Orientacija

Orientacija Pepl Tehni~ni pripomo~ki na taborni{kih tekmovanjih

Pravkar kon~an ROT 2000 je dodobra vzburil duhove tekmovalcev, sodnikov, organizatorjev in tudi drugih tabornikov glede tega, uporaba katerih tehni~nih pripomo~kov je dovoljena in katerih ne. Kon~no mnenje o tej problematiki bo morala sprejeti ustrezna komisija ZTS, vsekakor pa bo za ustrezno odlo~itev potrebovala razli~na mnenja.

Najprej se moramo vpra{ati, o katerih tehni~nih pripomo~kih se sploh spra{ujemo, saj je razprava o ROT-u v~asih `e za{la s prave smeri. Da uporaba prevoznih sredstev na motorni ali no`ni pogon tako zase kot za opremo na ROT-u in ostalih tekmovanjih, kjer taborniki pe{ premagujemo progo, ni dopustna, je razumljivo. Tekmovanja s kolesi, kanuji ipd. seveda ne sodijo v to kategorijo. Prav tako se moremo strinjati, da si ekipa med tekmovanjem ne sme pomagati s komunikacijo na daljavo tako med ~lani ekipe (signalizacija, razpr{itev ekipe v primeru iskanja KT) kot z drugimi ekipami (nasveti za izbiro poti na dolo~eni etapi, re{itve nalog, ipd.). Problem ni nov, saj so si `e pred mnogimi leti posamezne ekipe na progi pomagale z radijskimi postajami, pa tudi mobilni telefoni obstajajo `e nekaj let. Res pa je, da so organizatorji leto{njega ROT-a ta problem prvi izpostavili. Mnogi so v razpravah izpostavljali `e tudi problem `epnih ra~unalnikov, ki lahko `e sedaj olaj{ajo kak{no nalogo, zavedati pa se moramo, da bodo vedno manj{i, zmogljivej{i in bodo imeli {e dodatne vhodne in izhodne enote.

Te`je pa se bo odlo~iti okoli prepovedi tistih pripomo~kov, ki jih imenujemo tehni~ni pripomo~ki za orientacijo. Potrebno bo najti pravo mero med prvo skrajnostjo, ki bi brez izjeme dopu{~ala vse tovrstne pripomo~ke, in drugo, ki so nam jo predlagali tudi taborniki s Hrva{ke, in dovoljuje izklju~no uporabo kompasa, ure in kalkulatorja. Vendar lahko tudi pri teh treh, na prvi pogled nedol`nih pripomo~kih, naletimo na te`ave.

Orientacije in topografije brez kompasa in busole si ne moremo predstavljati, saj najbr` nih~e ne bo zahteval od tekmovalcev, da se orientirajo po mahu ipd. S tem takoj ne vzdr`ijo argumenti nekaterih, da mora ostati taborni{tvo prvinsko in da tehnika vanj ne sodi. Seveda lahko prvinskost preizkusimo na taboru ali pohodu, na tekmovanjih pa~ ne. Pred desetletjem in ve~ smo vsi uporabljali enako busolo, M 53, z njo merili azimute z natan~nostjo 1° in imeli tako enake pogoje. Danes busole M 53 zamenjujejo razli~ni kompasi in busole razli~nih proizvajalcev, ki se med seboj lo~ijo tako po namenu kot po natan~nosti. Za gibanje po terenu s karto skoraj vsi uporabljamo kompas na plo{~ici, ki ga odlikujejo majhna te`a, hitro umirjanje igle in enostavnost. @al pa je premalo natan~en za viziranje pri krokiju ali minskem polju (2-3°). Tudi novej{e busole na plo{~ici po natan~nosti ne dosegajo M 53, tako da je danes prava re{itev za natan~no viziranje busola z diskom (ali s prizmo, kot jo imenujejo nekateri), ki omogo~a merjenje azimutov na 0,5° natan~no.

Razdalje redko katera ekipa meri s koraki, saj metoda pri krokiju in na minskem polju ne omogo~a uspeha. ^e bi `eleli, da ponovno vse ekipe merijo razdalje s koraki, bi morali zni`ati kriterije natan~nosti pri ocenjevanju. Tako ve~ina ekip razdalje meri z merskim trakom ali vsaj z vrvico. Ob uvedbi skice na daljavo mnogo ekip kot pripomo~ek uporablja daljnogled, ki lahko v dolo~enih primerih pomaga tudi pri iskanju pomembnih orientirjev. @e navaden daljnogled z nitnim kri`em omogo~a dolo~itev razdalj, na tr`i{~u pa obstajajo tudi daljnogledi, ki omogo~ajo od~itavanje horizontalnih kotov ter naklonov z natan~nostjo nekaj kotnih minut in imajo vgrajen laserski merilec razdalje s centimetrsko natan~nostjo. Si zami{ljate, kak{na {ala bi bila viziranje krokija ali prehod minskega polja s tak{nim in{trumentom! Ob tem bojazen, da bi katera ekipa na progo s seboj nosila ve~ kilogramov te`ak teodolit ali tahimeter, odpade.

V naslednji {tevilki Tabora bom opisal {e ostale pripomo~ke: vi{inomer, klinomer, pedomer in tistega, ki buri najve~ duhov – GPS sprejemnik.