Glasila @VN 30

MatijaGlasila

[e zadnja taborjenjem posve~ena glasila so prispela v uredni{tvo Tabora. Dobili smo tudi Ko~anski vestnik, v katerem je kar nekaj strani namenjenih taborni{tvu, svoje glasilo pa so po dolgem ~asu spet poslali splitski skavti.

Brzice

Glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana september 2000

Brzice so eno od tistih glasil, pri katerih so se v rodu modro odlo~ili zdru`iti glasilo o taborjenju in glasilo za za~etek novega taborni{kega leta. Ve~ina glasila je tako namenjena poletnemu dogajanju, vklju~no z naslovi vseh udele`encev julijskega taborjenja. Ko preberemo to, nam ostane le {e zabavni del. Kvizi, kri`anka in kup ugank. In seveda Top {op, v katerem predstavljajo CD Kraval - novo plo{~o ansambla Kajmak. Pa {e to: ~e kupite njihovo plo{~o po izredno nizki promocijski ceni (7,5 evra), si zagotovite do`ivljenjsko pravico, da kupujete vse njihove plo{~e po ceni, ki velja za vse ostale. ^e to ni odli~no ...

[~uka

Glasilo Rodu jezerske {~uke Cerknica avgust 2000, {tevilka z letnega taborjenja [~uka na prvi pogled deluje rahlo zmedeno. Povsod ilustracije in fotografije, po{evno in narobe obrnjeno besedilo in zelo zanimiva rubrika - Neki ~lanki. Ko preletimo predstavitve vodov s tistim skrivnim pomenom, ki ga poznajo samo tabore~i, smo `e pri zelo osebnem intervjuju z vodnikom. Potem se pustimo presenetiti le {e Lou Reedu in njegovi Perfect day, naj pesmi s taborjenja. Aja, pa {e zadnja stran - dve razli~ici uredni{tva. Indijanska in doma~a.

Uredniki rodovih glasil!

Revijo Tabor `elimo {e bolj pribli`ati obmo~jem, na katerih delujejo rodovi, zato bomo v naslednjem letu uvedli novo rubriko, v kateri bodo zbrane novice iz va{ih obmo~ij.

Tega pa ne moremo narediti, ~e nimamo prav va{e podpore, saj ste kot rodovi propagandisti in predvsem kot uredniki rodovih glasil najverjetneje v sredi{~u toka informacij.

Prosimo te, da se nam oglasi{ na zts zts zts zts zts@rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net, v ime sporo~ila pa napi{i Tabor - novice. Sporo~i nam, katero glasilo ureja{ in kolikokrat na leto izhaja.

Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o!

Glasila

Ko~anski vestnik

september 2000, {t. 12

Ko~anski vestnik ni taborni{ko glasilo, vendar je dober del namenjen na{i aktivnosti. V zadnji {tevilki so se posvetili poletnemu taboru, Totemu 2000 in ^i~evemu memorialu.

Svijet Skauta

Glasilo Splitstkega skavtskega zbora oktober 2000, {t. 6

Ob listanju revije se pogled ustavi na naslovu "Biti ali ne biti tabornik". Z zanimivim pristopom opi{ejo prednosti, ki jih nudi taborni{tvo za posamezno starostno skupino, vse skupaj pa {e podkrepijo s sociologijo. Zelo pou~no.

Sicer pa {e ekskluzivno poro~ajo o 18. svetovnem MOOT-u, taborjenju za otroke Splita in obisku Mad`arske. Videti je, da ima Svijet skauta lepo prihodnost, saj je razlika med prvo {tevilko in to zelo ob~utna. Po knjigi Na{ tabor - del narave@VN

Taborniki in okolje

Vsa ~lovekova aktivnost v naravi bolj ali manj vpliva na {ir{o in o`jo okolico prostora, kjer se aktivnost dogaja. Za ve~ino aktivnosti lahko trdimo, da je njihov vpliv na naravo negativen. Vendar se odgovoren odnos do okolja, prav tako kot dolgo potovanje, za~ne s prvim korakom, za~ne pri vsakem posamezniku, ki s svojim zavestnim delovanjem v svoji neposredni okolici veliko pripomore k ohranjanju okolja.

Pripraviti tabor, ki bo naravi in ljudem prijazen, ni lahka naloga. Organizacija dejavnosti mora potekati tako, da bo na koncu za taborniki ostala samo zahvala, kot nas je pred mnogimi leti u~il prof. Pavel Kunaver - Sivi volk. Tabore~i pa se morajo vrniti s taborjenja bolj{i in bogatej{i za nove izku{nje. Vodstvo mora poznati osnovne zakonitosti okolja, v katerem bodo organizirali taborjenje.

Osnovni okoljski pojmi

Znanost, ki se imenuje ekologija je po strokovni definiciji veda o odnosih rastlin in `ivali z `ivim in ne`ivim okoljem. Najpomembnej{i elementi ne`ivega okolja, ki ga strokovno opredeljujemo z besedo biotop, so toplota, vla`nost, svetloba, tlak, kemizem in {e nekaj drugih. Pod vplivom dejavnikov ne`ivega okolja in odnosov med organizmi, se na dolo~enem obmo~ju razvije `ivljenjska zdru`ba ali biocenoza rastlin, `ivali in ni`jih organizmov.

Prisotnost dolo~enih `ivalskih vrst vpliva na pojavljanje posameznih rastlinskih vrst in obratno. Vsaka rastlinska ali `ivalska vrsta rabi za pre`ivetje dolo~en sklop ne`ivih in `ivih dejavnikov okolja, ki ga imenujemo ekolo{ka hi{a. @e iz teh osnovnih, na kratko predstavljenih pojmov, ki opredeljujejo ekologijo, lahko za~utimo povezanost vseh delov narave med seboj. Ekologija raziskuje tudi vplive ~loveka na posamezne elemente `ive narave in se tako navezuje na vedo varovanja narave ali okolja. Teh dveh ne smemo zamenjevati, saj ima vsaka dovolj lo~eno podro~je raziskovanja. Zato je raba pojma "ekologija" v pomenu "varstvo okolja" povsem napa~na in v bodo~e ne bomo organizirali "ekolo{kih akcij", ampak "naravovarstvene" ali "okoljevarstvene".

Travni{ke povr{ine

Glede na dejstvo, da se tabori postavljajo na travni{kih povr{inah, je primerno, da spoznamo ta ekosistem. Ve~ina travni{kih povr{in na Slovenskem je posledica izsekavanja gozdov za pridobivanje povr{in za pridelavo hrane. Izjema so le alpinski travniki nad drevesno mejo. Ker so travni{ke povr{ine mo~no izpostavljene vplivom vremena, ne morejo vzpostaviti stabilnej{ih razmer. Zato se rastlinske zdru`be na njih mo~no razlikujejo glede na podlago in klimatske razmere.

Kljub temu, da je ve~ina rastlin na travniku trav, pa najdemo poleg njih tudi veliko zeli{~, med katerimi so najpomembnej{e metuljnice, zaradi svoje zmo`nosti vezave du{ika v tla. Na prisotnost zeli{~ na travni{kih povr{inah mo~no vpliva na~in gospodarjenja z njimi. Trav ko{nja ne prizadene, saj imajo rastna tkiva tako nizko, da ostanejo nepo{kodovana. Zeli{~a imajo tkiva na vr{i~kih, zato jih ob ko{nji odstranijo. Zato je na teh povr{inah ve~ trav kot zeli{~.

Kljub temu, da na prvi pogled ni opazno, pa je na travni{ke povr{ine vezano veliko {tevilo `ivalskih vrst. Ve~ina je `u`elk, ki so le ob~asni obiskovalci, nekatere pa gradijo svoje domove v tleh ali travnih bilkah. Hrano na travnikih najdejo tudi dvo`ivke, plazilci, veliko vrst ptic in sesalcev. Ve~ina si na travniku samo i{~e hrano, redki pa tam tudi stalno `ivijo, saj je travnik le slabo skrivali{~e.

Taborjenje na travni{kih povr{inah

Taborni prostori, ki so v pogosti uporabi, imajo tako po{kodovano travno ru{o, da so od tabora do tabora ne opomore ve~ in nas vsako leto znova pri~akajo "ple{e" gole zemlje. Zgodaj spomladi razrahljano zemlji{~e in posejano seme trav, ki rastejo v okolici - najbolj{i je seneni drobir iz kozolca bli`njega kmeta - bodo mo~no popravili stanje. "Ple{o", ki nastane na ognji{~u pa prepre~imo tako, da na za~etku tabora previdno odstranimo kose travne ru{e skupaj z zemljo in jih shranimo v senci, ob~asno zalivamo, po kon~anem taborjenju pa ponovno namestimo na ognji{~e in dobro zalijemo.

Pomembno je na~rtovanje

Kako se na{ tabor vklaplja v okolje in se z njim povezuje, je dobro na~rtovati in upo{tevati `e pri postavitvi tabora, saj nam bo to omogo~ilo la`je in kakovostnej{e izvajanje programa, obenem pa se z dobro premi{ljeno taborno infrastrukturo izognemo marsikateremu negativnemu vplivu na okolje. Vsak tabor se sre~a s tremi poglavitnimi problemi: • odpadki, odplake in latrina; • les in ogenj; • uspe{no sodelovanje z lokalno skupnostjo.