IZJAVA O VZGOJI IZJAVA O VZGOJI IZJAVA O VZGOJI IZJAVA O VZGOJI IZJAVA O VZGOJI 23 23 23 23

ZJAVA O VZGOJI V ZVEZI TABORNIKOV SLOVENIJE

1. Uvod 1. Uvod 1. Uvod 1. Uvod 1. Uvod

Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska organizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih na~elih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vklju~ujejo prostovoljno . Temeljni vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje ZTS, je vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo `ivljenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju. Z izjavo o vzgoji definiramo na~ela, vrednote in metode ter dolo~amo smer vzgojnega delovanja, ki ga s programom in kulturo ravnanja in obna{anja uveljavljamo v organizaciji. Izjava je tudi deklaracija, s katero je jasno izra`ena vzgojna zaveza taborni{ke - skavtske organizacije dru`bi; okolju v katerem `ivimo - lokalni skupnosti, dr`avi, mednarodni skupnosti. Izjavo o vzgoji v ZTS potrebujemo, da: •

poenotimo razumevanje skavtstva v Zvezi tabornikov Slovenije in njegove vloge pri razvoju posameznika in dru`be, se odrasli ~lani organizacije zave`ejo k ravnanju skladnem z na~eli in vrednotami, star{em prika`emo na{ prispevek k osebnostnemu razvoju njihovih otrok in dru`bi prika`emo na{ prispevek pri razvoju mladih v odgovorne dr`avljane. Namenjena je odraslim ~lanom (pod pojmom odrasli razumemo vse ~lane, ki so stari 18 let ali ve~. so pravno polno odgovorni za svoja ravnanja (starej{i PP, vodstvo organizacije) in imajo vzgojno funkcijo v organizaciji) in vodjem, ki `elijo delovati skupaj z mladimi (pod pojmom mladi razumemo vse tiste ~lane taborni{ke organizacije, ki so vklju~eni v delovne skupine - vode in klube - in izvajajo program za mlade in so mlaj{i od 20 let). V pomo~ jim je, ko: •

i{~ejo svoje mesto in vlogo v organizaciji, potrebujejo merilo za presojo ravnanja, oblikujejo program za mlade, pripravljajo vzgojo in izobra`evanje odraslih, pojasnjujejo ozadje programa za mlade in predstavljajo skavtstvo strokovni javnosti. Mladi lahko oporo za svoje vrednostno opredeljevanje najdejo v prisegi in zakonih, pogovorih z vodji in osmi{ljenem izvajanju taborni{kega skavtskega programa za mlade.

2. Dru`ba in mladi 2. Dru`ba in mladi 2. Dru`ba in mladi 2. Dru`ba in mladi 2. Dru`ba in mladi

Dru`ba, v kateri `ivimo, se hitro spreminja. Zna~ilen je hiter razvoj komunikacijskih sredstev in novih tehnologij, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Te spremembe po eni strani ogro`ajo socialno varnost zaposlenih v tradicionalnih industrijskih panogah, po drugi pa povzro~ajo preveliko obremenjenost z delom. Dru`ba se stara. Ob zmanj{evanju rodnosti se dalj{a `ivljenjska doba prebivalstva in nara{~a potreba po skrbi za ostarele dru`inske ~lane. Globalizacija prina{a nove `ivljenjske stile, druga~ne `elje in potrebe, ki jih pogosto ni mogo~e zadovoljiti. Spreminjanje tehnologije zahteva nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Podalj{uje se mladostno obdobje, ki se tudi prej za~ne. Potro{ni{ki kulturni vzorci, ki jih prina{a globalizacija, silijo mlade k sprejemanju odlo~itev {e preden imajo oblikovana merila za kriti~no presojo. Tradicionalne strukture (dru`ina, sosedstvo, …) spreminjajo svojo vlogo in mo~ pri prena{anju vrednot na mlade. Mladost ni ve~ v toliki meri odvisna od preteklosti in namenjena prena{anju tradicij. Problemi, ki jih ~utimo med mladimi, so: •

samozaupanja, obremenjenost z negotovo prihodnostjo, pove~ana frustracija, ob~utek odrinjenosti, nemo~i, iskanje identitete ob pluralizmu vrednot, ki so si lahko tudi v nasprotju, obremenjenost z zahtevami po uspe{nosti, nekriti~no potro{ni{tvo in pove~evanje socialnih razlik in beg v odvisnosti. Da bodo mladi sposobni soo~ati se s problemi, morajo razviti svojo osebnost, preizkusiti svoje sposobnosti in odkriti svet okoli sebe. Pridobiti si morajo aktivno in odgovorno vlogo v dru`benem `ivljenju in s tem status in dele` v dru`bi. Njihove potrebe so razli~ne, odvisne od posameznika in okoli{~in, v katerih `ivi.

3. Kak{ne mlade potrebuje svet 3. Kak{ne mlade potrebuje svet 3. Kak{ne mlade potrebuje svet 3. Kak{ne mlade potrebuje svet 3. Kak{ne mlade potrebuje svet

Ne glede na okolje v katerem `ivijo, pa imajo mladi enake osnovne potrebe: pridobiti si sposobnost, da zmorejo, in sposobnost, da postanejo arhitekti svojega lastnega razvoja kot posamezniki, ki so:

•

Avtonomni Avtonomni Avtonomni Avtonomni Avtonomni, se sposobni odlo~ati in upravljati svoje osebno in dru`beno `ivljenje, Solidarni Solidarni Solidarni Solidarni Solidarni, sposobni pokazati skrb za druge, delovati z njimi in zanje in jim prisluhniti, Odgovorni Odgovorni Odgovorni Odgovorni Odgovorni, sposobni prevzeti posledice svojih odlo~itev, dr`ati obveze in dokon~ati za~eto, Anga`irani Anga`irani Anga`irani Anga`irani Anga`irani, se sposobni zavezati k spo{tovanju vrednot, na~el, idealov in delovati v skladu s tem tako, da razvijejo svoje polne sposobnosti kot posamezniki in ~lani skupnosti. Ta cilj bodo lahko dosegli le, ~e jim bo dru`ba ponudila primerne vzgojno-izobra`evalne mo`nosti, ki optimalno zadovoljujejo njihove potrebe. Taborni{tvo - skavtstvo jim lahko pomaga, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do dru`be. V tem vidimo smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v Zvezi tabornikov Slovenije.

4. Vzgoja 4. Vzgoja 4. Vzgoja 4. Vzgoja 4. Vzgoja

V svojem naj{ir{em smislu je vzgoja vse`ivljenjski proces, ki omogo~a vsakemu kot posamezniku in ~lanu skupnosti stalni razvoj sposobnosti. Namen vzgoje je prispevati k polnemu razvoju avtonomne, solidarne, odgovorne in anga`irane osebe. V tem {ir{em smislu temelji vse`ivljenjski proces vzgoje na {tirih stebrih({tirje stebri in njihova definicija so povzeti po dokumentu "U~enje: Notranji zaklad", poro~ila za UNESCO, ki ga je pripravila mednarodna komisija Vzgoja za 21. stoletje pod vodstvom g. Jacquesa Delorsa): u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj in u~iti se biti in u~iti se biti in u~iti se biti in u~iti se biti in u~iti se biti. Vzgoja je po UNESCO-u zagotovljena po treh razli~nih poteh:

• •

s formalno vzgojo s formalno vzgojo s formalno vzgojo s formalno vzgojo s formalno vzgojo (osnovne {ole do univerze), z informalno vzgojo z informalno vzgojo z informalno vzgojo z informalno vzgojo z informalno vzgojo (dru`ina, vrstniki, mediji, okolje) in z neformalno vzgojo z neformalno vzgojo z neformalno vzgojo z neformalno vzgojo z neformalno vzgojo (mladinska gibanja, klubi). Vsaka od njih ima pomembno vlogo, so med seboj odvisne in dopolnjujo~e. Znanje in poklicne ve{~ine se pridobijo predvsem s formalno vzgojo, {tevilne ve{~ine tako osebne kot dru`bene se pridobijo z informalno vzgojo, neformalna vzgoja pa omogo~a pridobitev `ivljenjskih ve{~in in razvoj navad, ki slonijo na celostno prepletenem sistemu vrednot. Zaradi zna~ilnosti dana{nje dru`be je vloga neformalne vzgoje vse pomembnej{a. Mlade lahko pripravi, da se soo~ijo s socialnimi spremembami. Neformalna vzgoja zmanj{uje danes tako obi~ajni trojni vzgojni primanjkljaj (povzeto po dokumentu "Nacionalne mladinske

politike", ki ga je pripravilo pet najve~jih svetovnih neformalnih mladinskih organizacij), ki nastane ker: •

si v formalni vzgoji ve~ina {ol prizadeva u~iti ve~ in ve~, toda vzgaja manj in manj, v informalni vzgoji: •

mnoge dru`ine si prizadevajo dati otroku neodvisnost, namesto da bi ga nau~ile avtonomije in potro{ni{ka dru`ba u~i mlade o ceni stvari, o vrednosti pa jih ne nau~i ni~esar. Zato je klju~ni pomen neformalne vzgoje, ki se je razvila kot dopolnilo formalni in informalni vzgoji, da je obenem specifi~no orodje in sistem za vzgojo, za u~enje avtonomije in za razvijanje sistema vrednot. Ta univerzalna veljava neformalne vzgoje mladih je {e posebej izra`ena v mladinskih organizacijah kot je taborni{ka - skavtska. Taborni{tvo skavtstvo je resni~no uspe{no takrat, ko ~lan zapusti gibanje s pozitivnim odnosom do vstopa v odraslo `ivljenje in se zaveda potrebnosti nadaljnjega razvoja.

5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja 5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja 5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja 5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja 5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja

Kot del svetovnega skavtskega gibanja ima ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE (ZTS) enak namen in cilje - poslanstvo kot ostale skavtske organizacije, ~lanice svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Skavtsko gibanje je definirano kot prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno gibanje mladih ljudi gibanje mladih ljudi gibanje mladih ljudi gibanje mladih ljudi gibanje mladih ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepri~anje in skladno z namenom, na~eli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj Robert Baden - Powell. V organizaciji so ~lani prostovoljno prostovoljno prostovoljno prostovoljno prostovoljno. Pogoj za ~lanstvo je sprejemanje temeljnih na~el gibanja. Ta pogoj velja tako za mlade kot za odrasle. Nepoliti~nost Nepoliti~nost Nepoliti~nost Nepoliti~nost Nepoliti~nost gibanja pomeni, da se skavtske organizacije ne povezujejo z nobeno politi~no stranko, so pa mo~no vklju~ene v re{evanje dru`benih problemov, ki se ti~ejo mladih. Zato se od ~lanov pri~akuje, da so dru`beno anga`irani, politi~na pripadnost pa je stvar njihove demokrati~ne izbire. Bistvena zna~ilnost gibanja je, da je vzgojno gibanje vzgojno gibanje vzgojno gibanje vzgojno gibanje vzgojno gibanje in ga je zato potrebno razlikovati od ~isto rekreativnega gibanja, saj vzpodbuja mladega ~loveka, da se u~i zase iz svoje lastne `elje, in to stvari, ki bodo oblikovale njegov zna~aj. Je mladinsko gibanje mladinsko gibanje mladinsko gibanje mladinsko gibanje mladinsko gibanje in je namenjeno mladim, kjer je vloga odraslih pomagati mladim dose~i cilje skavtstva.

Poslanstvo Poslanstvo Poslanstvo Poslanstvo Poslanstvo (besedilo poslanstva je sprejela 21. svetovna konferenca WOSMa v Durbanu, julija 1999) skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi. uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi. uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi. uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi. uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi. Skavtstvo to dosega tako, da: •

mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vklju~uje v neformalni vzgojni proces, uporablja svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in anga`irano osebo, pomaga mladim zgraditi vrednostni sistem, ki temelji na duhovnih, dru`benih in osebnih na~elih izra`enih v skavtski prisegi in zakonih. Poslanstvo, enotno za vse organizacije v svetu, uresni~uje ZTS v programih za mlade. Ti sledijo temeljnemu vzgojnemu cilju, ki je prilagojen potrebam slovenske dru`be in se opira na skupne vrednote.

6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja 6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja 6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja 6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja 6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja

bistveni del so temeljna na~ela, ki so skupna vsem skavtom. Temeljna na~ela Temeljna na~ela Temeljna na~ela Temeljna na~ela Temeljna na~ela poudarjajo skladen osebni razvoj: telesni, ~ustveni, socialni, intelektualni in duhovni, ki sloni na samozaupanju in samozavedanju in se izra`ajo v:

•

dol`nosti za duhovni razvoj dol`nosti za duhovni razvoj dol`nosti za duhovni razvoj dol`nosti za duhovni razvoj dol`nosti za duhovni razvoj. Dol`nost se nana{a na sprejemanje duhovnih vrednot `ivljenja, privr`enost duhovnim na~elom, preseganje materialnega in pripravljenost stalnega iskanja svoje poti; dol`nosti za dru`beni razvoj dol`nosti za dru`beni razvoj dol`nosti za dru`beni razvoj dol`nosti za dru`beni razvoj dol`nosti za dru`beni razvoj. Gre za odgovorno dr`avljanstvo aktivno vklju~evanje v dru`bene probleme in prostovoljstvo, domoljubje, pozitiven odnos do drugih, spo{tovanje dostojanstva ~loveka - ~lovekovih pravic, razvijanje razumevanja med mladimi in zavedanje celovitosti narave - varovanje njene raznolikosti; dol`nosti za svoj osebni razvoj dol`nosti za svoj osebni razvoj dol`nosti za svoj osebni razvoj dol`nosti za svoj osebni razvoj dol`nosti za svoj osebni razvoj. Verjamemo, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoj osebni razvoj in zato vzpodbujamo njegovo samoodgovornost, pozitiven odnos do sebe, stalno pridobivanje znanja, spretnosti in navad potrebnih za razvoj celostne osebnosti. Ta temeljna na~ela so izra`ena v taborni{ki prisegi in zakonih in so vzpodbuda in ideali h katerim te`ijo mladi ~lani. Za odrasle voditelje v organizaciji so temeljno pravilo ravnanja in obveza, ki jih ozna~uje kot voditelje. V ZTS poudarjamo {e naslednje vrednote, ki temeljna na~ela nadgrajujejo.

Strpnost in odprtost Strpnost in odprtost Strpnost in odprtost Strpnost in odprtost Strpnost in odprtost @ivimo v medsebojno povezanem svetu, v katerem postajajo razdalje med razli~nimi dru`bami in kulturami vse manj{e. Vse bolj se zavedamo pomena raznolikosti sveta in ohranjanja specifi~nosti, ker nas bogatijo. Nujnost dialoga v dru`bi terja ve~ kot zgolj ravnodu{no dopu{~anje druga~nega - terja njegovo dejavno priznavanje, spo{tovanje in upo{tevanje, terja sposobnost prisluhniti razlogom drugega brez izrekanja ocen in odprtost - sprejemanje njegovih razlogov in druga~nosti. Biti odprt pomeni opazovati svet, vrednotiti njegov razvoj, oblikovati svoje stali{~e, bolje poznati drugega, mu iti naproti, boriti se proti predsodkom in strahu pred razlikami in nenavadnim, prispevati k preseganju sebe za svoj individualni napredek in razvoj humanej{e pluralne dru`be. Biti odprt v svet, biti odprt drugim, je bistveni pogoj za oblikovanje in uveljavljanje na{ih skupnih vrednot.

Solidarnost Solidarnost Solidarnost Solidarnost Solidarnost Solidarnost je vzajemnost, je resni~no partnerstvo v katerem se skozi sodelovanje izmenjuje pomo~ ter se dopolnjujejo izku{nje in sposobnosti. Je ve~ kot dobrodelnost, ki je enostransko dajanje, in prina{a le mirnej{o vest. Solidarnost predpostavlja ustvarjalni duh izmenjave, medsebojno pomo~ in sodelovanje, dopolnjevanje izku{enj in sposobnosti. Biti solidaren pomeni odklanjati vdanost v usodo, nespremenljivost. Pomeni prispevati k boju proti izklju~enosti z dejanji in dejavnostmi, ki so pomembna in smiselna za otroke in mlade. Pomeni delovati za ve~ pravi~nosti in enakih mo`nosti, stremeti k vzgoji mladega dr`avljana, bodo~ega nosilca sprememb v dru`bi, pomeni zavedanje skupnosti in medsebojne povezanosti v pravem partnerstvu, kjer so vsi ljudje polno in ne le delno vklju~eni.

Pripadnost duhovnim na~elom Pripadnost duhovnim na~elom Pripadnost duhovnim na~elom Pripadnost duhovnim na~elom Pripadnost duhovnim na~elom S sprejemom v organizacijo se vsak posameznik zave`e, da bo sprejel duhovno resni~nost in jo razvijal. Pod tem razumemo preseganje materialnega, pripadnost duhovnim na~elom, zvestobo veri, ki ji posameznik pripada, in sprejemanje dol`nosti, ki iz tega izhajajo. Na{a naloga je navajati mlade, da se vpra{ujejo o sebi, svojem ravnanju,

vrednotah katerim so zavezani in tako odkrivajo duhovno bogastvo. Jim ponuditi orodja, ki jim bodo pomagala razvijati njihovo lastno duhovnost in jih vodila pri iskanju poti in smisla `ivljenja. Smo pluralna skavtska organizacija, ki je na dr`avni ravni lai~na. Posamezniki lahko pripadajo razli~nim veroizpovedim. Rodovi se samostojno odlo~ajo ali bodo ali ne kot celota ali del vezani na dolo~eno veroizpoved. Naloga organizacije torej ni u~enje vere, ampak vzpodbujanje posameznika, da se zave pomena duhovne razse`nosti in duhovne rasti, razvijanja notranje discipline in vztrajnosti, vklju~enosti v skupne aktivnosti, razumevanja narave, soustvarjanja tolerantne in skrbne dru`be, potrebe po iskanju, samospra{evanju in ~a{~enju.

Svoboda Svoboda Svoboda Svoboda Svoboda Svoboda je stanje, v katerem je omogo~eno posamezniku, skupini ali dru`bi odlo~ati in ravnati po lastni volji. Vzgoja za svobodo je u~enje svobode, je vzgoja za mir, notranji mir, sprejemanje sebe in svojih napak, za svobodo lastne izbire, da sam osmisli{ svoje `ivljenje in daje poudarek dostopu do znanja in informacij. Pravica do lastne svobode je hkrati obveznost do svobode drugih in je z njo omejena. Dolo~a na{e kolektivno delovanje in sloni na priznavanju skupnih vrednot ~love{tva (Deklaracija o ~lovekovih pravicah, Deklaracija o pravicah otroka, …). Je v resnici anga`iran odnos; stalni in kolektivni boj za drugega, njegovo avtonomijo, svobodo mi{ljenja, pravico izbire, za spo{tovanje, poslu{anje, sprejemanje njegove besede, za soo~anje idej, verovanj, na~inov `ivljenja, boj proti predsodkom in vsem oblikam zavajanja, potvarjanja in fanatizma. To je vzgoja za vrednote in za razumevanje razli~nih kultur.

Demokracija Demokracija Demokracija Demokracija Demokracija Demokracija je ureditev, v kateri pripada oblast ljudstvu. @ivljenje v demokrati~ni skupnosti je urejeno s pravili in zakoni; vsebuje pravice in dol`nosti, ki se uporabljajo za vse, na enak in nepristranski na~in, ne glede na pripadnost (etni~no, religiozno, filozofsko, politi~no, kulturno, …). Skavtsko gibanje je z vodovim sistemom {ola demokracije. Praksa timskega dela v svetih vodnikov in `ivljenja in odlo~anja v vodu - mali skupini temelji na znanem seznamu pravic in dol`nosti ter natan~ni in znani delitvi odgovornosti. Tako daje izku{njo socialnega `ivljenja in prispeva k oblikovanju aktivnih, zavzetih dr`avljanov, ki se po~utijo svobodne. Nepogre{ljivi deli demokrati~nega delovanja so: potreba po obve{~enosti, ki jo omogo~a izmenjava informacij, poslu{anje, izra`anje, zahteva po komuniciranju, skupnem delu in poro~anju ter skrb za pridobitev usposobljenosti. Proces odlo~anja mora biti razumljiv vsem in prilagojen starosti posameznika. Za organizacijo je vzgoja za demokracijo uveljavljanje takega na~ina `ivljenja, v katerem je vsakdo od najzgodnej{ih let dalje postopno vklju~en v mre`o enakopravnih odnosov utemeljeno na: sprejemanju drugih tak{nih kot so, kot si sami `elijo biti, solidarnosti in spo{tovanju ve~inskega in manj{inskega mnenja.

Zdravo `ivljenje Zdravo `ivljenje Zdravo `ivljenje Zdravo `ivljenje Zdravo `ivljenje Vzgoji za zdravo `ivljenje dajemo velik pomen. Verjamemo, da le zdrav na~in `ivljenja omogo~a razvoj vseh sposobnosti otroka in njegovo dozorevanje v celovito osebnost - odgovornega dr`avljana. Le zdrav ~lovek lahko polno prispeva skupnosti. Vsak je sam odgovoren za svoj osebni razvoj (telesni, ~ustveni, socialni, intelektualni in duhovni). Ko se zave svojih sposobnosti in omejitev, si postavlja dosegljive cilje in postane prizanesljiv do sebe, dose`e notranje ravnovesje, ga ohranja in se izogiba navadam, ki povzro~ajo ali vsaj prispevajo k nastanku dolo~enih bolezni. Narava in `ivljenje na prostem sta idealni okvir za tako rast. Zdravju {kodujejo vse vrste zasvojenosti. Velik dru`beni problem predstavljajo alkoholizem, kajenje in u`ivanje psihotropnih substanc. Ker imajo te zasvojenosti mo~an negativen socialen vpliv zavra~amo vsako prisotnost alkohola, kajenja in psihotropnih substanc na vseh taborni{kih aktivnostih. Od vodij, ki delajo z mladimi, pri~akujemo, da bodo z osebnim vzgledom uveljavljali to stali{~e.

Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj pomeni upo{tevanje omejitev pri razvoju, ohranjanje naravnega ravnovesja in s tem sedanjosti in prihodnosti na{ega planeta. Predpostavlja varovanje in vrednotenje okolja. Pomeni biti osve{~en, spo{tovati in poskrbeti, da drugi spo{tujejo `ivljenje povsod, v mestih, na pode`elju, na prostem, …, se zavedati usodne povezanosti `ivega in ne`ivega sveta in tako ravnati. Skavtstvo oblikuje dr`avljane, ki jih zanima okolje v katerem `ivijo, ki `elijo biti informirani, vidijo {ir{e in ne poenostavljajo, so kriti~nega duha pri tehtanju prednosti in pomanjkljivosti in niso proti novostim in razvoju. Trajnostni razvoj pomeni tudi oblikovati svoj na~in `ivljenja, ga vrednotiti in spreminjati v bolj harmoni~nega, pomeni tudi opogumljati sebe in druge za odkrivanje neznanih okolij, da bi jih spoznali in se jih ne bi bali in pustili zanamcem nekoliko bolj{i svet.

Ustvarjalnost Ustvarjalnost Ustvarjalnost Ustvarjalnost Ustvarjalnost Mlade `elimo vzpodbuditi k ustvarjalnemu delovanju in s tem prispevati k razvoju celostno razvite osebnosti. Vsakomur omogo~iti in ga nau~iti biti ustvarjalen, da naredi nekaj novega, na nov na~in. Ne postavljati meja in ovir domi{ljiji. Iz ustvarjalnosti izvirajo namre~ {e nekatere zna~ilno ~love{ke do`ivljajsko vrednostne pojavnosti kot so: radost dela, sre~a bivanja, odprtost do sebe, ljudi in sveta, zadovoljstvo ob opa`anju vse bolj celostnega razvoja samega sebe ter vse bolj zavzeta udele`ba v vsem skupnem. Ka`e se v preseganju omejenosti in ozkosti, v sodelovanju v skupnem delu. Z vzpodbujanjem imaginacije, domiselnosti in iznajdljivosti, izra`anja, odpiranjem mo`nosti za oblikovanje ter motiviranjem, da se izoblikovano uresni~i, prispevamo k razvoju ustvarjalno integrativnega ~loveka.

Prostovoljstvo Prostovoljstvo Prostovoljstvo Prostovoljstvo Prostovoljstvo Prostovoljstvo je pripravljenost - usposobljenost in `elja posameznika, da pomaga posamezniku ali prispeva k dobrobiti dru`be. V organizaciji govorimo o slu`enju in pomeni nesebi~no dajanje in pomo~, sprejemanje nalog in odgovornosti v organizaciji in izven nje, biti dru`bi na razpolago in imeti odgovoren odnos do drugih, ne da bi za to pri~akovali nagrado. Prostovoljstvo je v organizaciji in dru`bi vse bolj dru`beno potrebno. Z odra{~anjem postaja slu`enje vse pomembnej{e in je za mladostnika in mladega odraslega nepogre{ljiv del programa, saj pomeni samouresni~enje in prina{a notranje zadovoljstvo. Pri~akujemo, da bo vsak tabornik - popotnik sprejel to programsko obvezo, ki je bistvena za ~lanstvo v tej starostni skupini, za mladega odraslega pa smisel ~lanstva, saj vzpodbuja osebno rast.

Enakost prilo`nosti za vse Enakost prilo`nosti za vse Enakost prilo`nosti za vse Enakost prilo`nosti za vse Enakost prilo`nosti za vse V svetu, ki {e ne nudi mo{kemu in `enski enakih mo`nosti uspeha in razvoja, poudarjamo potrebo po resni~ni enakosti pravic in obveznosti tako doma kot v dru`bi in s tem enakost prilo`nosti. Zato poudarjamo pomen sovzgoje, ki je vzgoja drug drugega, splo{na vzgoja v spo{tovanju in poslu{anju, da bi bila vsaka `enska, vsak mo{ki resni~no odgovorna in gospodarja svoje usode. Je proces, v katerem se osebe obeh spolov vzgajajo skupaj, u~ijo drug od drugega, da bi dosegle in vzpostavile med mo{kim in `ensko odnos enakopravnosti, ki ga ozna~ujejo enakost mo`nosti, polno sprejemanje drug drugega, razumevanje in sprejemanje razli~nosti, spo{tovanje medsebojne bogatitve in dopolnjevanja in soodgovornost za

skupno odlo~anje in delovanje. Zahteva striktno sprejemanje in spo{tovanje integritete, intimnosti, individualnega ritma in osebne izbire enih in drugih, preseganje stereotipnih spolnih vlog in zavra~anje predsodkov in vseh oblik spolne diskriminacije. [ele v me{anih vodstvih lahko ob oblikovanju programov primernih za oba spola, ob mo`nosti izbire, pride do sozvo~ja in sinergije.

Prijateljstvo Prijateljstvo Prijateljstvo Prijateljstvo Prijateljstvo Z vse ve~jimi zahtevami do mladih je za njihovo potrebo po vrstni{kem sodelovanju, skupnem odkrivanju, v~asih preprosto le biti skupaj, vse manj prilo`nosti. Odnosi med mladimi so vse bolj be`ni in formalni. V spro{~enih, demokrati~nih odnosih v taborni{ki organizaciji, v kakr{nih delujejo mladi, se odvija njihovo medsebojno sodelovanje, dru`enje, prijateljevanje, ki pogosto vodi v dolgotrajna prijateljstva. Ob delu in `ivljenju v majhnih skupinah se razvija iskren zaupen odnos in gradi zaupanje. Mladi, {e posebej mladostniki, skupaj na~rtujejo in izvajajo dejavnosti in zanje skupaj nosijo odgovornost. V takem okolju se zabavajo in pridobivajo izku{nje, do`ivljajo vsakdanje zaupnosti, vrstni{ko solidarnost in spoznavajo radost vrstni{tva.

Po{tenost Po{tenost Po{tenost Po{tenost Po{tenost Po{tenost je vrednota, ki je v organizaciji visoko cenjena in poudarjena v prisegi. Bolj kot na spo{tovanje lastnine se nana{a na po{tenost do samega sebe. Je nelo~ljivi del razvoja mladega v celostno osebnost, od resnicoljubnosti in odkritosti, ko gre za dano besedo, in upo{tevanje dogovorov do pokon~nosti in lastnega stali{~a. Dr`ati besedo, tudi ko to ni prikladno in boriti se za resnico, tudi ko to ni priljubljeno, pomeni ~astno ravnanje in prina{a prej ali slej spo{tovanje okolice, predvsem pa samospo{tovanje.

7. Metode 7. Metode 7. Metode 7. Metode 7. Metode

Z metodami ustvarjamo okoli{~ine in pogoje za doseganje vzgojnih ciljev. Pomembna je soigra metod, se pravi uporaba in prepletanje razli~nih metod hkrati.

Taborni{ka - skavtska metoda Taborni{ka - skavtska metoda Taborni{ka - skavtska metoda Taborni{ka - skavtska metoda Taborni{ka - skavtska metoda je opredeljena kot sistem stopnjujo~ega samoizobra`evanja in samovzgoje, ki ju dolo~ajo:

•

prisega in zakoni prisega in zakoni prisega in zakoni prisega in zakoni prisega in zakoni - So moralni kodeks utemeljen na skavtskih na~elih. So osnovno orodje, ki sloni na osebni obvezi posameznika sebi in tovari{em, na dani besedi po dolo~enem preizkusnem obdobju, ko se posameznik zave`e, da bo po svojih najbolj{ih mo~eh sledil dani obvezi in mu bo ka`ipot ob samovrednotenju ravnanja. Zatorej predstavljajo bistveni del taborni{ke metode; u~enje z delom u~enje z delom u~enje z delom u~enje z delom u~enje z delom - U~enje je rezultat prakti~ne izku{nje posameznika na posameznem podro~ju in ne le teoreti~ne razlage. Posameznik odkriva svoje sposobnosti in meje s svojo osebno aktivno vklju~enostjo v projekte, dejavnosti, z opazovanjem in preizku{anjem v resni~nih izzivih in se u~i na napakah; ~lanstvo v majhnih skupinah ~lanstvo v majhnih skupinah ~lanstvo v majhnih skupinah ~lanstvo v majhnih skupinah ~lanstvo v majhnih skupinah (npr. vod) - Ob pomo~i odraslih vklju~uje stopnjujo~e odkrivanje in sprejemanje odgovornosti ter u~enje samo-obvladovanja in dopolnjevanja. Usmerjeno je v razvoj zna~aja, pridobivanje kompetentnosti, samozaupanja, zanesljivosti in sposobnosti za sodelovanje - timsko delo in vodenje; stopnjevani in stimulativni programi stopnjevani in stimulativni programi stopnjevani in stimulativni programi stopnjevani in stimulativni programi stopnjevani in stimulativni programi - Vklju~eni so v razli~ne dejavnosti, ki temeljijo na interesih udele`encev, spoznavanju domovine, kulturnega izro~ila, vklju~ujo~ igre, uporabne ve{~ine in slu`enje skupnosti in se v kombiniranem in uravnote`enem programu odvijajo predvsem na prostem; narava narava narava narava narava - Narava in `ivljenje na prostem sta idealen okvir za izvajanje programa glede na starost udele`encev od igre preko dogodiv{~ine do izziva. Narava je s svojo kompleksnostjo in duhovno razse`nostjo idealno okolje za celosten razvoj mladega ~loveka. Zavedanje narave in upo{tevanje naravnih zakonov se razvije v delovanje v skladu z njimi - dejavno varstvo okolja; simbolni okvir simbolni okvir simbolni okvir simbolni okvir simbolni okvir - Je nabor simbolov za posamezno starostno skupino in pomaga razvijati domi{ljijo, dogodiv{~ino, pripadnost, ustvarjalnost in inventivnost, pomaga posamezniku razumeti vrednote in vzpodbuja njihov razvoj. Taborni{ka metoda {ele z uporabo vseh {estih elementov postane celovita in jo razumemo kot zdru`eno in prepleteno celoto.

Sodelovanje mladih in odraslih Sodelovanje mladih in odraslih Sodelovanje mladih in odraslih Sodelovanje mladih in odraslih Sodelovanje mladih in odraslih Organizacija nudi mo`nosti sodelovanja med generacijami, dejansko partnerstvo med mladimi in odraslimi v okolju, kjer se oboji udejstvujejo prostovoljno in se lahko u~ijo drug od drugega. Partnerstvo implicira medsebojno obojestransko razumevanje potreb, priznavanje in medsebojno spo{tovanje v spro{~enem neavtoritarnem okolju. Vloga odraslih ni v nadzoru, ampak v usmerjanju in stalnem dialogu, zato morajo razumeti potrebe mladih, se zavedati posledic svojega ravnanja, biti vzgled mladim in usmerjati na neprisiljen in mladim razumljiv na~in.

Odlo~anje mladih Odlo~anje mladih Odlo~anje mladih Odlo~anje mladih Odlo~anje mladih Vzgojno delovanje odraslih v organizaciji ni namenjeno dajanju odgovorov, ampak vzpodbujanju mladih k spoznavanju samega sebe, iskanju odgovorov, posredovanju izku{enj, u~enju samostojnosti in demokracije. V vseh starostnih skupinah je glede na razvojno stopnjo poudarjeno samoodlo~anje, samodisciplina, samopotrjevanje, preizku{anje in zavestno sprejemanje posledic svojih odlo~itev. Mladi morajo imeti mo`nost izra`anja mnenj in svobodne izbire.

Vrstni{ko sodelovanje Vrstni{ko sodelovanje Vrstni{ko sodelovanje Vrstni{ko sodelovanje Vrstni{ko sodelovanje Mladi naravno te`ijo k oblikovanju skupin vrstnikov, kar v organizaciji osmislimo z vzgojno dimenzijo. Skupina vrstnikov zagotavlja idealno okolje, v katerem lahko posameznik skupaj z drugimi na~rtuje in izvaja projekte, prevzema odgovornost, komunicira z drugimi in seboj, dobiva izku{nje v medsebojnih odnosih, prevzema dolo~ene vloge, vrednoti skupaj z ostalimi, dobiva odzive in se sam odziva. U~i se iz izkustva in si pridobiva zaupanje.

8. Zaklju~ek 8. Zaklju~ek 8. Zaklju~ek 8. Zaklju~ek 8. Zaklju~ek

Z izjavo o vzgoji posku{amo najti vsaj delen odgovor na vzgojne dileme in vpra{anja v organizaciji in dru`bi. Menimo, da lahko precej prispevamo k razvoju otroka, mladostnika in odraslega v celostno in uravnote`eno osebnost kot mladinska vzgojna organizacija na podro~ju neformalne vzgoje, v kateri ~lani pre`ivijo precej{en del svojega prostega ~asa. Osnova skavtstva - taborni{tva kot vzgojnega gibanja so aktivnosti ki omogo~ajo otrokom, mladim in odraslim, da dejansko zdru`ijo vrednote in na~ela, na katera se opirajo in jih do`ivljajo. Od namena do akcije je pot, ki jo lahko vsak prehodi. Tako vrednote ozna~ujejo njihove projekte, njihove aktivnosti, njihovo obna{anje in jih vodijo pri oblikovanju njihovih stali{~. Z izjavo o vzgoji, v kateri se odra`ajo poslanstvo in na~ela na{e organizacije, postavljamo tudi okvir za dolo~anje in strukturiranje podrobnej{ih vzgojno-izobra`evalnih ciljev - splo{nega vzgojnega cilja, vzgojnih ciljev posameznih vej in prenovo osnovnega programa.

RAZPIS ZA ORGANIZATORJE DR@AVNIH TEKMOVANJ

V letu 2001 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja dr`avna tekmovanja: • Dr`avna mnogoboja za vse kategorije v terminu od 8. do 10. 6. 2001 • Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 28. 9. do 30. 9. 2001 Za navedene akcije i{~emo rodove ali obmo~ne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Vse, ki nameravajo prihodnje leto sodelovati pri organiziraciji katere od navedenih akcij, napro{amo, da v odgovoru na razpis navedejo: a) podatke o organizatorju, vodstvo, b) predviden kraj in trajanje akcije, c) okvirni program in d) pregled predvidenih stro{kov in predlog za pokritje stro{kov Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Prosimo rodove ali obmo~ja, da odgovorijo na razpis do 31. januarja 2001.

GLAS JELOVICE 2001

Naj vas {e enkrat povabimo na na{e tekmovanje. Kot smo `e omenili, je leto{nje tekmovanje trideseto po vrsti in zato {e posebej imenitno, zlasti ker pri~akujemo tudi udele`bo ekip iz sosednjih dr`av. Letos bo tekmovanje potekalo v soboto, 13. 1. 2001, v vasi Sora, pribli`no 10 km iz [kofje Loke proti Ljubljani in le tri kilometre iz Medvod, do koder se lahko pripeljete tudi z ljubljanskim zelencem. Zbor ekip bo ob 8.30 pred osnovno {olo v Sori. Ekipe, ki bi to `elele, lahko pridejo v Soro `e v petek po 18. uri. V {oli bo za vse ekipe zagotovljeno preno~i{~e. [tartnina je 5500,00 SIT na ekipo. Tekmujejo lahko mo{ke in `enske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno pa je tudi odstopanje za enega. Prosimo, da {tartnino naka`ete na `irora~un na{ega rodu, {t. 51510-678-55536. Prijavite se lahko na naslovu: Teja Teja Teja Teja Teja Ziherl , Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka, tel. (04) (04) (04) (04) (04) 5186 068 5186 068 5186 068 5186 068 5186 068, oziroma teja.ziherl teja.ziherl teja.ziherl teja.ziherl teja.ziherl kss-loka.si kss-loka.si kss-loka.si kss-loka.si kss-loka.si, in sicer najpozneje do 3. 1. 2001, po tem datumu pa bo {tartnina 7500,00 SIT. Za vse dodatne informacije vam je na voljo vodja tekmovanja Tine Tine Tine Tine Tine Radinja, bodisi na tel. (04) 5155 661; (041) 924 639 (041) 924 639 (041) 924 639 (041) 924 639 (041) 924 639 bodisi na e-po{to: tineradinja tineradinja tineradinja tineradinja tineradinja hothothothothotmail.com mail.com mail.com mail.com mail.com. Na sne`no dogodiv{~ino pa ne pozabite prinesti copat, osnovne opreme za orientacijo in pisal, da boste lahko izpolnjevali naloge. Te ostajajo klasi~ne. Poleg orientacije vas ~akajo {e topografski testi, prva pomo~, test iz `ivljenja v naravi in hitrostna etapa. Zato pa bo toliko bolj zanimivo spremljevalno tekmovanje za "najbolj kul ekipo", v okviru katerega vas ~akajo ve~ kot zanimive preizku{nje. Okoli {ole bo ves dan di{alo po slastnem gola`u, taborni{ka dru{~ina pa si bo pripovedovala vesele {torije z zasne`ene proge. Tudi zato je Glas Jelovice pustolov{~ina, ki je ne smete zamuditi!

ZOT PRIHAJA ...

in je `e malo bli`je. Letos se bo dogajal 26. in 27. 1. 2001 po hrib~kih v okolici Maribora. To~en kraj bomo sporo~ili v januarski {tevilki Tabora oz. objavili po novem letu na Rutki. Ekipe se bodo zbrale v petek zve~er in tekmovanje kon~ale v soboto popoldan. Tekmovanje je namenjeno 5 in 4-~lanskim ekipam GG-jev, PP-jev in gr~. Gr~e so lahko (z)me{ane, GG in PP pa lo~eni po spolu s tem, da me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci. 3-~lanske ekipe tekmujejo izven konkurence. Prijave po{ljite do 19. 1. 2001 na naslov XI.SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 MARIBOR. Prijavnica naj vsebuje {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilo o pla~ani {tartnini in podatke kontaktne osebe, ~e `eliti prejeti propozicije po po{ti. [tartnina na ekipo zna{a 9.500 SIT. V {tartnino so zajeti na{itki, karta, preno~evanje, ~aj, tople obrok in stro{ki organizacije. [tartnino naka`ite na @R: 51800-670-51510, na ime Rod XI.SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Vse dodatne informacije najdete na zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net Vpra{anja: vindi vindi vindi vindi vindi rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net ali 02/2522482 (vindidoma) ali 02/6565831 (vindislu`ba) ali 031/589425 031/589425 031/589425 031/589425 031/589425 (vindimobizgaga). Snega ne potrebujete, ga bomo "zrihtali" mi.