Vzgojna izjava
ZJAVA O VZGOJI V ZVEZI TABORNIKOV SLOVENIJE 1. Uvod Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska organizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih na~elih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vklju~ujejo prostovoljno . Temeljni vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje ZTS, je vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo `ivljenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju. Z izjavo o vzgoji definiramo na~ela, vrednote in metode ter dolo~amo smer vzgojnega delovanja, ki ga s programom in kulturo ravnanja in obna{anja uveljavljamo v organizaciji. Izjava je tudi deklaracija, s katero je jasno izra`ena vzgojna zaveza taborni{ke - skavtske organizacije dru`bi; okolju v katerem `ivimo - lokalni skupnosti, dr`avi, mednarodni skupnosti. Izjavo o vzgoji v ZTS potrebujemo, da: • poenotimo razumevanje skavtstva v Zvezi tabornikov Slovenije in njegove vloge pri razvoju posameznika in dru`be, • se odrasli ~lani organizacije zave`ejo k ravnanju skladnem z na~eli in vrednotami, • star{em prika`emo na{ prispevek k osebnostnemu razvoju njihovih otrok in • dru`bi prika`emo na{ prispevek pri razvoju mladih v odgovorne dr`avljane. Namenjena je odraslim ~lanom (pod pojmom odrasli razumemo vse ~lane, ki so stari 18 let ali ve~. so pravno polno odgovorni za svoja ravnanja (starej{i PP, vodstvo organizacije) in imajo vzgojno funkcijo v organizaciji) in vodjem, ki `elijo delovati skupaj z mladimi (pod pojmom mladi razumemo vse tiste ~lane taborni{ke organizacije, ki so vklju~eni v delovne skupine - vode in klube - in izvajajo program za mlade in so mlaj{i od 20 let). V pomo~ jim je, ko: • i{~ejo svoje mesto in vlogo v organizaciji, • potrebujejo merilo za presojo ravnanja, • oblikujejo program za mlade, • pripravljajo vzgojo in izobra`evanje odraslih, • pojasnjujejo ozadje programa za mlade in • predstavljajo skavtstvo strokovni javnosti. Mladi lahko oporo za svoje vrednostno opredeljevanje najdejo v prisegi in zakonih, pogovorih z vodji in osmi{ljenem izvajanju taborni{kega skavtskega programa za mlade.
2. Dru`ba in mladi Dru`ba, v kateri `ivimo, se hitro spreminja. Zna~ilen je hiter razvoj komunikacijskih sredstev in novih tehnologij, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Te spremembe po eni strani ogro`ajo socialno varnost zaposlenih v tradicionalnih industrijskih panogah, po drugi pa povzro~ajo preveliko obremenjenost z delom. Dru`ba se stara. Ob zmanj{evanju rodnosti se dalj{a `ivljenjska doba prebivalstva in nara{~a potreba po skrbi za ostarele dru`inske ~lane. Globalizacija prina{a nove `ivljenjske stile, druga~ne `elje in potrebe, ki jih pogosto ni mogo~e zadovoljiti. Spreminjanje tehnologije zahteva nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Podalj{uje se mladostno obdobje, ki se tudi prej za~ne. Potro{ni{ki kulturni vzorci, ki jih prina{a globalizacija, silijo mlade k sprejemanju odlo~itev {e preden imajo oblikovana merila za kriti~no presojo. Tradicionalne strukture (dru`ina, sosedstvo, …) spreminjajo svojo vlogo in mo~ pri prena{anju vrednot na mlade. Mladost ni ve~ v toliki meri odvisna od preteklosti in namenjena prena{anju tradicij. Problemi, ki jih ~utimo med mladimi, so: • osamljenost, pomanjkanje ob~utka pripadnosti, pomanjkanje
samozaupanja, obremenjenost z negotovo prihodnostjo, pove~ana frustracija, ob~utek odrinjenosti, nemo~i, iskanje identitete ob pluralizmu vrednot, ki so si lahko tudi v nasprotju, • obremenjenost z zahtevami po uspe{nosti, • nekriti~no potro{ni{tvo in pove~evanje socialnih razlik in • beg v odvisnosti. Da bodo mladi sposobni soo~ati se s problemi, morajo razviti svojo osebnost, preizkusiti svoje sposobnosti in odkriti svet okoli sebe. Pridobiti si morajo aktivno in odgovorno vlogo v dru`benem `ivljenju in s tem status in dele` v dru`bi. Njihove potrebe so razli~ne, odvisne od posameznika in okoli{~in, v katerih `ivi.
• • •
3. Kak{ne mlade potrebuje svet Ne glede na okolje v katerem `ivijo, pa imajo mladi enake osnovne potrebe: pridobiti si sposobnost, da zmorejo, in sposobnost, da postanejo arhitekti svojega lastnega razvoja kot posamezniki, ki so: Avtonomni Avtonomni, se sposobni odlo~ati in upravljati svoje osebno in • dru`beno `ivljenje, Solidarni Solidarni, sposobni pokazati skrb za druge, delovati z njimi in • zanje in jim prisluhniti, Odgovorni • Odgovorni, sposobni prevzeti posledice svojih odlo~itev, dr`ati obveze in dokon~ati za~eto, Anga`irani Anga`irani, se sposobni zavezati k spo{tovanju vrednot, na~el, • idealov in delovati v skladu s tem tako, da razvijejo svoje polne sposobnosti kot posamezniki in ~lani skupnosti. Ta cilj bodo lahko dosegli le, ~e jim bo dru`ba ponudila primerne vzgojno-izobra`evalne mo`nosti, ki optimalno zadovoljujejo njihove potrebe. Taborni{tvo - skavtstvo jim lahko pomaga, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do dru`be. V tem vidimo smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v Zvezi tabornikov Slovenije.
4. Vzgoja V svojem naj{ir{em smislu je vzgoja vse`ivljenjski proces, ki omogo~a vsakemu kot posamezniku in ~lanu skupnosti stalni razvoj sposobnosti. Namen vzgoje je prispevati k polnemu razvoju avtonomne, solidarne, odgovorne in anga`irane osebe. V tem {ir{em smislu temelji vse`ivljenjski proces vzgoje na {tirih stebrih({tirje stebri in njihova definicija so povzeti po dokumentu "U~enje: Notranji zaklad", poro~ila za UNESCO, ki ga je pripravila mednarodna komisija Vzgoja za 21. stoletje pod vodstvom g. Jacquesa Delorsa): u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj in u~iti se biti biti. Vzgoja je po UNESCO-u zagotovljena po treh razli~nih poteh: s formalno vzgojo (osnovne {ole do univerze), • z informalno vzgojo (dru`ina, vrstniki, mediji, okolje) in • z neformalno vzgojo (mladinska gibanja, klubi). • Vsaka od njih ima pomembno vlogo, so med seboj odvisne in dopolnjujo~e. Znanje in poklicne ve{~ine se pridobijo predvsem s formalno vzgojo, {tevilne ve{~ine tako osebne kot dru`bene se pridobijo z informalno vzgojo, neformalna vzgoja pa omogo~a pridobitev `ivljenjskih ve{~in in razvoj navad, ki slonijo na celostno prepletenem sistemu vrednot. Zaradi zna~ilnosti dana{nje dru`be je vloga neformalne vzgoje vse pomembnej{a. Mlade lahko pripravi, da se soo~ijo s socialnimi spremembami. Neformalna vzgoja zmanj{uje danes tako obi~ajni trojni vzgojni primanjkljaj (povzeto po dokumentu "Nacionalne mladinske
