, ~lani ZTS, pa imajo 33% popust in za njih kotizacija zna{a 4.900. tolarjev (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, razne topografske karte, Pravilnik o taborjenjih ZTS, priro~nik Na{ tabor-del narave ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo nakaìte na ìro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu. [TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [tevilo udeleèncev je omejeno na 40, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na predloènem obrazcu po{ljite v pisarno ZTS najkasneje do 28. februarja 2000.

TE^AJI, SEMINARJI IN DELAVNICE KI JIH V LETU 2000 ORGANIZIRA ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA IN ORGANIZATORJE [OLE V NARAVI 10. - 11. 3. 2000 (G[ Bohinj) Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem in izvajalcem programa na taborjenjih in {oli v naravi. Seminar bo potekal v dveh skupinah razli~nih vsebin in sicer: 1. Organizacija

24 - FEB(2000)

•

pravila bivanja v naravi (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborenj in drugih aktivnosti na prostem) • tehni~ne priprave na taborjenje • finan~na konstrukcija in dolo~itev cene taborjenja ali {ole v naravi 2. Vsebina in program elementi osnovnega programa, ki se izvajajo na taborjenjih ve{~ine M^, GG in PP ter idejne re{itve za izpeljavo le-teh prakti~no delo Pogoja: • starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje • osnovno znanje prvega vozla Vodja seminarja: Iztok Utenkar. SEMINAR ZA SODNIKE MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNI[KIH TEKMOVANJ 31. 3. - 2. 4. 2000 Namenjen je vsem tabornikom, ki si èlijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko in pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dràvnega) ali drugih tekmovanj. Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina M^ za tiste, ki si èlijo sodelovanja z vejami murnov in M^ • skupina GG in PP Pogoja: - M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista - GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla Vodja seminarja: Ale{ Arko. TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE 2. STOPNJE (ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE RAZLI^NIH OBLIK IZOBRA@EVANJA) 23. - 28. 4. 2000 (G[ Bohinj) Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki bodo sodelovali v procesu izobraèvanja odraslih kot predavatelji posameznih tem na te~ajih, kot mentorji skupin na te~ajih in kot vodje te~ajev. Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili s tehnikami predstavitev, s komunikacijskimi ve{~inami, delom v skupini in drugimi, za navedena podro~ja pomembnimi znanji. Pogoji: • starost najmanj 21 let • smisel za komuniciranje, svetovanje skupini in posameznikom v izobraèvalnem procesu • opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

• •

pripravljenost za sodelovanje na te~ajih ZTS povabilo na~elnika za vzgojo in izobraèvanje odraslih v ZTS Vodja te~aja: Damjan Habe KREATIVNA DELAVNICA – KREART 2000 12. - 14. 5. 2000 (Prem) Namen kreativne delavnice je skozi igro in zabavo: • spoznati in v praksi preizkusiti ~im ve~ na~inov ustvarjanja vzdu{ja v skupini, ki je pomembno orodje za doseganje idej, poti in re{itev. • ponuditi izku{nje in nove ideje, s katerimi bodo vodniki, na~elniki druìn in klubov PP in vodje programov na taborjenjih popestrili program v vodu, klubu PP, na taborjenju ali drugih taborni{kih akcijah. Na delavnici bodo sodelovali tudi udeleènci iz tujine. Pogoji: • starost najmanj 16 let • èlja po dogodiv{~ini in aktivno sodelovanje pri izvajanju programa Vodja delavnice: Miha Pirher. VODNI[KI TEÂJ, 24. 6. - 4. 7. 2000 (G[ Bohinj) Vodni{ki te~aj je namenjen: • ~lanom iz nanovo nastalih rodov ali skupin, ki nameravajo za~eti z vodovim sistemom dela, • ~lanom rodov, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodo postali vodniki. Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z osnovami taborni{tva (zgodovina, namen, temeljna na~ela, mednarodno skavtstvo), prakti~no osvojili osnove pionirstva, orientacije in topografije, postavljanja {otorov, signalizacije in lokostrelstva (tridnevni potep) ter predelali celoten program vsebin vodni{kega te~aja. Pogoja: • predhodni dogovor v rodu, na obmo~ju ali na ZTS • spodnja starostna meja 14 let Vodja te~aja: Erika Gril. TEÂJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, 24. 6. - 4. 7. 2000 (G[ Bohinj) Priporo~amo ga vsem, ki si èlijo poglobiti znanje s podro~ja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrditi. Glede na predhodno znanje (uvodni test), bodo te~ajniki razdeljeni v dve skupini: • prva skupina se bo seznanila z osnovnimi topografskimi izdelki in osnovami orientacije in topografije (znanja za udele`bo na tekmovanjih),

•

druga skupina bo poleg tega na terenu izdelovala tudi zahtevnej{e topografske izdelke in se izurila v orientaciji na zahtevnej{ih terenih. Skupina se bo seznanila s pripravo in izvedbo taborni{kih orientacijskih tekmovanj (v programu bo zajetih ve~ina zna~ilnosti in nalog z najpomebnej{ih taborni{kih tekmovanj v Sloveniji, kot so ROT, NOT in druga orientacijska tekmovanja). Vsi, ki ste se v preteklosti è udeleìli te~aja, lahko kot pomo~niki pri vodenju na te~aju postanete specialisti orientacije in topografije. Bodo~i specialisti bodo pod budnim o~esom vodstva te~aja opravljali naslednje naloge: predavanje nekaterih tem te~ajnikom in prakti~no pou~evanje te~ajnikov, priprava prog te~ajnikom in njihovo postavljanje na terenu, izdelava idealov skic in ocenjevanje skic, pripravljali pa bodo tudi strokovne ~lanke o orientaciji in topografiji, ki bodo kasneje objavljeni v reviji Tabor. Pogoja: • starost najmanj 15 let • osnovno znanje drugega lista Vodja te~aja: Du{an Petrovi~ TEÂJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, 1. - 5. 7. 2000 Na te~aju se bodo udeleènci seznanili z osnovami pionirstva in bivanja v naravi. Program obsega tematske sklope kot so: • vrv in vrvna tehnika • bivaki • ognji{~a • drugi pionirski objekti • orodje in oprema Pogoja: • starost najmanj 15 let • obvladuje znanja zahtevana z ve{~inami Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec Vodja te~aja: Andrej Rupel. TEÂJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, 22. 7. - 29. 7. 2000 Na te~aju se bodo udeleènci seznanili z uìtnimi rastlinami. Program obsega tematske sklope kot so: • poznavanje in uporaba uìtnih rastlin • voda • priprava hrane Te~aj bo organiziran v obliki bivaka. Pogoja: • starost najmanj 17 let • obvladuje ve~ino zahtev za priznanje ve{~ine Kuhar (PP)

FEB(2000) - 25

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII Vodja te~aja: Borut Cerkveni~. LOKOSTRELSKI TEÂJI, 5. - 12. 8. 2000 (G[ Bohinj) Zveza tabornikov Slovenije in Slovenska lokostrelska {ola pripravljata v okviru izmene G[ programe za razli~ne lokostrelske te~aje.Te~aj je namenjen tabornikom, ki èlijo poglobiti svoje znanje lokostrelstva. V okviru lokostrelske izmene v G[ bodo: • te~aj za lokostrelce – za~etnike Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let • te~aj za vaditelje lokostrelstva Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborni{ki organizaciji, ali ~lani, ki è dve leti delajo v lokostrelski organizaciji • te~aj za u~itelje lokostrelstva; Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski te~aj z nekajletno prakso • te~aj za sodnike • izpopolnjevalni te~aj Vodja te~aja: Frane Merela. Opomba: Pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port. TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI, 13. 20. 8. 2000 in 20. - 27. 8. 2000 (G[ Bohinj) Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: druìne, klube ali rodove. Te~ajnike èlimo usposobiti za samostojno vodenje enote, da bodo znali na~rtovati in organizirati delo. Poglobili bodo è pridobljeno znanje o taborni{tvu, o temeljnih na~elih in principih skavtstva, duhu taborni{tva ter strukturi organizacije. Posredovali jim bomo znanja, kako zaznati in razumeti potrebe mladih. Pogoji: • starost najmanj 17 let • smisel za odgovornost in vodenje • osnovno znanje drugega vozla. Vodje te~ajev: Rado Malnar, Polona êligoj, Jasna Trape~ar. TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - NADALJEVALJNI, 13. - 20. 8. 2000 in 20. - 27. 8. 2000 (G[ Bohinj) Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: druìne, ~ete, klube ali rodove. Te~ajniki bodo poglobili in nadgradili znanje iz temeljnega te~aja in se usmerili na delo na enem od podro~ij dela s ~lani. Pogoji: • starost najmanj 18 let

26 - FEB(2000)

• • •

smisel za odgovornost in vodenje osnovno znanje drugega vozla opravljen temeljni te~aj in predstavitev projekta Vodji te~ajev: Miha [kofic, Darka Petan~i~.

RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI [OLI Med poletno sezono v letu 2000 èlimo vsem udeleèncem tabornih izmen v Gozdni {oli v Bohinju in udeleèncem iz tujine (projekt “Kam v Evropi”) zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, ìvljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno-zabavna animacija in igre. V ta namen potrebujemo v ~asu od 1. julija do 13. avgusta 2000 ~lane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki: • imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in èlijo razviti organizacijske sposobnosti, • se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok, • èlijo prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra, • so stari med 18 in 30 let, • èlijo preìveti vsaj 15 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole. Poleg tega èlimo v ~asu od 24. junija do 4. julija, 13. do 20. avgusta in od 20. do 27. avgusta 2000 zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju in{truktorskih te~ajev v G[. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (Kanar~ki). Naloge tehni~nega osebja so: • opravljanje pisarni{kega dela • urejanje hi{e in tabornega prostora • priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa • obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV Rok prijav za udeleènce in osebje je 30. april 2000 (razen za seminar za taborna vodstva in sodni{ki seminar) Pri pogojih za starost udeleèncev velja koledarsko leto. Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje. V primeru popolnitve ene izmed {ol (in{truktorski te~aji), bomo prijavljene razporedili na mesta v {e nepopolnjeni {oli (udeleènci bodo o tem obve{~eni). Prijave na obrazcih “Prijava udeleèncev na poletne te~aje ZTS 2000” po{ljite na sede` Zveze tabornikov Slovenije. Ob prijavi na in{truktorske te~aje za vsakega udeleènca po{ljite tudi izpolnjen obrazec “Predlog za udele`bo”.

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII Polovico te~ajnine oziroma kotizacije za te~aje je potrebno nakazati ob prijavi, ostalo pa poravnati do za~etka te~aja. Vsak te~aj ima svojo sklicno {tevilko. ^e boste nakazali te~ajnino za razli~ne te~aje, nas o tem obvestite v posebnem dopisu, v katerem je potrebno navesti: datum vpla~ila, imena te~ajnikov in za katere te~aje gre. Rok za odpoved udele`be je 10 dni pred za~etkom te~aja. V primeru kasnej{e odpovedi zaradi stro{kov organizacije te~ajnine ne bomo vra~ali. ^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo te~ajnikov za posamezen te~aj, bo ta odpovedan.

RAZPIS ZA UDELE@BO NA JEZIKOVNIH TEÂJIH SVETA EVROPE TERMINI TEÂJ TERMIN Te~aj angle{~ine za mladinske delavce 1. - 23. 7. 2000 Te~aj {pan{~ine 2. - 29. 7. 2000 Te~aj franco{~ine (belgijske) sredina julija do sredine avgusta (bo {e objavljeno) Te~aj nem{~ine 30. 7. - 26. 8. 2000 Te~aj angle{~ine za mladinske voditelje 20. 8. - 16. 9. 2000 Te~aj franco{~ine 27. 8. - 23. 9. 2000 Te~aj portugal{~ine 3. - 30. 9. 2000 Te~aj italijan{~ine 10. - 30. 9. 2000 Te~aj angle{~ine za mladinske voditelje 10. 9. - 7. 10. 2000 ({e ni potrjeno) METODE DELA • U~enje v u~ilnicah, kjer se uporablja razli~ne materiale in pripomo~ke, da bi se predvsem izbolj{ale sposobnosti pisanja, branja, govorjenja in poslu{anja tujega jezika. • Delo na projektih, ki ga izberejo udeleènci/ udeleènke. • Samostojno delo, kje udeleènci in udeleènke izkoristijo mo`nosti, ki so na volj v jezikovnem centru. • Stik z lokalnim prebivalstvom. • Priprava udeleèncev in udeleènk na nadaljevanje u~enja in nadgrajevanje jezikovnega znanja z razvojem medkulturnih pristopov. Vsi te~aji pa spodbujajo iniciative posameznika/posameznice. Udeleènci in udeleènke sami prevzemajo odgovornost za to, koliko se bodo angaìrali pri u~enju jezika.

STRO[KI NAMESTITVE, PREHRANE IN PREVOZA Stro{ke namestitve in prehrane pokriva Mladinski Direktorat Sveta Evrope. Prav tako bodo povrnjeni potni stro{ki, prijavnino v vi{ini 183 Evrov pa poravna Mladinski svet Slovenije, ~e izbrani posameznik oz. posameznica o svoji izbiri obvesti MSS in sodeluje pri pripravah na te~aj. KRITERIJI ZA UDELE@BO • Starost med 18 in 30 let (izjeme le ob utemeljitvi) • Aktivno delovanje v ZTS na podro~ju programa za mlade in mednarodnih povezavah. Kandidatova motivacija za sodelovanje mora izhajati oz. biti povezana z delovanjem v organizaciji (npr. povezano s funkcijo, ki jo opravlja, oz. projektom, ki ga vodi). • Seznanjenost z delovanjem ZTS in projekti, ki jih leta izvaja (na dràvnem in mednarodnem podro~ju). • Visoka motivacija za sodelovanje na te~aju na vseh aktivnostih, prispevati k razvoju programa in se aktivno vklju~iti v delo skupine (kandidatova motivacija ima prednost pred nivojem znanja jezika). • Pripravljenost za delo v skupini, prevzemanje iniciativ, sodelovaje v diskusijah, izmenjava mnenj... PRIJAVE Prijave sprejemamo v pisarni ZTS do 16. februarja 2000 do 12. ure. Prijavi mora biti priloèno: • natan~no izpolnjen prijavni formular (dobi{ ga v pisarni ZTS) • motivacijsko pismo kandidata v angle{kem jeziku, zakaj èli na te~aj, kaj bo s tem pridobil sam in kaj organizacija (predvsem mladi v ZTS) IZBIRA • Vsi kandidati se obvezujejo za sodelovanje na te~aju v vsej dolìni trajanja. • Vsi tisti, ki so se kdaj è udeleìli jezikovnega te~aja, se na te~aj ne morejo prijaviti, razen tisti, ki so se preteklo leto udeleìli te~aja portugal{~ine, ker v leto{njem letu sledi nadaljevalni te~aj. • Prijav, ki bodo prispele po roku, in tistih, ki ne bodo vsebovale vseh prilog, ne bomo upo{tevali. Po zbranih prijavah bo ZTS za vsakega kandidata, izhajajo~ iz potreb organizacije, pripravila motivacijsko pismo organizacije, v primeru ve~ prijav za posamezni te~aj pa oblikovala prioritetno listo kandidatov.

FEB(2000) - 27

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

JOTI JOTI JOTI JOTI

Dan tabornikov "v zraku"

Techuana - alternativa naravi pripravlja ^rtomir Kaj pomeni "Techuana" Beseda "Te-chua-na" se pojavlja v skoraj vseh jezikih severnoameri{kih Indijancev. Njen pomen se nana{a na preobrazbo de~ka – otroka – v moà – bojevnika. Indijanski de~ki so morali v ~asu svoje pubertete zapustiti zavetje doma~ega vigvama in najmanj "tri polne lune" (skoraj tri mesece) sami preìveti v preriji, gozdovih in hribih. Tako so se izurili v vseh za ìvljenje potrebnih spretnostih in dokazali, da si zasluìjo postati odrasli. âs in kraj te preizku{nje so Indijanci poimenovali "Te-chua-na". Enako se imenuje tudi skavtski taborni prostor v bliìni tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, kjer bo med 3. in 12. avgustom 2001 potekal velik mednarodni tabor skavtskih - taborni{kih organizacij iz Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Pripravi se na preizku{njo - postani del "Techuane" tudi ti. Ve~ informacij najde{ na techuana.rutka.net in pri Pugiju v pisarni ZTS.

Techuana - naravna alternativa 28 revija Tabor

Priprave na Taborni{ki fe{tival v organizaciji Mestne zveze tabornikov Ljubljana so stekle. Za tiste, ki prvi~ sli{ite zanj - gre za prireditev, ki jo MZT organizira ob dnevu tabornikov. Na sestankih smo dolo~ili skupine, ki bodo poskrbele za programske sklope namenjene medvedkom in ~ebelicam ter gozdovnikom in gozdovnicam. Glavni del programa Fe{tivala bo {e vedno taborni{ko usmerjen, poleg {tevilnih delavnic pa bo imel v letu 2000 dodane {e nekatere nove aktivnosti, ki bodo vso dogajanje popestrile, predstavile nekaj novega tabornikom in vsem gostom ali obiskovalcem. Leto{nja novost bo, da se bo dogajanje s Fe{tivala preneslo tudi izven ljubljanske kotline. Glas udele`encev se bo {iril preko vse Slovenije in tudi izven meja na{e domovine. Prav ste sli{ali – glas. To bomo po~eli v radioamaterski delavnici, kjer si boste lahko ogledali nekatere aktivnosti in se v njih tudi sami preizkusili. Program v delavnici bo prilagojen tako najmlaj{im in nezahtevnim kot tudi starej{im in zahtevnej{im tabornikom. Da pa ne bomo letali samo po zraku, bo poskrbljeno tudi za tiste, ki so raje na trdnih tleh. Preko ra~unalnikov bodo lahko odkrivali ra~unalni{ki svet ter poskusili najti ... Kaj, pa naj zaenkrat ostane prikrito.

JOTA JOTA JOTA JOTA IZ_PRVE_ROKE

Vsekakor se obeta zanimiv in pester Fe{tival 2000, na katerem ne sme{ manjkati. Glede na dejstvo, da bomo letos povezali taborni{ko Slovenijo po zraku, ste vabljeni vsi, ki vas to zanima. Kako? Petnajstega aprila lahko iz svojega kraja sodelujete na Fe{tivalu, seveda ~e se dogovorite za radioamatersko postajo. Povezali pa se bomo tudi preko Interneta. ê potrebujete pomo~, pri iskanju radioamaterjev, se lahko obrnete tudi name in poskusili bomo re{iti va{ problem. Vsi, ki ste sodelovali na JOTA/JOTI, spet se dobimo v zraku! Naslov: Primo` Bajec, Piv{ka 1, 6230 Postojna, telefon 041 695 295 ali na elektronski naslov pibi@rutka.net. Ko smo è omenili iskanje pomo~i: radio kluba iz Meìce in Cerknega sta pripravljena v akciji sodelovati, v prihodnjih dneh pa pri~akujem {e nekaj odgovorov. Leto{nji Fe{tival bo 15. aprila 2000 v parku Tivoli. PiBi

^udni znakci in okraj{ave, pa sploh ne veste, kaj pomenijo?

Veliko ljudi, ki se prvi~ sre~a z IRC-em, kar malo ostrmi, ko se za~nejo pogovarjati. Kar naenkrat namre~ njihov sogovornik za~ne pisati razne znakce in kraj{ave, ki pa same po sebi ne pomenijo ni~ konkretnega, vsaj na prvi pogled ne. Marsikdo se ustra{i in si ne upa vpra{ati za pojasnila, kar vodi do nerazumevanja samega pogovora in nepredvidljivih zapletov. In ko se novinec kon~no ojuna~i in za~ne postavljati vpra{anja, se mu hitro lahko zgodi, da ga "pametni" ozmerjajo in zasmehujejo. V tej {tevilki bi vam rada predstavila najbolj uporabljene internet okraj{ave, kajti ne gre samo za IRC, te okraj{ave lahko kar hitro zasledite tudi v e-po{ti in na spletnih straneh. Da boste la`je prepoznali vse sme{ke, nagnite glavo v levo... :) :) vesel sme{ek :( àlosten sme{ek :* poljub~ek 8) sme{ek z o~ali ;) ko nekomu pomeìkne{ :-) ... sme{kotu nari{e{ {e nosek }:-) ... sme{kotu doda{ {e obrvi d:) sme{ko s ~epico ("skejtar") :P ko nekomu pokaè{ jezik :D nekdo se smeji, TEBI! 8:-) majhna deklica ;> zloben nasmeh :’( nekdo se joka :-[ pravkar se vam je nasmehnil vampir!!! :-)8 velika 'deklica' LOL Laughing Out Loud (smeji{ se na ves glas) BRB Be Right Back (takoj bom nazaj) ASAP As Soon As Possible (takoj ko bo mogo~e) IMHO In My Humble Opinion (po mojem skromnem mnenju) AFK Away From Keyboard (nisem za ra~unalnikom) re regards (pozdrav~ek) Za konec pa {e nekaj novi~k. Za dan tabornikov vam pripravljam Slovenski JOTI (JOTI-slo). V okviru le-tega, bo potekala tudi zanimiva igrica. Vse skupaj bo seveda potekalo "online". Potrebno bo odgovoriti na niz vpra{anj, odgovori pa bodo vodili do nagrade. Seveda le, ~e vam bo uspelo odgovoriti na zastavljena vpra{anja. "Stare #zts face" {e vedno samevamo na kanalu #zts, pridite in nam popestrite na{ siv vsakdanjik.

Gaby februar 2000 29

STROKOVNO

Glasila Glasila Glasila

Glasila Matija

Tokratni pregled glasil je mednarodno obarvan. Poleg nekaj na{ih glasil je na uredni{tvo prispel splitski Svijet skauta, ki je pravo presene~enje. Glede na {tevilna zimovanja pri~akujemo v uredni{tvu ob koncu meseca tudi posebne izdaje glasil, ki jih bomo z veseljem pogledali in objavili.

Pohorc Glasilo Rodu ~rnega jezera iz Slovenske Bistrice december 1999, {t. 3, letnik 10 Pohorca ve~inoma sestavljajo utrinki s poletnega taborjenja v Blatnem dolu (uradno Radencih). Na {estnajstih straneh tako izvemo, kako dober vremenoslovec je îps in kako v~asih odkrito pokaè èljo po neomejeni oblasti v rodu. Od strani do strani skozi bolj ali manj duhovite ~lanke sledimo dogodkom, ki so se dogajali v poletnem taboru R^J. Za zabaven konec poskrbi Dr. Lili Lom, avtorica Srcelom koti~ka in mojstrica za sr~ne teàve.

Prepih Glasilo Rodu Sivega volka december 1999, {t. 3 Prepih je pravo glasilo, polno zanimivih ~lankov o doma~ih in tudi tujih akcij. V tej {tevilki so se potrudili opisati lanski ROT, Lu~ko miru in MOOT v Mehiki. Zanimiv je tudi intervju z Jasno, ki je do`ivela operacijo na kolenu, v bolnici pa so jo obiskale in spra{evale Gnide z vodnico. Zaupajo {e nam, da bodo M^-ji 12. februarja od{li na zimski izlet, GG-ji pa od 19. do 23. februarja na zimovanje.

30 revija Tabor

STROKOVNO

Bilten – 40 let Rod pustega gradu [o{tanj Za vas, ki ste utirali pot. Za nas, ki smo jo vzljubili. Za vse, ki igrivo stopajo po njej. S temi besedami se za~ne bilten, ki opisuje {tiridesetletno delo Rodu pustega gradu. Na pomembnost obletnice kaè tudi ùpanov nagovor, v katerem tabornikom pove, da so lahko upravi~eno ponosni na svoje uspehe. Ko listamo po biltenu se nam po~asi odkriva zgodovina rodu, od za~etkov, preko prvih taborov in dogodiv{~in do obiska svetovnih zletov na Nizozemskem in v îlu. Ob tej visoki obletnici rodu ~estitamo, uredni{ki odbor pa pohvalimo za lepo izdelan bilten, ki na primeren na~in ohranja spomin na preteklih 40 let.

Tabor~ek Glasilo Rodu Mladih borov Ajdov{~ina december 1999, {t. 2, letnik 1999/2000 Tabor~ek je, kot vedno, razdeljen na strani posameznih vodov, na katerih so zbrani utrinki z njihovih aktivnosti. Da pa ne ostane samo pri njihovih dogodkih, so v drugi {tevilki te sezone opisali republi{ko orientacijsko tekmovanje. Uradnost glasila re{uje poro~ilo z ob~nega zbora, razvedrilo pa nas razveseli s {alami, kvizom in dvema kri`ankama.

Svijet skauta Glasilo splitskih skavtov december 1999, {t. 3, letnik 1 Glasilo splitskih tabornikov je pravo presene~enje. Ne samo zato, ker je mnogo bolj{e – tako tehni~no kot vsebinsko – od Biltena Zveze tabornikov Hrva{ke, ampak tudi zaradi njihovih ambicij. Glasilo je ({e) mestno glasilo splitskih tabornikov, vendar ima urednik Zoran Fistoni~ s svojimi sodelavci dosti bolj drzne na~rte. Iz Svijeta skauta èlijo narediti dràvni ~asopis, ki bi bil v ponos hrva{kim skavtom. Vsebina glasila je zelo razgibana, saj ne manjka tako reporta` kot tudi strokovnih ~lankov in prakti~nih nasvetov. Zelo pou~en je ~lanek psihologinje, ki "piha na du{o" star{em in tudi vodnikom z obravnavo dolo~enih teàv, ki se lahko pripetijo pri vzgoji mladih. êstitke splitskim skavtom, saj so naredili res odli~no glasilo.

februar 2000

STROKOVNO

@VN@VN

@VN @VN

Zunaj je {e vedno mraz. Ko si ustrezno oble~en za gibanje v naravi (ve~plastno seveda - spomni se ~ebule) pa je pametno spoznati, kje in kako se ~lovek najhitreje "izpostavlja". Ni~ kolikokrat smo è sedli na tla in kmalu ugotovili, da je pod na{o velecenjeno dobro nekaj podloìti. Super! Toda teàv z ohlajevanjem telesa ob mirovanju {e ni konec! Pomembno je,

da ~lovek ve, da je ravno tako kot podhladitev iz tal nevarno tudi ohlajevanje z "vrha". ^lovek preko koè na ramenih in glave izgublja tudi do polovice telesne temperature - toplote. Ob vsakem navidez {e tako nedol`nem izletu v naravo imej s seboj toplo kapo in po mo`nosti {e {al. Vsaj v èpu, ~e è ne na glavi. Nikoli ne ve{, jutri prehlad...ali pa nov izlet v naravo...

Rado Malnar

Pomembni dnevi ... 22. marec - SVETOVNI DAN VODA Zemlja je verjetno edini planet na{ega oson~ja, ki ima vodo. Skupna koli~ina zna{a 1,386 milijard kubi~nih kilometrov. le 2.5% voda je sladkih in od tega jih je 7 desetin v obliki ledu. ^lovek si tako predstavlja, da je vode zanj v izobilju. Pa ni tako. V Sloveniji je ve~ina vodotokov prekomerno onesna`enih,

32 revija Tabor

onesna`evanje pa se {iri tudi v povirja rek. Zaradi ~love{kega faktorja se slab{a tudi kvaliteta podtalnice. Znaten del industrije {e vedno izpu{~a odpadne vode v vodotoke brez ~i{~enja. Kaj v tem globalnem problemu lahko storimo taborniki, da bomo v prihodnosti na taborjenjih in bivakiranjih brezskrbno u`ivali pitno vodo?

STROKOVNO

Orientacija Orientacija

Orientacija Uporabnost sistema GPS v Sloveniji Orientacija Zadnji prispevek o globalnem sistemu satelitskega dolo~anja lege (GPS) je bil objavljen v reviji Tabor leta 1994. Takrat je sistem {ele prav za~el delovati in na trgu so se pojavljali prvi priro~ni sprejemniki. Mnogi so napovedovali, da bo uporaba GPS v kratkem povsem zasen~ila potrebo po znanju orientacije, saj bomo v vsakem trenutku natanko vedeli, kje smo. Kak{no pa je dejansko stanje {est let kasneje?

Na~ela delovanja sistema GSP, ki je sestavljen iz satelitov, nadzornega dela in uporabnikov s sprejemniki, so ostala nespremenjena. Za osveìtev spomina poglejte tri ~lanke v Taboru iz leta 1994 ali pa se pou~ite iz priro~nika Orientacija in topografija. Za dolo~itev svojega poloàja mora sprejemnik "videti" vsaj 4 satelite v ustrezni razporeditvi. Natan~nost dolo~itve za civilne namene je ostala na ravni okoli 100 m, ~e nimamo na voljo diferencialne metode. Razlike pa so predvsem v ponudbi GPS sprejemnikov na trì{~u in mo`nostmi njihove uporabe. Cene najcenej{ih sprejemnikov zna{ajo nekaj nad 20 tiso~akov, kar je mnogim è povsem dostopno. Praviloma tudi najcenej{i sprejemniki vklju~ujejo vse najpomembnej{e funkcije, ki bi si jih lahko zaèleli v amaterski uporabi: izbira razli~nega koordinatnega sistema, dolo~itev lege, shranjevanje to~k, vodenje do izbrane to~ke in vodenje po vnaprej dolo~eni poti. Praviloma z nakupom dra`jih sprejemnikov za amaterske namene uporabe ne boste

pridobili, za nekoliko zahtevnej{e uporabnike zna biti zanimiva morda mo`nost neposredne povezave z osebnim ra~unalnikom. Glavni omejitvi uporabe GPS pri orientaciji na terenu sta {e vedno vidnost signala in natan~nost dolo~itve lege. V gozdu je vidnost satelitov zelo omejena in pogosto izgubimo signal. [e slab{e je v ozkih dolinah. Zanimivo, da smo pri preizku{anju mo`nosti uporabe GPS pri obnovi topografskih kart ugotovili, da pod drevjem pogosto ceneni GPS sprejemniki bolje lovijo signal satelitov kot dragi profesionalni sprejemniki. Slednji so seveda namenjeni dolo~anju lege z veliko natan~nostjo, a v idealnih pogojih. V Sloveniji uporabo omejuje tudi neprilagojenost topografskih kart. Nobeden GPS sprejemnik ne omogo~a nastavitve slovenskega koordinatnega sistema, v katerem so izdelane na{e topografske karte. Na listih karte 1:50000, ki sta jih izdala Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, je zato vsebina poleg geografske in pravokotne mre-

è slovenskega koordinatnega sistema pretisnjena {e z mreò UTM projekcije na elipsoidu WGS 84. Mnoge uporabnike tri razli~ne koordinatne mreè zmedejo. Na listih DTK 25 je le navedena razlika geografske dolìne in geografske {irine med obema sistemoma. Tak{no prera~unavanje pa je na terenu dokaj neprijetno. V naslednjih izdajah topografskih kart bo zato praviloma pretisnjena dodatna mreà za uporabo GPS. V Sloveniji v amaterske namene tudi {e ne moremo uporabljati diferencialne metode, saj mreà referen~nih postaj {e ni vzpostavljena. V mnogih dràvah tak{na mreà omogo~a diferencialno dolo~anje z natan~nostjo nekaj metrov, vendar pa mora sprejemnik omogo~ati sprejemanje radijskega signala referen~ne postaje. Neposredna povezava GPS sprejemnika z osebnim ali posebnim ra~unalnikom pa nam è sedaj omogo~a {tevilne zanimive mo`nosti. O njih pa v enem izmed naslednjih prispevkov.

Du{an Petrovi~ - Pepl februar 2000 33

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija Nebesne skrivnosti

V veli~astni knji`nici Trinity College v Cambridgu je shranjena Gervasejeva kronika, katere avtor je bil duhovnik samostana ob katedrali v Canterburyju. O samem `ivljenju Gervaseja se malo ve, le to, da je svoj duhovni{ki poklic za~el leta 1163. Zanimivo je, da nekateri od najzanimivej{ih zapisov v njegovi kroniki ne govorijo o cerkvenih in dr`avnih poslih, pa~ pa o astronomskih dogodkih, kot so son~ni mrk in o spektakularnem pojavu, ki mu pravimo "aurora borealis" ali polarni sij. Najzanimivej{e pa je poro~ilo o neobi~ajnem pojavu, ki se je zgodil 18. junija 1178 po julijanskem koledarju.

Na ta dan je pet ali ve~ ljudi malo po son~nem zahodu {e sedelo in opazovalo mlado Luno, ki se je kazala {e kot zelo oster, tanek krajec. Bili so pri~a pre~udovitemu pojavu. Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil. Iz sredi{~a tega razcepa je izsko~ila gore~a bakla, ki je bruhala ogenj in iskre precej dale~ naokrog. Lunin "trup" je medtem podrhtaval od groze, in ~e uporabim besede, ki so napisane v kroniki, "se je zvijal kot ranjena ka~a". Pojav se je ponovil kakih desetkrat ali ve~, plamen se je kazal v najrazli~nej{ih oblikah brez nekega reda. Potem pa se je vse umirilo in je bilo kot prej. Le krajec je bil malo temnej{i. Peterico iz Canterburyja moramo {teti med redko skupino ljudi, ki v zgodovini astronomije zavzemajo posebno mesto. To so bili ameri{ki bogata{, francoski va{ki zdravnik in trije modre-

34 revija Tabor

ci ali magi, saj vsi delijo skupno izku{njo. Bili so pri~e pojavu na nebu, ki se je zgodil tako nepri~akovano in tako hitro, da je bil preostali svet zmeden, ~e ni celo sumil v resni~nost misterioznega pojava. Tako je zgodba o canterburyjskem videnju ostala skrivnost in samo Gervasejevi trditvi, da so o~ividci bili pripravljeni ~astno zaprise~i, da v zgodbi niso ni~esar dodali ali si izmislili, se lahko zahvalimo, da je niso razglasili za popolno izmi{ljotino. Pravzaprav je ta zgodba resni~na redkost, saj ne samo, da v celi zgodovini knji`evnosti ni niti enega opisa podobnega astronomskega dogodka, ampak je to uganka, ki bi lahko kon~no – po ve~ kot 800 letih lahko bila celo pojasnjena. Kaj se skriva za zgodbo o canterburyjskem videnju pa bomo razkrili v naslednji {tevilki Tabora…

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija

ZNANE IZJAVE: Kdor v `ivljenju nikoli ni bil nor, ta tudi nikoli ni bil moder … (Heine)

LUNINE MENE: Mlaj Prvi krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec

5. 2. 2000 13. 2. 2000 19. 2. 2000 27. 2. 2000 6. 3. 2000 13. 3. 2000

ob ob ob ob ob ob

14:05 0:22 17:28 4:57 6:19 8:00

VZHODI IN ZAHODI SONCA: Vzhod Zahod

1. 2. 2000 15. 2. 2000 1. 3. 2000 15. 3. 2000 7:25 7:06 6:41 6:14 17:06 17:27 17:49 18:08 februar 2000 35

STROKOVNO

Taborova potuh Taborova pot Taborova potuha Taborova potuh Februarja je obi~ajno `e tako mrzlo, da smo te`ko dalj ~asa na prostem, zato moramo pripraviti zanimiva sre~anja med {tirimi stenami. Bli`ajo se tudi zimovanja, tako da lahko na sre~anjih svoje M^-je in GG-je pripravimo nanje.

Mlaj{i M^-ji Ker se bliàjo pustni dnevi, lahko s pomo~jo papirnate ka{e in balonov ali pa samo papirja naredimo pustne maske. Ko se papirnata masa na balonu posu{i jo pobarvamo in ji dodamo elastiko, ki bo masko dràla na obrazu. Vodovo sre~anje lahko zdruìmo s starej{imi taborniki in se odpravimo na zahtevnej{i orientacijski pohod, pri katerem M^-ji spoznavajo orientiranje po naravnih znamenjih in potnih znakih.

Starej{i M^-ji Sre~anje lahko popestrimo s ske~em, ki ga taborniki priredijo po {ali, ali pa si ga izmislijo. [ifriranje se uporablja za najrazli~nej{e namene. Predstavimo osnovne postopke {ifriranja in napi{emo besedilo z njihovo pomo~jo. Vsak besedilo {ifrira s svojo kodo in potem ostali poizku{ajo ugotoviti, kaj je napisal. Pri pisanju in de{ifriranju lahko uporabimo tudi ogledalo. Starej{i M^-ji se `e u~ijo tujih jezikov. Spoznamo lahko osnovne taborni{ke izraze v angle{~ini in taborni{ke izraze v drugih jezikih. Pri tem si lahko pomagamo s taborni{kimi sraj~kami v slovenskem, angle{kem, nem{kem, {panskem in francoskem jeziku.

36 revija Tabor

STROKOVNO

ha tuha ha Mlaj{i GG-ji

Taborni{ko abecedo lahko sestavimo iz razli~nih materialov. Posku{amo najti zamenjave za ~rke taborni{ke abecede in si izmislimo svojo abecedo s preprostimi ~rkami. Ko se odpravljamo v gore moramo biti previdni, saj nas ve~ja napaka lahko stane `ivljenja. Pogovorimo se o varnosti v gorah in pomembnosti sledenju markacijam. Spoznamo transverzale in druge poti, predvsem slovensko planinsko pot. Na podlagi le-te lahko na~rtujemo poletni izlet v gore.

Starej{i GG-ji Lahko se odpravimo na urejeno drsali{~e ali varen zamrznjen ribnik ali potok in preizkusimo na{e drsalne sposobnosti. Predstavimo gozd kot enega najpomembnej{ih elementov okolja. Kdaj je primeren ~as za se~njo in kako posekan les spravimo iz gozda v `age in skladi{~a. Pogovorimo se o uporabnosti postranskih gozdnih proizvodov in njihovi pomembnosti. Za vajo orientacije lahko hodimo po azimutu in popravljamo smer hoje. Kaj storimo, ~e moramo pri hoji po azimutu obiti kak{no oviro. Dolo~imo to~ko stoji{~a glede na objekte, ki jih vidimo. Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca Vodnik vodi vod.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana februar 2000 37

STROKOVNO

Narava Narava Narava Narava

Ena izmed lep{ih razglednih to~k v Sloveniji je vsekakor Sveti Jo{t. Kot zaklju~ek [kofjelo{kega hribovja z vi{ka gleda na Kranj in ve~ji del ljubljanske kotline, se spogleduje s Kamni{kimi Alpami in Karavankami in ob~uduje Julijske vr{ace. Poleg odli~nega razgleda 820 metrov visok vrh ponuja tudi ogled baro~ne cerkve Svetega Jo{ta s "svetimi {tengami", v smu~arskem domu pa se je mo`no po vzponu tudi okrep~ati.

Pot na Jo{ta lahko za~nemo `e v Stra`i{~u pri Kranju, vsekakor pa ne smemo izpustiti slikoviti vasici P{evo in Javor-

nik. Do vrha lahko pridemo tudi po stari romarski poti. Cerkvico na vrhu so zgradili med leti 1735 in1740. V cerkvi

je poleg ohranjenih fresk Jerneja iz Loke iz 16. stoletja bogata baro~na oprema s slikami Valentina Metzingerja.

Simbolika rodovega imena

Rod zelenega Jo{ta Podro~je delovanja: RZJ deluje na podro~ju mestne ob~ine Kranj v naseljih Stra`i{~e in Orehek ter v zasavskih vaseh Drulovka, Breg, Pra{e, Mav~i~e in Zg. Besnica. Leto ustanovitve: Rod zelenega Jo{ta (prej Odred Albina Drolca) je najprej obstajal kot istoimenska ~eta v Rodu stra`nih ognjev, ki se je v {estdesetih letih odcepila v samostojni odred (zanimivo je, da so ~eto ustanovili dijaki takratne srednje gumarske {ole, ki so bivali v dija{kem domu v Stra`i{~u).

38 revija Tabor

[tevilo ~lanov: 45 Struktura rodu: 4 vodi M^, 2 voda GG, "klub~i~" PP in klub gr~ Najbolj zagrizen ~lan rodu: Tadej Plesec, Zg. Bitnje 176, 4209 @abnica Doma~a stran na Internetu: rjz.rutka.net

Po pobudi za preimenovanje smo rod imenovali po Jo{tu, hribu na katerega smo najve~ zahajali. V taborni{kem domu Pu{~ava, ki stoji tik pod vrhom, so se rojevale nove ideje za delo. Z nakupom in obnovo doma (prej so bile ru{evine), smo o`ivili tudi delo v rodu tako pri mladih, kot pri starej{ih ~lanih. Tudi veliko akcij, ki jih preko celega leta organiziramo, so povezane z domom in obiskom Svetega Jo{ta.

Internet Internet Internet Internet

STROKOVNO

bubi@rutka.net

Nova podoba

Kar tri izmed najbolj obiskanih taborni{kih strani na svetovnem spletu so ob prehodu v leto 2000 dobile novo grafi~no podobo. Katera vam je najbolj v{e~?

RutkaNET www.rutka.net Nova podoba RutkaNET-a ima predvsem nalogo zagotoviti enoten videz vseh delov taborni{kega spletnega servisa. Namenjena je la`ji navigaciji po drobovju servisa. Anketa med na{imi uporabniki sicer zaenkrat ka`e, da jih le 46% misli, da so strani bolj{e, kot prej, vendar pa je na{a ekipa druga~nega mnenja. Funkcionalnost je namre~ prva naloga RutkaNET-a.

Mestna zveza tabornikov Ljubljana www.mzt.org Zanimivo bo videti odziv uporabnikov na stran MZT. Ljubljan~ani so namre~ kar nekaj denarja namenili za celostno podobo svoje zveze. Logotipe, dopise, glasilo in predstavitev na Internetu jim je izdelala profesionalna oblikovalka – Sa{a Leben.

Poleg spremembe grafi~ne podobe pa je RutkaNET v zadnjem mesecu do`ivel {e naslednje spremembe: • zot.rutka.ne zot.rutka.net • • •

Zveza tabornikov Slovenije www.zts.org Tudi stran Zveze tabornikov Slovenije je po dolgem ~asu do`ivela svoj prerod. Zaenkrat je ta predvsem oblikovne narave, sledilo pa bo {e nekaj vsebinskih popravkov, ki pa ob dejstvu, da se predstavitev krasno dopolnjuje z RutkaNET-om, niso bistveni. Obe strani je zasnoval Igor Ajdi{ek iz RGT Novo mesto.

• •

Stran tekmovanja, ki ga prireja XI. SNOUB Maribor akcije.rutka.net/glasjelovice/rezultati.html Glas Jelovice – rezultati www.rutka.net/vestnik Novi taborni{ki vestnik: www.rutka.net/poll/mnenje Na tem naslovu pa si lahko preberete zanimivo mnenje o na{i anketi, z naslovom "Ali se boste udele`ili 2. slovenskega jamboreeja". Preberite in sodelujte v debati! moot.rutka.net/ Iz{la je 3. {tevilka Poti sonca irc.rutka.net/ Dodanih je bilo {e nekaj rednih gostov kanal #ZTS na IRCNetu. februar 2000 39

STROKOVNO

Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne Pugy

Dogodki Skavtska knji`nica na Internetu Svetovna organizacija skavtskega gibanja je na svojih spletnih straneh www.scout.org pripravila knji`nico publikacij, ki jih je izdala v okviru svojega zalo`ni{kega programa. Razdeljene so po naslednjih kategorijah: • osnove skavtstva • odrasli viri in upravljanje z njimi (management) • program za mlade • kako izbolj{ati program za mlade • pove~anje participacije mladih pri odlo~anju • vzgoja in izobra`evanje v duhu razvijanja sposobnosti mladih • okoljska vzgoja in aktivnosti • pravice otrok • zdravje in invalidnost • skavtstvo in mirovna vzgoja • ostale publikacije Nekatere od publikacij je mo`no presneti v PDF formatu, na sede`u ZTS pa je ~lanom na razpolago tudi knji`nica teh publikacij.

40 revija Tabor

Nordjamb 2000 ê re~em tek na smu~eh preko najve~jega ledenika v Evropi, ali pa rafting po reki Gulfoss, romanti~no jadranje po islandskih fjordih ali obisk fjordov z visokimi gorami na obeh straneh, potem vas bodo zasrbeli podplati. ê dodam {e jahanje pravih islandskih konj v notranjosti deèle, vo`njo s kanuji, kuhanje in preno~evanje na prostem, kjer je stopila noga le redkih obiskovalcev (pa {e to le stopila, ne pa prespala), potem je va{ nahrbtnik è pripravljen. Vsemu na{tetemu dodamo {e vrsto zanimivih delavnic in skavte iz vse Evrope in dobimo Nordjamb 2000 – mednarodni tabor za popotnike in gr~e na Islandiji, ki bo v avgustu leta 2000 gostil ve~ kot 3.000 skavtov iz Skandinavije in drugih krajev Evrope. Informirajte se na www.scout.is/nordjamb.

Bucher Berg vabi Mednarodni poletni skavtski center Bucher Berg vabi skavte iz vse Evrope na Bavarski dr`avni tabor, ki bo potekal od 27. julija do 5. avgusta 2000. Poleg tega je v okviru centra mo`no izvajati pro-

gram Evrokoraki, {e posebej toplo pa vabijo ~lane prostovoljnega osebja, ki bi del poletja pre`iveli kot tehni~na ali programska podpora. Ker je povpra{evanje veliko, ne odla{ajte s prijavo.

V Belgijo ali Anglijo Belgijski skavti vabijo na poletni tabor v Niederanven blizu glavnega mesta Bruslja. Potekal bo od 19. do 28. julija, nanj pa so pod motom “Skupaj v novo tiso~letje” vabljeni udele`enci stari od 11 do 23 let. Cena za udele`ence zna{a okoli 290 DEM, ostale informacije pa najdete na www.millennium2000.lu.

Pod motom “Most v prihodnost” pa bo v skavtskem centru Downe pri Londonu od 27. julija do 5. avgusta potekal mednarodni tabor CAMPDOWNE 2000. Udele`ijo se ga lahko skavtske skupine starej{e od 11 let (mladoletni morajo imeti spremstvo). Angle`i obljubljajo razburljiv program za samo 128 angle{kih funtov.

e strani strani strani

STROKOVNO

Predstavitev mednarodnih organizacij

GREENPEACE international Mednarodna organizacija za o~uvanje narave (green) in miru (peace) na svetu.

Narava izginja, mi pa gradimo svet, v katerem bomo ostali sami.

(c)Greenpeace/Bindziarova.

Korenine

Akcija Greenpeace-a pred nuklearno elektrarno Bohunice na Slova{kem ob 10. obletnici jedrske nesre~e v ^ernobilu leta 1986.

Prva akcija aktivistov in s tem rojstvo ideje za ustanovitev Greenpeace-a je bil poizkus zaustavitve jedrskih poizkusov, ki so jih Ameri~ani izvajali na Amchitki, otoku v bli`ini severozahodne obale Aljaske. Kljub temu, da ~oln zaradi slabega vremena in oviranja ameri{kih uradnih organov ni prispel do cilja, je medijska podpora akcije (na ~olnu so bili tudi novinarji, ki so poro~ali o dogajanju) v javnosti obrodila simpatije in podporo. Vlada je prenehala s poizkusi, ~lani Greenpeace-a pa so nadaljevali z akcijami na Moruroi (jedrski poizkusi Francije), v arkti~nem predelu

Kanade (za{~ita tjulenjev), in na Antarktiki (odlaganje radioaktivnih odpadkov). Projekti Danes si organizacija prizadeva delovati povsod po svetu; da bi ohranila tropski pragozd, zaustavila segrevanje zemlje in poizkuse na podro~ju genetskega inèniringa. ^lani po vsem svetu so {e vedno zelo aktivni pri protestih proti jedrskim poizkusom, lovu na kite in iztrebljanju drugih divjih ìvali, prepre~evanju onesnaènja Zemlje s strupenimi snovmi. Organizacija ima predstavni{tva v ve~ kot 40-ih dràvah, je lastnica {estih ladij in ima po svetu ve~ kot pet milijonov ~lanov. Predstavni{tvo GreenpeacePugy a je tudi v Sloveniji. (c)Greenpeace/Morgan.

Poslanstvo Nekateri od prvih ~lanov so bili Kvekerji (verska lo~ina), katere edino oro`je je nenasilna oblika protesta, ki jo sami imenujejo "biti pri~a". @e od za~etka so ~lani za~eli s tako obliko tihega protesta oz. nenasilno akcijo. Kljub temu, da so na akcijah ve~krat do`iveli nasilje in da so jim v~asih grozili tudi s smrtjo, je tihi protest postal razpoznavni znak organizacije, z novinarji in snemalci, ki so spremljali dogodke, pa so poskrbeli, da je za dogajanje izvedela tudi {ir{a javnost.

Prelet Greenpeaceovega balona preko Taj Mahala (Agra, Indija) v protest prvemu atomskemu poizkusu v Indiji 12. junija 1998 februar 2000

Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Avto v Ameriki je nuja

spomine s popotovanja deli z vami Tadeja Milivojevi~ Nemani~)

Za potovanje po Ameriki potrebuje{ avtomobil. Najbolje takega velikega, ki bi najmanj za pol metra gledal iz na{e garaè. Amerika je prostrana deèla, kjer je za javni prevoz slabo poskrbljeno; avtobusi vozijo le med velikimi mesti, nekateri med njimi pa {e v pomembnej{e narodne parke. Tudi plo~nike imajo le v centru mest in v stanovanjskih ~etrtih in kot pe{ec si v nezavidljivem poloàju.

Zato sva postala ponosna lastnika najinega prvega avtomobila, karavana Pontiaca Station Wagon 6000 iz leta 1986, poimenovanega Amerikanc. V za~etku sem nasprotovala nakupu tako velikega avtomobila, vendar nama je pri{el {e kako prav. ê sva podrla zadnje sedeè, se je v njem lahko stegnil tudi skoraj dva metra visoki Tja` in è po prvem obisku kampa, za katerega sva morala od{teti 27 USD, sva se odlo~ila za druga~en na~in preno~evanja. To je bilo no~enje v avtu na 24-urnih bencinskih ~rpalkah ali na avtomobilskih postajali{~ih. ^rpalke so nama bile bolj pri srcu, saj so se prodajalci ve~krat kar sami ponudili, da bodo preko no~i malce popazili na naju. Huje je bilo na postajali{~ih, saj pono~i niso bila preve~ obljudena. In, ko si se sredi no~i zbudil in za~el prislu{kovati {umom v okolici, si kar videl sence, ki se plazijo okrog avta. Ni nama sluìl le kot spalnica, temve~ tudi kot kuhinja, dnevna soba, delovni koti~ek, v~asih pa tudi kot improvizirana kopalnica. Kuhala sva si ve~inoma sama. V~asih pa sva si privo{~ila tudi obisk v "all-you-can-eat" lokalu (za enotno ceno lahko poje{, kolikor more{). Ena prava Gorenjka in en {e huj{i – cepljen

42 revija Tabor

Poziranje v Dolini bogov.

Li~ni izveski opozarjajo na lokalne znamenitosti ob Natchez Parkway-u.

Gorenjec sva svoja takrat è po{teno skr~ena èlod~ka tako obremenila, da naslednjih 24 ur nisva bila zmo`na ~esa drugega kot le topega pogleda v svet. Brez avta tudi ne bi mogla obiskati kar lepega {tevila ljudi, ki so naju prijazno povabili v svoj dom. To je bilo za naju pravzaprav presene~enje. Predvsem zato, ker so Ameri~ani tako zelo prestra{eni. Redek je bil pogovor, ki se ne bi kon~al z opozorilom: "Pazita nase in bodita previdna!" in to ne glede na to ali sva se pogovarjala s klateì, brezdomci ali milijonarji. Bojijo se vsega, {e posebej neznancev. Vendar sva bila midva kot Evropejca in {e bolj kot Slovenca nenevarna in nenavadna, ~e ne è kar eksoti~na primerka in zato je bilo

RAZVEDRILO

Dva dneva in 1000 km stran od najinega preprodajalca avtomobilov sva morala Pontiaka za cel popoldan peljati k mehaniku. Na sre~o je bilo to prvi~ in zadnji~.

Kadar si povabljen na dom, te v~asih za kako uro zaposlijo tudi kot varu{ko.

Ob neupo{tevanju prometnega znaka se lahko znajde{ v reki Kolorado.

povabil kar nekaj. Nanje sva se z veseljem odzvala, saj sva na ta na~in neposredno spoznala Ameri~ane in njihov vsakdan. Tako sva nekaj dni preìvela pri paru najinih let, ki je ìvel skupaj z psom, ma~kom, nekaj belimi mi{mi, dvema igvanama in kraljevsko ka~o imenovano Who-did-it (kdo-je-to-storil). Gostila naju je 3. najbolj{a (prvi dve sta najini) mama na svetu, ki se je po desetih letih zakona lo~ila, ostala sama s {estimi otroki in se poro~ila z mo{kim, ki je v zakon pripeljal {e pet svojih otrok. Stanovala sva pri simpati~ni mulatki ~rnskega, indijanskega, mehikanskega, nem{kega, irskega in nizozemskega porekla. Prespala sva na verandi pri moàkarju, ki se je boril v Vietnamu, to pa mu je pustilo take posledice in no~ne more, da nikdar ne gre v posteljo brez pi{tole in noà. Avto nama je omogo~il tudi ogled tako imenovanih Parkway-ev. To so ceste speljane po manj naseljenem podro~ju. Vsakih nekaj kilometrov stojijo table z opisom lokalnih zanimivosti. V~asih je to prizori{~e bitke med Indijanci in prvimi priseljenci, zanimiva geolo{ka zgradba tal, stara gostilna ali nenavadno raslo drevo, ne manjka pa niti mest za piknik ter kratkih in malo dalj{ih sprehodov. Na enem izmed takih sprehodov naju je na obre`ju potoka presenetila v svitek zvita ~rna ka~a, ki sva jo zagledala skorajda prepozno. @elja po sprehodu je takoj minila in Amerikanc nama je sluìl tudi kot varno pribeàli{~e, podobno kot v Louisiani, ko sva iz varnega zavetja opazovala sumljivo mirujo~ega, sredi ceste leè~ega aligatorja. Nasploh so tovrstne ceste z razgledom, kot bi jih lahko poimenovala, ameri{ka posebnost, saj lepo odslikavajo ameri{ko odvisnost od avtomobila in njihov pristop k ìvljenju. februar 2000 43

Trenutki Trenutki Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Tebi, prijatelj Tebi, ki te kli~em prijatelj. Tebi, ki nerodno zrem v o~i, kadar govoriva. Tebi, ki ti morda sploh nikoli ne bom rekla prijatelj. Tebi, ki poslu{a{ moje solze in smeh. Tebi sporo~am, da imam rada ta moj svet. In rada imam tebe. Ker SI. Ker preprosto - obstaja{. Khalil Gibran pa o prijateljstvu pravi tole... Va{ prijatelj je odgovor na va{e potrebe. Prijatelj je va{e polje, ki ga posejete z ljubeznijo in poànjete s hvale`nostjo. Va{a miza je in va{ dom. Kajti la~ni prihajate k njemu in i{~ete ga zaradi miru. Ko va{ prijatelj razodeva svoje misli, se ne bojte re~i "ne", niti ne zadrìte svojega "da". In ko obmolkne, naj va{e srce ne neha poslu{ati njegovega srca. V prijateljstvu se namre~ vse misli, vse èlje, vsa pri~akovanja porajajo in razodevajo z radostjo brez hrupnega odobravanja.

44 revija Tabor

Ko se poslavljate od svojega prijatelja, ne àlujte; kajti to, kar imate pri njem najraje, lahko postane v njegovi odsotnosti jasnej{e, tako kot planinec vidi goro jasneje iz doline. In edini namen prijateljstva naj bo poglabljanje duha. Zakaj ljubezen, ki i{~e poleg razodetja svoje skrivnosti {e kaj drugega, ni ljubezen, marve~ razpeta mreà: vanjo pa ulovimo same nepomembne re~i. In kar premorete najbolj{ega v vas samih, naj bo za va{ega prijatelja. ê mora spoznati obdobje va{e oseke, storite, da bo spoznal tudi obdobje plime. Kajti ~emu vam bo prijatelj, ~e ga i{~ete le zato, da izgubljate ~as? I{~ite ga vedno v ~asu, ko ìvite. Prijatelj èli ute{iti va{e potrebe, ne pa zapolniti va{e praznine. V skladnosti va{ega prijateljstva naj bo tudi smeh in radost uìvanja. Kajti v rosi drobnih stvari najde srce svoje jutro in sveìno.

Barbara

pesmi , i g re pesmi , i g re pesmi,igre

RAZVEDRILO

Pesmi in igre Konjske dirke

Vsi so v krogu, nekdo (vodnik) vodi igro, ostali delajo kot on. Jezdec se najprej oble~e (levo dolgo rokavico, desno dolgo rokavico, levi {korenj, desni {korenj, klobuk), pozdravi èno (en poljub), pozdravi otroke (trije poljubi), ta{~o (poljub in pljunek), se dvigne na konja. Nato za~nemo trepljati po kolenih v ritmu jeè. Ovire in ostalo na progi: ovinek v levo/desno – vsi se nagnejo v levo/desno, enojna ovira – re~e{ VUF in dvigne{ roke, dvojna ovira – VUF VUF in dvakrat dvigne{ roke, luà – sple{, tunel – se skloni{, tribuna na levi/desni – pomaha{ na levo/desno, ènska tribuna – visok glas AAAA, mo{ka tribuna – nizek glas UUUU, dvojni ovinek – se nagne{ najprej v eno, nato v drugo stran, most – tol~e{ (udarja{) po prsih. Lahko ve~krat ponovi{ nekatere dele, na koncu “pospe{i{ jeò” – hitreje treplja{ po kolenih in sko~i{ skozi cilj.

Mnenje tabornikov o ...

Me`kovo Sivo pot vsi dobro poznamo, pa tudi refren angle{kega originala Country roads, nam je kar doma~. Ko pa v dru`bi tujih skavtov prepevamo poznane angle{ke pesmi, nam besedila zmanjka `e po prvi vrstici. Zato naj bo ta pesem vzpodbuda za u~enje angle{kih pesmi. In verjemite, prav pridejo.

Take me home, country roads Almost heaven, west Virginia, blue ridge mountains, shenandoah river, life is old there, older than the trees, younger than the mountains, growin' like a breeze. Ref.: Country roads, take me home, to the place I belong, west Virginia, mountain momma, take me home country roads.

Ali so taborniki skavti?

All my mem'ries, gather round her, miner's lady, stranger to blue water, dark and dusty, painted on the sky, misty taste of moonshine, teardrop in my eye.

DA: 60,59%

Ref.:

ZTS - skavtska organizacija?

NE: 38,98% Ne vem: 0,42% Skupaj glasov: 236

I hear her voicein the morning hour she calls me, the radio reminds her of my home far away, and driving down the road I get the feeling, that I should have been home yesterday, yesterday. Ref.: februar 2000 45

Zeznanjem doodgovora odgovora znanj Z Zznanj memdodoodgovora

RAZVEDRILO

STRIC _VOLK

Preìveli smo novoletno norijo in kar krepko zakora~ili v leto 2000. Kak{ne napovedi so pripisovali prelomu in {tevilki 2000; zgodilo pa se je bolj malo tega. @ivljenje te~e dalje brez vesoljnega potopa, sesutja ra~unalni{kih sistemov in jedrskih katastrof. In pri{lo bo leto 2001, ko bomo praznovali 50 let ìvljenja Zveze tabornikov Slovenije in leto 2002, ko bo minilo 80 let od ustanovitve prve skavtske enote na na{ih tleh, in pri{lo bo tudi leto 2007, ko bo Svetovna skavtska organizacija na svoji torti upihnila 100 sve~k. Kar nekaj pomembnih {tevilk in dogodkov, ob katerih bi veljalo napraviti vsaj pol toliko cirkusa, kot ob "milenijskem preskoku". @e zaradi tega, ker bo skavtstvo tudi v prihodnji eri opravljalo svoje poslanstvo vzgajalo mlade s pomo~jo vrednostnega sistema, temelje~ega na prisegi in zakonih in tako pomagalo graditi bolj{i svet, kjer se ljudje lahko polno uresni~ijo kot posamezniki in imajo v dru`bi ustvarjalno vlogo. In verjetno bi se te "vzgoje" iz mladih dni spomnili tudi vsi poslanci in ministri, pomembni gospodarstveniki in predsedniki uprav, glasbeniki, igralci in druge medijske osebnosti in celo sam predsednik dràve. Samo za rokav jih je treba pocukati in povedati: "Hej, {e smo tukaj, mladi za mlade, v koraku s ~asom!" Va{ stric Volk

46 revija Tabor

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, ki je povezano z nagrajevanjem. 1. Aragonitni jeèk je: R – vrsta morskega je`ka, E – vrsta gozdnega je`ka, ki ìvi samo na Notranjskem, P – pojav v kra{ki jami. 2. V Geodetskem dokumentacijskem centru Geodetske uprave republike Slovenije lahko: F – dobimo primere razli~nih kamenin z oznakami za la`je prepoznavanje sestave tal, R – kupimo liste dràvne topografske karte v merilu 1:25000, [ – dobimo izpisek iz katastra. 3. Angelo Secchi je razdelil zvezdne spektre po barvi v {tiri vrste: bele, rumene, oran`ne in rde~e. Sonce sveti: S – belo, I – rumeno, N – oran`no. 4. Senca, ki jo pu{~a v vesolje Zemlja, ima obliko: T – valja, D – paraboloida, Z – sto`ca. 5. Kak{na je povezava med ~ebulo in ohranjanjem telesne temperature? V – ~e pojemo veliko ~ebule, telo oddaja manj telesne toplote, N – ~ebula nam je vzor po "stilu obla~enja" – veliko tankih plasti, P – iz ~ebule izdelujejo tablete, ki prepre~ujejo, da bi nam pri nizkih temperaturah pomrznili udi. 6. Koliko popusta pri nakupu revije Tabor imajo naro~niki: U – 10%, O – 15%, A – 20%. 7. Marca bo v Gozdni {oli v Bohinju: J – seminar za taborna vodstva in organizacijo {ole v naravi, ^ – seminar za sodnike mnogobojev in drugih tekmovanj, Z – kreativna delavnica KREART. 8. Naslednje volitve organov ZTS bodo: O – letos, A – leta 2001, M – leta 2003. 9. Katera trditev je napa~na? K – AIDS je sindrom ~lovekove imunske pomanjkljivosti, C – HIV je virus ~lovekove zmanj{ane odpornosti, D – kon~no so znanstveniki odkrili zdravilo proti AIDS-u. 10. Leta 2002 bo minilo 80 let od ustanovitve: @ – ZTS, L – prve skavtske enote na na{ih tleh, A – prve skavtske organizacije. 11. Leta 2002 bo v Tolminu: K – dvanajsti zlet popotnikov in popotnic, B – mednarodni tabor skavtov treh deèl, J – prihodnja skup{~ina ZTS. 12. Vsako leto ÖRF izbere otroka, ki pri`ge lu~ miru: E – na Dunaju, V - v Betlehemu, G – v Jeruzalemu. 13. Kako se ubranimo AIDS-a? L – jemo veliko vitaminov in pijemo doma~e zeli{~ne ~aje, H – ne rokujemo se z okuènimi z AIDS-om in v njihovi prisotnosti nosimo ~ez usta za{~itno masko, T – poleg tega, da se itak ne drogiramo, s kondomom poskrbimo za varno spolnost. 14. SCOUTLINK organizacija skrbi: S – za svetovno skavtsko IRC omre`je, I – za povezovanje odraslih skavtov, ki se ukvarjajo s programom za mlade, O – za povezovanje skavtov preko radijskih postaj.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 1/2000: UPORABNIK RA^UNALNIKA. NAGRADNI KUPON [TEVILKA 2

Branka

Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________

Nagradna kriànka Nagradna Nagradna kriànka kriànka Nagradna kriànka AVTOR F. KALAN

IZDELKI KATOLI[KI KR[^ANSKA IZMETNE REDOVNIK (IZ MOLITEV KATEGORIJE ^RK PETRA)

AFRI[KI VELETOK

MARIBORSKI [VEDSKI TEDNIK SMU^ARSKI CENTER

PREBIVALEC DR@AVE Z GL. MESTOM MADRID

RAZVEDRILO

NA[A PISATELJICA MONGOLSKI VLADAR (ROMAN O PRE[ERNU)

NADLE@NA @U@ELKA

KOREOGRAF OTRIN SPODNJE HLA^E (POG.)

JED IZ RIBJIH IKER

SLIKARSKA DELAVNICA

@ENSKO VRHNJE OBLA^ILO

ROMULOV BRAT DVOJ^EK

POLJSKI GLODALEC

IFIGENIJA NAKRACANA ^RKA ZAGORI^NIK

7. ^RKA GR[KE ABECEDE

POSTOLOV[^INA

LEVI^AR

TRAM (MANJ[.)

DEBELA PALICA TVEGANJE TIR OKOLI NEBESNEGA LITERARNI TELESA JUNAK KRPAN

IME IGRALKE GARDNER

KRAJ V DALMACIJI (IZ ^RK MI[O)

PODZEMNI HODNIK EDEN OD STAR[EV

LON^EK (IZ ^RK RA[) MO^NO RAZSTRELIVO DREVO S [IBASTIMI VEJAMI

DR@AVA V AFRIKI GL. MESTO BANGLADE[A

PARADI@

CVETKA (KRAJ[E) 29. ^RKA GR[KE ABECEDE

^LOVEK Z BRADO (EKSPRE.) IVAN TAV^AR

PREBIVALEC KARTAGINE

NEPROFESIONALEC NACE JUNKAR

22. IN 25. ^RKA ABECEDE EVA LONGYKA ZBIRKA

DEKLICA IZ KNJIGE O KEKCU PEVKA RUPEL

ZLATO

JUNAK IZ STRIPOV FORD

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_2 Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 21 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: ADI SMOLAR, ALIJA, ^UJ, PO[TNINA in PRELIV, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (pesmarico Vlada Kreslina) je prejel Luka Kri`nik z Vrhnike. Baseball ~epici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta do-

bila Matja` Hudournik iz [martnega ob Paki in Miha Vali~ iz Ljubljane. DROGINI nagradi sta prejela Jasmina Jerkovi~ iz Limbu{a in Dejan Uro{ iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Anton Kmet iz [kofje Loke, nagrado podjetja JAZON pa dobita Tina Br`an iz Portoro`a in Tina Zor~

iz Kranja. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najkasneje do 20. februarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.

februar 2000 47

48 revija Tabor

Tabor 02 2000

Articles inside

Orientacija

Internet

Potuha

Igre in pesmi

Narava

Mednarodne strani

Popotovanja

Glasila @VN 32

Mnenje

Simpozij o poslanstvu

Glas Jelovice

Svetovni dan razmisleka

Zimovanje RKJ in RAJ

SzDzD

Zvezni dogodki

Jota