Mladi in droge

IZ_PRVE_ROK IZ_PRVE_ROK IZ_PRVE_ROK IZ_PRVE_ROK IZ_PRVE_ROKE E E E E

Newitza Rekreacija – ne, hvala! Droge

Vi kar tecite, smu~ajte, kolesarite, igrajte tenis, ko{arko, nogomet, odbojko, hribolazite, rolajte, plavajte, "{vicajte" na fitnesu in kar je {e takega. Rekreativna vadba je v u`itek in zadovoljstvo, je manj zahtevna kot profesionalna, a kljub temu pogostna, sicer nas fizi~no utrudi, vendar nam obenem vlije sve`e energije – re-kreira.

"'[portanje"' je res super. Obstaja pa oblika "rekreacije", za katero najbr` niste vedeli in je zelo {kodljiva. Tej moramo re~i "ne, hvala" in se ji na dale~ izogibati – ~eprav se z njo ukvarja marsikdo in nas prepri~uje, da je SUPER.

Govorimo o tako imenovani rekreativni uporabi drog. Tako kot se {portniki-rekreativci razlikujejo od {portnikovprofesionalcev, se rekreativni u`ivalci drog razlikujejo od rednih u`ivalcev "klasi~nih" drog (kot je npr. heroin). Kak{ne misli se nam podijo po glavi ob besedi d`anki? Prepri~ana sem, da bi, ~e bi vas vpra{ala, dobila zelo podobne odgovore – ve~ina nas takoj dobi pred o~i strganega, zanemarjenega, dolgolasega mladeni~a z bledim obrazom in skoraj ~rnimi podo~njaki. "^e re~em d`anki, mislim na osebo, ki je su`enj heroina, ki se mora vsak dan fiksat, da je sposoben kaj delat, da je sposoben se s kom pogovarjat, da je sposoben sploh `ivet," je povedal eden izmed d`ankijev. Ker je tako, jih prepoznamo `e na dale~ in se jim, lepo od nas ali ne, tudi na dale~ izogibamo.

Kaj pa "rekreativec"? Rekreativni u`ivalci drog so veliko bolj skriti na{im o~em. Vsak od nas najbr` pozna kakega, pa morda za to niti ne ve. @alostno sicer, ampak najbr` rekreativno u`iva drogo celo kdo od bralcev te revije. Gre namre~ za (ve~inoma) mlade ljudi, za katere ni zna~ilno, da bi se v droge zatekali zaradi `ivljenjskih neuspehov ali te`kih socialnih razmer (kot je pogosto pri d`ankijih). Glede na to, da jih ozna~ujemo kot "rekreativce", lahko `e sami ugotovite, da njim ni treba dobiti svoje droge, da lahko sploh `ivijo. Lahko gredo skozi svoj dan brez nje, lahko so pridni mamini sin~ki in o~etove pun~ke, ki vljudno hodijo na dru`inske obiske, urejeni, uglajeni in mirni. Pri rekreativni uporabi drog gre namre~ za redko uporabo v majhnih koli~inah.

Celoten vzorec u`ivanja je druga~en – kako, kdaj, kaj, kje se u`iva drogo in tudi kdo jo u`iva. Poglejmo primer. Bo{tjan je d`anki v pravem pomenu besede. Star je 19 let. Pred dvema letoma je pustil {olo, ker je imel ves ~as te`ave z u~itelji, ki niso prena{ali njegovega zamujanja in izostajanja od pouka. Posku{al se je zaposliti, vendar nikjer ni bil ve~ kot kak teden, preden so ga nagnali. Zdaj denar za drogo dobiva tako, da krade vse mogo~e in prodaja naprej. Ne kupuje si ni~esar drugega kot drogo, zato hodi naokrog povsem zanemarjen. Ko dobi denar, `e te~e k preprodajalcu, ker je potreba po drogi ve~na. Heroin si vbrizga, v~asih z `e uporabljeno iglo, ~eprav s tem tvega vse mogo~e oku`be, celo z virusom HIV. Ko si ga vbrizgava, se stiska v umazanem kotu javnega strani{~a. Kon~no je spet pomirjen ...

Petra pa je rekreativna u`ivalka drog. Stara je 17 let. V {oli ji ne gre slabo. Tudi doma je vse lepo in prav. Sicer se z mamo v~asih spreta, vendar so to bolj pubertetni{ko-materinski prepiri kot kaj drugega. Ker je v {oli vse v redu, Petra lahko brez problema s prijatelji hodi ven. Mama sicer ne razume najbolj stila obla~enja svoje h~erke, vendar nima ni~ proti `ivim barvam, debelim podplatom, {e na pobarvane lase se je navadila – glavno, da je h~erka ~ista in nestrgana. Mama in o~e dovolita tudi, da Petra kdaj prespi pri prijateljici. Petra dobro ve, da bi star{a ~isto ponorela, ~e bi izvedela za kakr{nekoli droge. Zato skrbno pazi, da jih u`iva samo takrat, ko je "zrak ~ist". ^e nima denarja, pre`ivi brez njih. Tabletko zau`ije skupaj s prijateljicami v `urerskem ozra~ju plesnega kluba. Po njej je polna energije, ska~e in ple{e kot nora in sploh ne ~uti utrujenosti.

O~itno se odgovori na vpra{anja kako, kdaj, kaj, kje, kdo pri Bo{tjanu in

IZ_PRVE_ROKE IZ_PRVE_ROKE IZ_PRVE_ROKE IZ_PRVE_ROKE IZ_PRVE_ROKE

Petri mo~no razlikujejo. ^e d`anki brezupno i{~e npr. heroin, si rekreativni u`ivalci drogo privo{~ijo le kot posladek. Marihuana, LSD, amfetamini, ekstazi in halucinogene gobe so najpogostej{e oblike tako imenovanih plesnih drog. Imenujemo jih tudi dizajnirane ali sinteti~ne, vendar je izraz plesne najprimernej{i glede na njihovo (rekreativno) uporabo.

Od tradicionalnih se mo~no razlikujejo po svojem videzu (kapsule, tablete), enostavnosti proizvodnje, prakti~nosti uporabe in nizki ceni (gram heroina stane od nekaj-deset do nekaj-sto tiso~ tolarjev!). Zna~ilno je tudi, da imajo malo negativnih oziroma stranskih u~inkov. Danes {tevilo mladih ljudi, ki jih u`ivajo, raste – in to tudi v Sloveniji.

Vam vse to zveni znano? Upam, da ne. ^eprav raziskave ka`ejo, da je tudi v Sloveniji vse ve~ te vrste "rekreativcev", to ne pomeni, da je stvar v redu. Droga je {e vedno droga in pogosti pojavi niso nujno tudi pozitivni oziroma "normalni" pojavi. Pomislite samo, koliko je kadilcev! Ogromno. Pa si upa kdo od vas re~i, da je kajenje zdravo ali vsaj ne nezdravo? Ka`e, da je v ~lovekovi naravi, da uni~uje samega sebe - celo takrat, ko se dobro zaveda, da je tako. Tudi "rekreativci" se namre~ uni~ujejo, ~eprav manj o~itno kot d`ankiji.

Verjamem, da boste znali vedno znova re~i ne in ostati gospodarji samih sebe. Taborni{tvo vam lahko pri tem pomaga z obilico mo`nosti, ki vam jih ponuja za pre`ivljanje prostega ~asa. S pomo~jo tabornikov se lahko nau~imo, da se imamo ljudje lahko ~udovito pri polni zavesti!

Za podatke in izjavo d`ankija se moram zahvaliti avtorjem zadnje {tevilke Socialnega dela.