Orientacija @VN 32

Orientacija Pepl

Orientacija in topografija na internetu

Orientacija je prakti~na veda, s katero se ukvarjajo mnogi ljudje najrazli~nej{ih poklicev in iz razli~nih razlogov. K sre~i je med njimi mnogo tak{nih, ki so svoje znanje pripravljeni ponuditi tudi drugim. Pred leti je bila tak{na `elja uresni~ljiva le z izdajo knjige, za to pa je bilo potrebno najti naro~nika. Pa je pri{el internet…

Dandanes je `e vsakomur, ki vsaj malo pozna mo`nosti interneta znano, da se na njegovih straneh da najti prav vse, kar si za`elimo. Seveda pri tem tudi orientacija ni izjema. Mnogi ste `e zagotovo poiskali svoje domovanje na satelitskih posnetkih obmo~ja svojega bivanja ali si ogledali karte obmo~ij, kamor ste se odpravili. Prav tako je mogo~e najti obilo informacij o uporabi tehni~nih pripomo~kov, posebej {e GPS. Ve~ina tak{nih strani je seveda v angle{kem jeziku, marsikaj pa je mogo~e najti tudi `e v sloven{~ini.

Napraviti pregled orientacije na slovenskih stre`nikih je brezupno in neizvedljivo po~etje, saj se lahko vsak hip najde kaj novega in zanimivega. Lahko pa sku{am oblikovati meni znano ponudbo v dolo~ene pomenske sklope in skupine.

Podatke o kartah in drugih na~inih upodobitve ozemlja Slovenije boste najbolj zanesljivo na{li na doma~ih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije (www.sigov.si/gu/gu.html), ki kot dr`avna upravna ustanova skrbi za izdelavo dr`avnih kart in drugih geodetskih podatkov. Poleg tega je koristno pogledati vsaj {e predstavitev izdelanih kart obeh najve~jih institucij v Sloveniji, ki se ukvarjata z izdelavo kart: Geodetski zavod Slovenije (www.randburg.com/si/gs.html) in Geodetski in{titut Slovenije. ^e se odlo~ate za nakup tehni~nih pripomo~kov ali vas zgolj zanima njihovo delovanje, bo izbira internetnih naslovov velika. Pri kompasih in vi{inomerih vas bo najverjetneje zanimala le ponudba in cene razli~nih modelov, prodajalci GPS sprejemnikov pa imajo na svojih straneh tudi ob{irne opise delovanja in mo`nosti uporabe.

Zelo zanimive so u~ne strani, ki so namenjene seznanitvi z osnovami orientacije. Dvoje izmed meni poznanih, a dobro pripravljenih strani, urejata u~itelja iz Celja (www.o4os.ce.edus.si/projekti/geo) in jamar iz Borovnice.

Seveda lahko na svoj ra~un pridete tudi ljubitelji tekmovanj. Novice o koledarju tekmovanj, razpise, pa tudi rezultate boste na{li na doma~ih straneh Orientacijske zveze Slovenije (www.orientacijska-zveza.si), na straneh Mladinske komisije PZS in seveda tudi na RutkaNET-u. Na slednjem lahko najdete tudi povezave na mnoge izmed omenjenih strani. ^e pa boste na{li {e kaj zanimivega in vrednega oglede s podro~ja orientacije in topografije, sporo~ite na RutkaNET in tako prispevajte pri vzpostavitvi najbolj{ega seznama povezav za omenjeni podro~ji na internetnih straneh v Sloveniji.

@VN Rado Malnar Pozna{ vrzni, ladijski, bi~ev….vozel?

Ne, ne bomo se pogovarjali o celi vrsti vozlov, le enega bomo pobli`e spoznali. Spomnim se, kako sem pred leti padel pri preverjanju vozlov na sprejemnem izpitu za planinskega vodnika. Pa ne zato, ker vozlov ne bi znal, le imena so bila druga~na. Ne spra{ujte me, koliko jeze in navsezadnje smeha je bilo pozneje iz tega.

Pri tabornikih vrzni vrzni vrzni vrzni vrzni, pri planincih bi~ev bi~ev bi~ev bi~ev bi~ev, pri mornarjih ladijski vozel ladijski vozel ladijski vozel ladijski vozel ladijski vozel. Vsekakor pa eden izmed najbolj uporabnih vozlov. Upam si trditi, da bi za prevlado in poimenovanje, tako planinci, taborniki kot tudi mornarji bili pripravljeni narediti marsikaj. Pa pustimo zdaj to! Zagrabimo za konce vrvi in pri~nimo s pojasnjevanjem. Ko bi se zna{li med mornarji med mornarji med mornarji med mornarji med mornarji, bi na{ vrzni vozel postal ladijski oziroma mornarski vozel. Bil bi neizbe`no potreben za napenjanje in dvigovanje jader. Brez njega bi v pristani{~u nastala precej{nja zmeda. Kako trdno privezati ladjo na privez? Jo postopoma, glede na vremenske razmere pribli`ati oziroma oddaljevati od obale in kako jo na hitro brez ve~jih te`av odvezati? Pri te`jih ladjah je zelo pomembno tudi to, da si lahko zaradi mo`nosti postopnega kraj{anja vrvi, olaj{amo vleko ladje k obali. Ni se nam potrebno naprezati na vso mo~, potrebno je le izkoristiti valovanje. Da dobimo visoko nosilnost same vrvi je pri vozlanju pomembno, da ni ostrih kotov in "lomov" vrvi. Ladijski vozel teh nima in tako lahko uporabimo tanj{o vrv, ki zmanj{uje te`o in pove~a obvladljivost vrvi. 32 revija Tabor

Planinsko Planinsko Planinsko Planinsko Planinsko poimenovanje je bi~ev vozel. Na `alost izvora tega imena ne poznam. Dobro pa vem, da so mo`nosti podalj{evanja oziroma skraj{evanja in ob obremenitvi skoraj nepopustljiv zateg tega vozla lastnosti, ki jih i{~e prav vsak gornik. S tem vozlom si pomagamo pri izdelovanju in pripravi sidri{~ za varovanje. Z lahkoto si predstavljamo, kako na nenapeti vrvi, na vponki naredimo bi~ev vozel in jo vpnemo v klin. Izpeljanka tega vozla z eno "izvle~eno" vrvjo se imenuje polbi~ev vozel. Le ta pa je zaradi gladkega teka preko vponke pogosto uporabljen za varovanje soplezalca.

In kon~no, taborniki taborniki taborniki taborniki taborniki vrzni vozel uporabljamo kot za~etni vozel pri izdelavi vezav. Le kdo med vami {e ni zavezal recimo A-ja. Se spomnite, kako ste za~eli? Sam z zadovoljstvom gledam ekipe, ki ve`ejo vezave perfektno. Nekaj pa je tudi takih, ki stvari ne poznajo.

Pri vezavi su{ic velja izredna pozornost nameniti prav vrznemu vozlu. V ve~ji meri bo ravno od njega odvisno, kako trdna bo vezava in kako kmalu se bo razrahljala. Pravilno je, da vrzni vozel vedno namestimo na nosilno pu{~ico. Ne zatekaj se k la`jemu na~inu in ga ne zatikaj na pre~ko. Res lahko re~e{, da je vse videti prav, vendar prave nosilnosti ni. Ker je na nosilno su{ico vozel potrebno namestiti precej dale~ od konca, se bo poleg obi~ajnega na~ina vezanja potrebno nau~iti {e vpletanja vrznega vozla. Po nekaj poizkusih je stvar preprosta. Zadovoljstvo ob trdni vezavi pa je veliko. [e droben nasvet! Ko je vozel na nosilni su{ici, izpelji vez tako, da se bodo vrvi nalagale nad vrzni vozel. Ker se ta ustrezno zategnjen ne premakne, ni strahu, da bi kljub raztegovanju navite vrvi vez popustila.

Tako - osnove, kako zavezati vrzni vozel, v tem ~lanku niste na{li. Lepo in nujno je, da ga znate vplesti. ^e ne, ~im hitreje primite priro~nik in vrv v roke. Verjemite, ne bo te`ko. Pozivam pa, ~e se pri osvajanju pre`ivetni{kih ve{~in pojavijo te`ave, se z vpra{anjem oglasite v to rubriko. Potrudil se bom, da v timu za bivanje in pionirstvo v naravi, najdemo re{itev.