Popotovanja

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO Popotovanja Filipini – prijazna Azija

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

^e ti zave`ejo o~i in te spustijo v de`elo, bi le s te`avo ugotovil, na katerem koncu planeta se nahaja{. Odpre{ o~i in prometni znak te usmerja v Los Banjos, New Washington in Santa Cruz. ^ez cesto stoji mogo~na katedrala, ki se zdi po obliki, kamnu in dekorju stara vsaj nekaj 100 let; spra{uje{ se, ali si v [paniji, Zdru`enih dr`avah Amerike ali celo v Ju`ni Ameriki. Zdi se, kot da je velik tajfun, ki jih tu ni malo, iz razli~nih koncev sveta ravno prav dobrega pomedel na kup.

Pri te`ki odlo~itvi, kam najprej zabosti svoja nosova, so nama pomagali jeepneyi, ki so, vsaj kar se prevoza na Filipinih ti~e, ZAKON. To so pristne kopije ameri{kih voja{kih jeepov, oki~enih z ogledalci, spoliranimi konji~i, resicami, nabo`nimi podobicami in kri~e~imi nalepkami. Spremljajo te tako po ulicah velemestne Manile kot po gorskih brezpotjih Kordiljerov. Najbolj vznemirljivo do`ivetje je nedvomno vo`nja na strehi jeepneya, {e posebej, ~e ti noge bingljajo nad prepadom in ti le s te`avo vidi{ reko globoko pod seboj. Z enim takih vozil sva pretresena od luknjaste ceste in prestra{ena zaradi voznikove divje vo`nje prispela v Baguio, mesto v Centralnih Kordiljerih na severu Luzona. Takoj sva se zapodila na ogromno tr`nico, ki je prava eksplozija vonjav, barv in okusov. Na enem delu so ogromne skladovnice zelenjave, drugje vedra polna eksoti~nih ro`; en del je rezerviran za mesarje, ki kar po mizah in ponekod tudi po tleh razstavljajo velike kose mesa, od kilometrskih svitkov prekajenih klobas se {irijo omamne vonjave, ribji slaniki pa so pahlja~asto razprostrti po pladnjih. Med vsem tem posku{ajo svoj prostor in kupce najti majhne stojnice s kola~ki za 1 peso, pe~enimi bananami za 2 in kozar~kom ara{idov za 5. Hrana naju je v~asih kar osupnila. Veliko obetajo~i vijoli~asti "velikono~ni pirhi" so se kasneje izkazali za neu`itna, smrde~a, rumeno-zelena jajca. Na eni od stojnic pa so proda- Ri`eve terase. 42 revija Tabor

Nisva si kupila kokakole, temve~ fanto in sprite. jali dan ali dva stare, ne ve~ kot pet centimetrske ocvrte pi{~an~ke.

Da imamo druga~ne predstave o embala`i, sva se prepri~ala v trgovini, ko sva si kupila stekleni~ko kokakole. Ker nisva hotela pla~ati kavcije, je prodajalka steklenico odprla in vsebino meni ni~ tebi ni~ prelila v ~isto PVC vre~ko ter nama poleg prav prijazno ponudila tudi slamice. [ele po tem sva na ulicah opazila ljudi z majhnimi vre~kami z rjavo, rumeno ali prozorno teko~ino.

Poleg jeepneyev so Filipini znani vsaj {e po eni stvari: ri`evih terasah. In dokler ne vidi{ ri`evih teras, ne ve{, koliko odtenkov zelene obstaja. Polja lahko opazuje{ od zgodnjega jutra pa do poznega ve~era in {e se ne naveli~a{; tako hitro in nepri~akovano se spreminjajo barve. ^e pa te pri tem obi{~e {e gru~ica otrok, je toliko lep{e.

Med otroki je ob~udovanje vedno znova po`el Tja`. Samo da so ga zagledali, `e so ga sku{ali zvabiti na ko{arkarsko igri{~e ter pri tem drug prek drugega vpili: "Joe, hay Joe, daj, zabij no!". S svojimi 190 cm je bil za glavo vi{ji od povpre~nih Filipincev in za vsak ko{ je bil nagrajen z glasnim vzklikanjem. Ko{arka je tu, kljub majhni rasti doma~inov, {port {tevilka 1 in improvizirano igri{~e imajo v vsaki vasi. Na pode`elju namre~ ni nenavadno imeti 10 do 15 otrok, tako da za polni dve postavi zadostuje `e nekaj hi{.

Zaradi `iv`ava na igri{~u so tudi va{~ani ve~krat pri{li pogledat, kaj se dogaja, in pogosto sva se kmalu za tem zna{la v majhni privzdignjeni ~rni hi{ki. Pred nama se je zna{el kro`nik ri`a, kuhan fi`ol in ko{~ek prekajene ribe- dali so nama najbolj{e, kar imajo. Po ve~erji smo tiho posedeli ob ognji{~u, si pogrnili rogoznice in se do naslednjega jutra pogreznili v spanec.