Tabor 12 2000

PO VOLITVAH JOTA

november

1

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?

Kaj?

Kdo?

9. - 10. december

ZNOT - zimsko no~no orientacijsko tekmovanje Lu~ miru

@iga Virk zigavirk@hotmail.com pisarna ZTS (300 08 20)

predvidoma 18. -19. december 25. december - 2. januar 2001

Novoletne po~itnice

2001 13. januar

Glas Jelovice

26. - 27. januar

ZOT - Zimsko orientacijsko tekmovanje

Tine Radinja (04/515 56 61) tineradinja@hotmail.com Gregor Vinder

Uredni{tvo revije Tabor `eli vsem bralcem

Sre~no 2001

Pogled nazaj @e kar nekaj let nazaj so se takratni ustvarjalci Tabora odlo~ili, da bodo revijo izdajali v koledarskem in ne ve~ {olskem letu. Tako je december tisti mesec v letu, ko pregledamo vseh deset {tevilk in za~nemo razmi{ljati o spremembah. Ne prevelikih, saj nima tak{nih nih~e rad. Drobnih, skoraj neopaznih, a zelo pomembnih.

Tako smo se odlo~ili, da bi bilo Taboru dobro vrniti ~ar glasila vseh tabornikov. Prepogosto se namre~ zgodi, da od rodov ni glasu. Bodisi zato, ker mislijo, da je Tabor nekaj tako zelo 'oddaljenega', da njihovo besedilo ne bo objavljeno, nekaterim pa se enostavno ne ljubi.

To povpre~je se v zadnji leto{nji {tevilki malo popravlja, upam pa, da se bo kmalu mo~no popravilo. Tabor je va{.

2

revija Tabor

UVODNIK Imamo ga zato, da lahko kdorkoli napi{e vanj kaj o taborni{tvu, o akciji, ki ste jo organizirali v rodu ali o izletu ~ez mejo. Tabor je tudi tvoja revija!

Sicer pa - v tej {tevilki vam razkrivamo {e nekaj podrobnosti o leto{nji skup{~ini, PiBi je razkril zakulisje JOTA-e, preberete pa lahko tudi reporta`o z delovnega sre~anja RutkaNET-ovcev v Marindolu. Pa {e kostanjevi pikniki, pa 5. obletnica RAJ, strokovni ~lanki in {e in {e.

V naslednjem letu pri~akujte nekaj sve`ega, nekaj novega. Izvedeli boste, ko boste prelistali januarsko {tevilko.

Sre~no novo leto!

Matija Tonejc

VSEBINA Napovednik Uvodnik

2 2

AKTUALNO Po volitvah* JOTA* RutkaNET v Marindolu Z nahrbtnikom v Kairo In{truktorji Sre~anje SPOOT 5 let RAJ*

4 10 12 14 16 17 20

IZJAVA O VZGOJI

23

Po volitvah, stran 4 "Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisr~no," je v svoji izjavi po volitvah izjavil biv{i stare{ina ZTS Peter Petrovi~.

IZ_PRVE_ROKE Techuana

28

Orientacija Glasila @VN Astronomija Narava Knjiga Izleti Mednarodne strani

29 30 32 34 36 37 38 40

Popotovanja Trenutki Igre Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka

42 44 45 46 46 47

STROKOVNO

RAZVEDRILO

Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

JOTA, stran 10 Hja, pa je za nami. Peklenski vikend, ki ga celotna skavtska dru{~ina {irom po svetu komajda ~aka in kon~no do~aka vsak tretji vikend v oktobru.

5 let RAJ, stran 20 V soboto, 11. novembra, smo v Rodu aragonitnih je`kov (RAJ) Cerkno obele`ili petletnico aktivnega taborni{kega delovanja.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.

TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Tine

november

3

AKTUALNO

21. SKUP[^INA POD DROBNOGLEDOM skup[^ina zts Skup[^ina zts Volilci so trenutek nujnosti ocenili druga~e skup[^ina zts Pugy

"Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisr~no," je v svoji izjavi po volitvah izjavil biv{i stare{ina ZTS Peter Petrovi~. "Pohvale vredno, da v organizaciji obstaja mo`nost za druga~no razmi{ljanje in kritiko," so bile besede ene od gostij, Darko Tivanovac, podpredsednik SIH-a pa je {e dodal: "Veliko {tevilo mladih na~elnikov in stare{in rodov ter predstavnikov obmo~nih organizacij odpira mo`nosti in dobre perspektive delovanja taborni{ke organizacije tudi v prihodnje."

Tako bi lahko na najbolj nazoren na~in opisali zna~ilnosti 21. skup{~ine ZTS, ki je zadnjo oktobrsko soboto v dvorani zbrala predstavnike skup{~ine Zveze tabornikov Slovenije.

Vabilu so se odzvali tudi gostje iz drugih mladinskih organizacij (ZSKSS, Mladinski ceh, Mladinski odbor Gasilske zveze Slovenije), Mladinskega sveta Slovenije, Turisti~ne zveze Slovenije, Hortikulturnega dru{tva ter predstavnik iz Saveza izvid`a~a Hrva{ke.

Na Skup{~ini je z volilno pravico sodelovalo 118 ~lanov ZTS iz 51 rodov in osmih obmo~ij ZTS. Glede na skupno {tevilo vseh glasov je bila udele`ba 72,4 %, udele`ba registriranih rodov, katerih predstavniki so imeli glasovalno pravico pa celo nekaj ve~ kot 77%..

4

revija Tabor

AKTUALNO Podelitev nazivov

Rok Ur{i~, Rod puntarjev Tolmin

Na Skup{~ini je bilo podeljenih 29 imenovanj In{truktor I. stopnje, 5 imenovanj In{truktor II. stopnje in 3 imenovanja In{truktor III. stopnje. Tako je v organizaciji trenutno 164 in{truktorjev - vodij enot, 36 in{truktorjev II. stopnje - pomo~nikov vodij izobra`evanja in 7 in{truktorjev III. stopnje - vodij izobra`evanja.

Izjava o vzgoji Matej ^ernigoj, ~lan skupine za pripravo Izjave o vzgoji v ZTS Pred pribli`no dvema letoma je stare{instvo ZTS imenovalo skupino za pripravo takrat {e Vzgojne izjave. Prvo leto smo v skupini oblikovali zgolj namen, strukturo in ciljno populacijo, ki ji bo ta dokument namenjen, dogovorili pa smo se tudi o na~inu dela v skupini. Po oblikovanju osnutka sta sledili dve delavnici, na katerih so sodelovali tudi ~lani iz obmo~ij in rodov. Letos spomladi je stare{instvo potrdilo predlog in ga dalo v javno obravnavo Po zbiranju in obravnavanju pripomb so sledili manj{i popravki in Izjava o vzgoji v ZTS je sedaj dokon~en dokument, ki opredeljuje na{e vzgojno poslanstvo ter nas usmerja k ravnanju in je poenotil delovanje na podro~ju cele Slovenije. Dokument je bil sprejet z ve~ino (9 proti, 30 vzdr`anih).

Izjava o vzgoji se mi zdi preve~ splo{na, vseevropska ali celo vsesvetovna, premalo pa na{a, slovenska. V njej pogre{am tiste elemente, v katerih se taborni{ka organizacija lo~uje od ostalih sorodnih organizacij v Evropi - torej napisana za Slovenca ali pa katerikoli drug narod v Evropi. V njej je tudi preve~ izrazov kot pozitivno mi{ljenje, cena, vrednost, ki niso dovolj dobro definirani oz. so zelo relativni. In {e, taborni{ka organizacija ne more zavezovati ~lana, da bo zvest neki veri, saj to ni na{a usmeritev in zaradi tega k temu tudi ne moremo zavezovati na{ih ~lanov. Duhovna na~ela, opisana v izjavi o vzgoji, se preve~ ukvarjajo z vero in govorjenjem o veri, ne poudarjajo pa odnosa med naravo in duhovnostjo, ki ta odnos vzpodbuja in pogojuje. november

5

AKTUALNO Poro~ila

Rade Pribakovi~

Poleg poro~ila, ki je tudi po mnenju na~elnika ZTS predstavil rezultate in uspehe dela ZTS v preteklem mandatu, je Milko Okorn opozoril na trenutne probleme, ovire in izzive, ki ~akajo celotno organizacijo in s tem tudi novo vodstvo: • Rast organizacije v zadnjem mandatu ni bila taka, kot bi si `eleli ali pa bi si zanjo morali prizadevati (v `elji, zagotoviti bolj{e skavtstvo za ve~ mladih v Sloveniji).

• vrodove moramo vklju~evati ~im ve~ mladih, ki morajo imeti prilo`nosti za osebni razvoj. Zagotoviti je treba kontinuiteto dela - menjave funkcij na dalj{a obdobja in prenos izku{enj. Ko se menjajo funkcionarji, se menjajo generacije in delo se za~ne znova - od tod tudi vzponi in padci delovanja rodov. Tudi starost stare{in je prenizka.

• Imamo razvito kakovostno delo na ravni usposabljanja vodnikov in na~elnikov rodov, korenito pa se je treba lotiti dela na podro~ju izobra`evanja na~elnikov dru`in in klubov.

• pove~ati moramo pripadnost organizaciji - zavezanost temeljnim na~elom; delo ne sme temeljiti zgolj na dru`enju, prijateljstvu in zabavi. Mladi morajo skozi lastne projekte, osebno zavezanost, ideale in vrednote graditi lastno identiteto, se o tem pogovarjati, deliti mnenja in prena{ati izku{nje.

Zdi se mi, da se poro~ila preteklih skup{~in od tega ni~ ne razlikujejo, kar je za organizacijo slabo. Opisuje zgolj, kaj smo delali, ne pa tudi, zakaj smo nekaj naredili in kam nas je to pripeljalo. Zdi se, da se ve~ina stvari v organizaciji dogaja po inerciji in to `e zadnjih 10 let, novitete pa nekako ne najdejo svojega `ivljenjskega prostora. Poro~ilo odra`a tudi dejstvo, da nimamo ne kratkoro~ne, srednjero~ne in dolgoro~ne strategije programa in ciljev tega programa. Ne vemo, kdo smo, kam bi radi pri{li in na kak{en na~in bi to radi dosegli.

Problem, ki je bi evidentno izpostavljen tudi v poro~ilu, je tudi usposabljanje kadrov, krivda za neudele`bo pa je zgolj na ple~ih rodov. Kaj je bilo storjenega v smeri izbolj{anja ali prilagajanja sistema uporabnikom pa v poro~ilu ni navedeno. Namesto da bi se te~ajniki sre~evali z mno`ico situacij, ki jih bo sre~eval pri svojem delu, so in{truktorski te~aji kratka {ola ideologije ZTS-a. In {e ena nedoslednost; kako je mogo~e da ZTS pobira ~lanarino tudi od tistih rodov, ki ne izpolnijo kriterijev za registracijo (npr. na~elnik ni v procesu izobra`evanja za in{truktorja)?

"Velike teme so iz~rpane, postali smo mo~na in zrela organizacija, ~lanica svetovne organizacije skavtskega gibanja. Sledi dograjevanje organizacije, kar bo verjetno terjalo {e bolj podrobne analize potreb in delovanja organizacije v prihodnosti. S podporo obmo~nih struktur in rodov ter seveda vseh ~lanov organizacije pa bo ta pot la`ja in bolj uspe{na," je sklenil govor Milko Okorn.

6

revija Tabor

Aljo{a Ravnikar, Rod stra`nih ognjev Ideja skavtstva je v dana{nji dru`bi pre`iveta in terja, da si jo malo prilagodimo, to pa z drugimi besedami pomeni, da se pribli`amo zadovoljevanju potreb, ki jih mladi danes imajo. ZTS se je v tem pogledu vedno bolj zapirala, izvajala vlogo opazovalke dru`benih procesov in dogajanja, svojo anga`iranost pa pogojevala z neposrednimi materialnimi koristmi (tudi Izjava o vzgoji bi morala veljati za mladega ~loveka v dru`-

AKTUALNO bi, ne pa zgolj za ~lane organizacije).

Na{a osnova ni aktivna participacija zgolj v okviru organizacije in skavtstva po svetu, ampak je vlogo gibanja treba povezovati integralno z vsemi drugimi dogajanji in vzpodbudami, ki so jih mladi dele`ni (Mladinski svet Slovenije, Svet Evrope, Evropska zveza…).

Tone Simon~i~, Rod Ro`nik Z vsemi silami si moramo prizadevati za ohranjanje stika z naravo, to pa bomo lahko dosegli tudi z zagotavljanjem materialne baze (npr. tabornih prostorov), kjer bomo v prihodnosti izvajali program. In pri tem nam lahko pomagajo vsi tisti nekdanji ~lani, ki smo jih zaradi sistema, ki smo ga "preplonkali" od WOSM-a, izklju~ili iz organizacije, predstavljajo pa nepogre{ljivo pomo~ pri zagotavljanju tabornih prostorov, domov, opreme in denarja za izvajanje programa za mlade. Stik z naravo izhaja tudi iz na{ih korenin. Ne smemo pozabiti, da je dril skavtski, {ege in navade pa gozdovni{ke - in te so mo~nej{e od zakonov.

Trenutek Nastopil je veliki trenutek volitev.

Volilcem je bilo jasno, da sta, kar se ti~e na~elnika ZTS, pred njimi dve alternativi - nov, druga~en pristop in korenita reorganizacija dela, ki jo je predstavil Ale{ Posega kot prva, in nadaljevanje dela in programa po vzorcu prej{njega izvr{nega odbora, s katerim se je identificiral Darko, kot druga. @e anketa, ki je bila opravljena na RutkaNET-u, je napovedovala le manj{e spremembe in s tem rahlo prednost drugega kandidata. "Baza" si je spremembe `elela, a o~itno za to ni bila pripravljena veliko napraviti. Velike spremembe namre~ terjajo tudi veliko ener-

Celoten volilni postopek od predstavitve kandidatov do razglasitve izidov volitev je vodila ~lanica kandidacijske komisije Ur{ka Gliha. S svojim resnim nastopom je vzela sapo in besedo celo Mitji Lamutu ("Konec, samo 5 minut!"), stopnjevala napetost ob objavi rezultatov volitev, mimogrede spremenila spol ~lanu ~astnega razsodi{~a Csabi Szabu ("Ona bo `e vedela.") in na koncu v opravi~ilo pripomnila: "Pardon, blond sem!" gije, sve`ega elana, idej in novo vizijo razvoja. Za vse to je potrebno veliko ~asa - te dobrine pa danes ni na razpolago. Ob tem se je Ale{ premalo zavedal, da spremembe temeljijo na participaciji vseh delov organizacije in ne samo na novem pristopu izvr{nega odbora. In {e nekaj - za spremembe so potrebne tudi preizku{ena modrost, uspe{nost in zagnanost vodstva. To je na vsak na~in predpogoj in dober zgled, ki mu sledijo tudi ostale strukture.

"Spremembe skoraj nikoli niso sprejete z lagodjem, vendar so danes nujne," je v svojem volilnem programu zapisal Ale{ Posega. Volilci so trenutek nujnosti ocenili druga~e.

Pomembni dnevi ...

World thinking day Svetovni dan razmisleka Ideja se je rodila `e davnega leta 1926 in sicer v Svetovni skavtski organizaciji vodnic in deklet (WAGGGS). 22. februar je rojstni dan BiPi-ja in njegove `ene, aktivnosti pa potekajo `e veliko prej. V svetovni skavtski organizaciji WOSM dr`ave ~lanice s podobnimi aktivnostmi praznujejo dan ustanovitelja (Founders day).

Tabornica meseca

Decembrska tabornica.

Jo prepoznate? november

7

AKTUALNO

Obljube, izzivi in prilo`nosti ostajajo Z volilnimi rezultati so bili na koncu zadovoljni vsi; zmagovalci bodo lahko izpolnili svoje volilne obljube, pora`enci pa bodo svoj poraz spremenili v prilo`nosti, da po svojih mo~eh v prihodnosti doprinesejo k uspe{nemu delu organizacije. Kjer je volja je tudi pot in kjer je pot so izzivi, ki nas bogatijo kot posameznike, kot ~lane organizacije in aktivne dr`avljane.

Obrazi so povedali najve~

Ale{: "Oh ja, kje je {ele leto 2003!"

Mitja Lamut:"Zdaj bom imel kot stare{ina ZTS vedno zadnjo besedo!"

Emil: "Hvala, dobra vila, ker si uresni~ila moje `elje!"

8

revija Tabor

Darko: "Sem vedel, da si moram pripraviti zahvalni govor."

AKTUALNO Tone de Costa: "Namenoma sem v skavtskem klobuku, ker od 17. septembra 1994 pripadamo Svetovni organizaciji skavtskega gibanja."

Milko Okorn: "Ko dobi{ svojo skulpturo, si pa res `e za v 'pokoj'."

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana november

9

AKTUALNO

Risana JOTA 2000 JOTA 2000 JOTA 2000 2000 JOTA PiBi S57RUT

Hja, pa je za nami. Peklenski vikend, ki ga celotna skavtska dru{~ina {irom po svetu komajda ~aka in kon~no do~aka vsak tretji vikend v oktobru. In tako `e celih 43 let. Leto{nji "zlet v zraku" je ponovno predstavljal izziv vsem udele`encem. Za ve~jo atraktivnost so poskrbeli ~lani nizozemske JOTA ekipe, ki je za to prilo`nost pripravila celo serijo risbic, Risbic, se boste vpra{ali?

A kak{no vlogo so imele risbice v leto{nji JOTA boste izvedeli v nadaljevanju. Najprej k slovenski udele`bi, ki je bila dale~ pod pri~akovanjem. Udele`ili so se jih le ~lani dveh rodov: Rod heroja viteza iz Ljubljane in Dubi s svojimi taborni{kimi ~lani in radioamaterskimi prijatelji na {tajerskem koncu. In ~e sem jih na za~etku pohvalil, se je ponovno zataknilo pri po{iljanju poro~il.

10 revija Tabor

No ja, o~itno je to bolezen vseh tabornikov. Sedaj pa prav zares: JOTA 2000 in dogajanje okrog tega skavtskega dogodka. Vreme je bilo ve~ kot naklonjeno za vzpostavljanje radijskih zvez, tudi za tako imenovane "medcelinske" pogovore, o ~emer so se lahko prepri~ali ljubljanski in mariborski udele`enci. Moja malenkost letos na `alost ni sodelovala zaradi okvare radijske postaje. WOSM-

ovo radijsko sredi{~e je bilo postavljeno v bli`njem `enevskem skavtskem centru. Ponovno je bila `elja mnogih, opraviti QSO ravno z njimi, tako da sta imela Richard, Yves in njenimi prijatelji polne roke dela. Kot sem {e lahko izvedel od Richarda so v 48 urah opravili 426 zvez, ki so jih "obiskale" iz 66 dr`av. Tajski organizatorji jamboreeja so v pogovoru z WOSM-ovo postajo HB2S

AKTUALNO

sporo~ili o poteku priprav za naslednje veliko dru`enje skavtov z vsega sveta. O velikem odzivu in mno`i~ni udele`bi po celem svetu pove tudi dejstvo, da je WOSM-ovi postaji zmanjkalo QSL kartic!

Mojca, ki je poskrbela za kratko udele`bo gozdovnikov in gozdovnic iz RHV, je v poro~ilu zapisala, da jim je radioamater Bo{tjan prijazno razlo`il osnove radioamaterstva. Kljub prvim neuspehom pri vzpostavljanju QSO, jim to ni vzelo volje in trud je bil kon~no po-

pla~an. Oglasil se jim je Alan, doma v eni izmed dr`av ZDA. Dobro uro so se dru`ili, se na za~etku malo lomili z angle{~ino, na koncu pa GG-ji kar niso `eleli oditi. @e sedaj pa so prepri~ani, da jih bomo na naslednji JOTA lahko ponovno sli{ali.

Dubi je `e priznan starosta na JOTA, kar se pozna v pripravah in sami izvedbi akcije. Letos sicer ni bil zadovoljen z vremenskimi razmerami, saj je bilo po njegovem mnenju preve~ motenj v zraku. Kljub temu pa njemu, njegovim radioamaterskim prijateljem in udele`encem akcije to ni zmanj{alo veselja do dela in zabave. ^e ni {lo po zraku na dolge razdalje, pa je bilo toliko bolj zabavno dogajanje v ko~i, kjer so imeli svoj QTH. Udele`enci so pridno cinili, tu pa tam naredili {e kak{no zvezo, in seveda, tega ne smemo pozabiti, pekli kostanje. Sicer pa si lahko nekaj dogajanja na JOTA 2000 ogledate tudi na slikah.

Na koncu radioamaterskega dogajanja pa {e tisto, kar sem vam ostal dol`an: kak{no vlogo so v JOTA imele slike?

Udele`enci so imeli nalogo, da s pomo~jo njihovih internetnih prijateljev, ki so pridno tipkali na JOTI, najdejo sli~ice s skavtsko tematiko in iz njih naredijo zgodbo. Najbolj pridni so svoje zgodbe `e poslali v @enevo, kjer jih bodo WOSM-ovi uradniki pregledali, najbolj{e pa bomo lahko videli na uradnih straneh najmno`i~nej{e skavtske akcije na svetu. Tu je {e naslov: www.scout.org/jota www.scout.org/jota.

In kaj dodati ~isto na koncu? Zakaj je bila udele`ba celo manj{a od prej{njih let? Nekaj so k nesodelovanju rodov prav gotovo prispevali posveti, saj je ve~ina bila na njih. Kdo se je u{tel pri na~rtovanju sedaj ni ve~ va`no, saj smo med tem ~asom na vrhu ZTS dobili nove ljudi, ki bodo znali prisluhniti ljudstvu, ki jih je izvolilo.

Pa en lep 73 do prihodnji~! november

11

AKTUALNO

RutkaNET delavnica RutkaNET RutkaNET

RutkaNET

Gaby in ekipa RutkaNET-a

V petek zve~er smo Ale{, David in jaz napolnili avto z nekaterimi ra~unalni{kimi potreb{~inami in se odpravili v Belo krajino, v Marindol. Ve~er je bil klasi~no novembrski. Kaj to pomeni, si lahko predstavljate, vsekakor pa vklju~uje besede, kot so: de`, mraz in megla. Seveda smo na zadnji sede` pripeli {e Onyx, ki je postala `e skoraj za{~itni znak RutkeNET-a. Za vse tiste, ki je {e ne poznate, lahko povem le to, da gre za zelo navihanega in dobrodu{nega psa pasme "~istokrvni labradorski me{anec".

Po uri in pol vo`nje, ki je bila {e kar dobro ozna~ena na karti, smo se zna{li sredi majhne vasice, ki se je kon~ala z neznano cesto. Odlo~ili smo se, da se

12 revija Tabor

obrnemo in poi{~emo kak{en znak, ki bi nam povedal, kje pravzaprav smo.

Med tem ko smo obra~ali, smo zagledali v daljavi taborni{ki znak in eno zelo

osvetljeno “bajto”. Temu se pa re~e: SRE^A! Skozi okno smo pomahali ekipi RutkaNET-a, ki je `e pridno delala.

Najprej smo stvari uskladili, postavili

AKTUALNO

mre`o v delujo~e stanje in nato pri~eli z delom. Matija, Samo in Igor so se ukvarjali z novo podobo Rutke. Za tako delo je potrebno veliko usklajevanja, pretvarjanja razli~nih formatov v nove, predvsem pa je potrebno veliko volje in natan~nosti. Igor je prav uspe{no upravljal svojo Applovo mi{ko, ki je spominjala na velik plasti~ni polpet. Klemen je vsako stvar pokomentiral , dajal nasvete in skrbno nadziral potek same akcije. Da ne bi bilo vse preve~ resno, smo tu in tam odigrali tudi kak{no igrico. Onyx se je med na{im delom spotikala ob na{e noge, nas vlekla za rokave in lizala po rokah. Ob~asno je prav profesionalno pozirala Samotu, ki je ve{~e vihtel svojo digitalno kamero. Ker je bila ura pozna, smo se po~asi odpravili spat. Po bolj ali manj prespani no~i (beri: pes je lahko v~asih prava zgaga) smo zjutraj nadaljevali delo. David in Ale{ sta se lotila zahtevne naloge, ki

nam je `e nekaj ~asa delala preglavice, "webmail-a". Jaz sem asistirala in se v~asih naredila "pametno". @al je bila ve~ina stvari zame prezahtevnih. Po nekaj urah neuspe{nih poskusov smo kon~no namestili po{tni program, ki dela tako pod Internet Explorer-jem, kot tudi pod Netscape-om. Veselje je bilo nepopisno. Fantom je uspelo program prirediti, da dela celo v slovenskem jeziku. RutkaNET je tako postal {e bolj{i in {e bolj izpopolnjen, predvsem pa uporabnikom prijazen. Obi{~ite stran posta.rutka.net in se prepri~ajte sami.

Po uspe{nem dnevu smo se nekateri po-

~asi odpravili domov. Ostali del ekipe je ostal {e do nedelje.

Delavnico smo sklenili ve~ kot uspe{no. Ekipa Rutke bi se rada zahvalila Juretu (Djuro), da nam je priskrbel vse, od hrane do preno~i{~a. Taborni{ki dom v Marindolu se je izkazal kot zelo primeren za tak{ne "akcije".

Dragi uporabniki RutkeNET-a!

Vedite, da se vsak dan trudimo, da vam je na na{ih straneh ~imbolj "udobno".

www.rutka.net november

13

AKTUALNO

Z nahrbtnikom v Kairo v Kairo

Kairo vvKairo

Kairo - glavno mesto Egipta, 5000 let zgodovine. Prah, smog, vro~ina in prometni zama{ki 24 ur na dan. Mesto, kjer preno~uje okoli 10 milijonov prebivalcev, ~ez dan pa v njem dela {e 5 milijonov ve~. Mesto, za katero si je vredno vzeti vsaj teden dni ~asa. Mesto vredno obiska.

[e preden prispete v Kairo, si nujno priskrbite Lonley Plenet - Cairo ali njemu podobno literaturo. Ko pristanete na letali{~u in pre`ivite carino (~akalni ~as: najmanj eno uro, verjetneje dve), poberite prtljago in se izognite vsem bli`njim taksistom - bolj ko se oddaljite od letali{ke zgradbe, cenej{i bo taksi. Za pla~ilo se izjemoma tukaj dogovorite vnaprej (taksimetri jim tako ne delajo) - 30 do 35 E£ (egip~anskih funtov) je znosna cena prevoza v center (do Midan Ramzes; midan pomeni trg), za prevoz do Arabske skavtske zveze je 20 E£ ve~ kot dovolj.

Za prvi dan priporo~am malo dra`je preno~i{~e (okoli 4000 SIT na no~ za enoposteljno sobo - skavti imajo popust): stavbo WOSM - Skavtske zveza arabske regije. Imajo klimatizirane sobe, vsaka soba ima tudi kopalnico in mehke postelje; hrana je ogabna. Pravzaprav je stavba hotel. Nahaja se prvo ulico severno od Cairo Stadion (tj. iz smeri letali{~a prva ulica pred stadionom levo, oz iz centra mesta prva ulica za stadionom desno - ime ulice in hi{ne {tevilke niso pomembne, ker jih v Kairu itak ni oz. jih taksisti ne poznajo, raje se orientirajte po ~etrtih, trgih in znanih stavbah). Stavbo boste prepoznali po tem, da se nahaja na desni strani ceste

14 revija Tabor

^rtomir

AKTUALNO

in da pred njo na drogih visi okoli pet zastav, med njimi tudi zastava WOSMa. Svetujem, da takoj naslednji dan zaprosite za naslov Egip~anske skavtske zveze, ki stoji okoli dva bloka jugozahodno od Midan Ramzes; tam jim prijazno razlo`ite, da ste skavti - taborniki iz Slovenije in odprli se vam bosta dve mo`nosti: najverjetneje vas bodo za sme{no nizko ceno namestili v svoji zgradbi (v ~asu mojega obiska so jo ravno prenavljali), ali pa vas bodo napotili v spodoben youth hostel. Pri egip~anskih skavtih se lahko tudi pozanimate, ali vam lahko priporo~ijo kak{nega skavta, ki vam bi hotel razkazati mesto.

Manial Youth Hostel stoji na otoku sredi Nila - v mestni ~etrti Manial. Priporo~am ga od srca - relativno ~ist, spodobne kopalnice, u`itna hrana, okoli 15 E£ na no~ (z zajtrkom) na osebo, ~lani zveze Youth Hostel imajo popust.

In kon~no {e opcija za avanturiste: na Midan Ramzes se na vrhu najve~je stavbe (jugozahod trga) v 14., 15. in 16. nadstropju nahaja Everest Hotel. Dvigalo je pokvarjeno! Preno~i{~e je sme{no poceni (okoli 400 SIT), vendar je hotel totalno zasvinjan, poln {~urkov, na hrupni lokaciji, s polomljenimi strani{-

~i. ^e vas bo receptor prepri~eval, da nima prostora, mu ne verjamite - tip bo prepri~an, da vam bo hotel preogaben, da bi v njem prespali, pa se mu ne bo dalo zastonj hoditi do sobe. Vendar, ~e dobite sobo, ki se da zakleniti, ima umivalnik in lahko odprete okno… boste pre`iveli vsaj eno no~. [e nekaj nasvetov. Vedno nosite s seboj steklenico vode in pokrivalo na glavi. Kairo je zelo varno mesto, vendar ne hodite v slume. Kot dobro lokalno hrano priporo~am fiteer (od dale~ spominja na pico, je pa lahko polnjen z mesnim ali sladkim nadevom), ki ga delajo v The Egiptian Panacake Hou-

se, blok ju`no od Midan Husein - pozor, jedilnik je napisan samo za tujce, hrana za doma~ine je polovico cenej{a, tako da se glede cene lahko pogajate.

Kjer lahko, uporabljajte metro - res ima samo tri proge, je pa hiter, varen, nenatla~en in poceni. Najcenej{i na~in vo`nje s taksijem: v taksi vstopite, povejte cilj, izstopite, zaprite vrata in skozi okno pla~ajte taksistu - cenam v Lonely Planetu dodajte {e kak{en funt ali dva to bo ugodna cena tudi za taksista, ~eprav vam bo `elel zara~unati dvakrat ve~.

Salam alekum!

november

15

AKTUALNO

In{truktor ima tri `ivljenja In{truktor In{truktor

In{truktor

Pugy

2. sre~anje tabornikov in{truktorjev Na dan pred Skup{~ino ZTS se je zgodil {e en pomemben dogodek v zgodovini ZTS - drugo sre~anje tabornikov in{truktorjev.

Vodilo Komisijie za vzgojo in izobra`evanje odraslih, ki je bila organizator sre~anja, je bilo predvsem ponovno snidenje - od prvega, ki je bil izveden na zletu v Velenju, so minila `e ve~ kot tri leta - in pa dejstvo, da se je v tem ~asu {tevilo in{truktorjev podvojilo. Teh je v zvezi `e nekaj ve~ kot 200, okoli 50 pa je v ustvarjalnem vzdu{ju popestrilo sre~anje.

Poleg obujanja spominov na leta izobra`evalnega procesa in medsebojnega spoznavanja (uvodna igra je trajala kar celo sre~anje), so in{truktorji razmi{ljali tudi o svoji vlogi v organizaciji. @e dejstvo, da je bila ve~ina udele`encev tudi aktivnih in{truktorjev - torej tistih, ki opravljajo kak{no funkcijo ali vodijo kak{no izobra`evanje - je bil zgovoren dokaz, da o drugih vlogah in{truktorjev nismo razmi{ljali. Zavedati bi se namre~ morali, da biti in{truktor ne pomeni samo opravljati funkcijo, ampak poznati delovanje organizacije in ravnati v skladu z etiko vodje in temeljnimi na~eli organizacije. Tak{en ~lovek pa se lahko anga`ira tako na podro~ju podpore delovanju, kakor tudi pri promociji organizacije ali zbiranju finan~nih sredstev za delovanje.

Po kratki delavnici, v kateri so udele`enci razmi{ljali o mo`nih vlogah in nalogah, ki so jih v skladu s svojim prostim ~asom zmo`ni opravljati, smo definirali tri "`ivljenja" tabornikov in{truktorjev. V prvem obdobju in{truktorji opravljajo konkretne funkcije (povezane z imenovanjem za in{truktor-

16 revija Tabor

ja) in se izobra`ujejo za mentorstvo in vodenje razli~nih oblik izobra`evanja. V drugem obdobju se ponavadi posve~amo bolj kratkotrajnim projektom (pomo~ pri organizaciji akcije, mnogoboja, ureditev taborni{ke ko~e...), ki jim lahko namenimo ~as takrat, ko ga imamo na razpolago. Tretje obdobje je tisto, v katerem prihajajo v ospredje druge `ivljenjske potrebe (zagotavljanje eksisten~nih pogojev, ustvarjanje dru`ine...) in zato ni ~asa za organizirano dejavnost. Seveda pa obstajajo {tevilne mo`nosti za podporo delovanju taborni{tva; podpora pri zagotavljanju materialnih ali finan~nih pogojev ali pa samo dobra beseda pri `upanu, direktorju kak{nega podjetja ali uredniku lokalnega ~asopisa in lepi spomini na taborni{tvo v krogu prijateljev in znancev. Obdobja niso logi~no zaporedje, saj so mo`na prehajanja iz vseh v vsa obdobja, seveda pa je glede na naravo `ivljenja to zaporedje najbolj obi~ajno.

In{truktorji so sre~anje sklenili naslednji dan s podelitvijo in{truktorskih nazivov I., II. in III. stopnje.

AKTUALNO

Sre~anje GG SPOOT spoot

spoot

Tudi letos se je zgodilo. In to `e peto leto zapored. Videti je, de se je prijelo rodov in ~lanov. 14. oktobra se je ob obzidju ajdovskega gradu zbralo 80 GG-jev in 20 vodnikov iz vseh rodov severnoprimorskega obmo~ja, pri{lo pa je celo 5 PP-jev iz Deskel (tam GG-jev namre~ {e nimajo).

Zborno mesto ni bilo naklju~no, saj se je ve~ino stvari vrtelo okrog rimskega ~asa. @e na za~etku so se GG-ji razporejeni v skupine odpravili na pot rimskih stra`arjev okrog Ajdov{~ine, pazit, da so prebivalci mesta -Castra lahko brez strahu opravljali teko~e posle. Po obilni pojedini so se preizkusili v raznih spretnostih, katerim je sledilo nekaj prostega ~asa, pripraviti pa so se morali na zabavno rimsko igro sestavljeno iz sedmih dejanj, ki smo si jo lahko na koncu ogledali. Vsak rod je predstavil eno dejanje, zadnje - sedmo, pa smo predstavili vodniki. Vsebina, kot sem rekel, gre za celo igro iz sedmih dejanj, je preob{irna, lahko pa si jo preberete na strani rmb.rutka.net na{ega rodu (rmb.rutka.net rmb.rutka.net).

Zelo sem vesel, da je vsako leto v na{em obmo~ju dovolj zanimanja za to sre~anje in vse bom naredil, da se bo sre~anje ohranilo tudi v prihodnjih letih. Upam, da bomo ~ez pet let praznovali deseto obletnico sre~anja. Res je super, da smo se dobili prav iz vseh rodov in se zmenili {e za morebitna sre~anja vodov ~ez leto.

[e nekaj mnenj pobranih od udele`encev Meni je bilo super, saj sem spet sre~al tabornike iz SPOOT-a in tudi spoznal kak{nega novega. Najbolj sem bil vesel, da Na poti nazaj v Idrijo smo se pogose je akcije udele`ilo vseh {est severno- varjali o sre~anju in vsi otroci so bili primorskih rodov, kar pomeni, da ta- zelo navdu{eni nad njim. Vodniki pa so borni{tvo na na{em koncu spet deluje obujali lepe spomine na prej{nja sre~akot je treba in da so vsi rodovi aktivni. nja. @alostni so bili le, ker je bilo sre~aUpam, da se bo to nadaljevalo `e na- nje enodnevno. Super je, da se organizislednji vikend (posvet na~elnikov in ra tako sre~anje. Na avtobusu so rekli, sre~anje PP namre~) in nato {e naprej naj pohvalim MA^KE iz Rodu Mladi vedno bolj. bori, ki so SPOOT organizirali.

Vojko Vi~i~ -Vi~o

Miha Menard

Andrej Rutar Na~elnik GG SPOOT

november

17

AKTUALNO

Trideset let Glasu Jelovice Glas Jelovice Glas Jelovice

Glas Jelovice

Tine Radinja, Martin Medi~

Na{a zgodba se za~enja leta 1971. Vsakoletna spominska prireditev v Dra`go{ah v spomin na juna{ki boj Cankarjevega bataljona v za~etku leta 1943 je poleg mno`ice drugih vedno privabila tudi {tevilne tabornike iz vse Slovenije. Tega leta pa je Odred svobodnega Kamnitnika iz [kofje Loke v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice prvi~ organiziral tudi orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice.

Tekmovanje je iz ob~inskega kmalu preraslo v republi{ko in se iz [kofje Loke selilo na pobo~ja Jelovice. K temu je precej pripomogel vsakoletni zimski tabor v Dra`go{ah, ki je zaokro`il dru`enje tabornikov. V prvih letih so trase tekmovanj potekale predvsem po planoti Jelovice, tekmovanje pa se je kon~alo z osrednjo prireditvijo obele`ja bitke. Ker so do leta 1980 taborniki pregazili malodane celotno Jelovico, so naslednjega leta tekmovanje spet organizirali v [kofji Loki. Tekmovanje se je dobro prijelo in na vrhuncu je v mesto ob soto~ju Poljanske in Sel{ke Sore privabilo tudi ve~ kot sto ekip iz vse Slovenije.

Po~asi je tekmovanje izgubljalo stik s prireditvami v Dra`go{ah in postalo predvsem taborni{ko. Proti koncu osemdesetih let se je pogosto selilo tudi v idili~ne vasice v okolici [kofje Loke. ^eprav je bil poudarek na orientacijskem pohodu, je bil le-ta vedno popestren z novimi zanimivimi nalogami. Tako so tekmovalci re{evali tematske teste, se spopadali z nalogami

18 revija Tabor

iz prve pomo~i, `ivljenja v naravi, streljali z zra~no pu{ko in se pomerili {e v {tevilnih drugih panogah. V za~etku devetdesetih pa se je tekmovanje dokon~no ustalilo pri tem, kar poznamo {e dandanes. Ne preve~ zahteven orientacijski pohod tako s taborni{kimi kot zabavnimi nalogami je privabljal kar lepo {tevilo tekmovalcev, ~eprav {tevilke iz osemdesetih nikoli ve~ niso bile dose`ene. Nekako pet let je od tedaj, ko je bil osip ekip nekoliko ve~ji in tekmovanje ni kazalo svojega nekdanjega bli{~a. V zadnjih letih se v Rodu svobodnega Kamnitnika trudimo, da bi mu ta bli{~ vrnili.Tekmovanje dopolnjujemo s spremljevalnim programom, ki ima poudarek predvsem na dru`enju in zabavi tabornikov. Lani se je udele`ba `e pove~ala, letos pa niti malo ne dvomimo, da ne bo {e {tevilnej{a, saj ob okrogli obletnici pripravljamo {e posebej zanimivo in slovesno tekmovanje.

AKTUALNO

Od bu~ do zmajev Bu~e in zmaji zmaji Bu~e in MC

Le kaj bi to pomenilo. Da lahko odgovorimo na to vpra{anje se moramo vrniti v preteklost na{ega PP-voda.V Rodu jezerskega zmaja (RJZ) se nahajata izmed sedmih ~et dve ~eti - ~eta veselih pa{nikov (^VP) in ~eta za ograjo (^ZO) in v teh ~etah se nahajajo tudi tak{ni, ki imajo radi dogodiv{~ine, smeh, igre,… in tako smo se zdru`ili in nastal je PP-vod EFENKOVA. Ustanovila sta ga Razi in na{a Brigita, ki sta pobudnika za bu~e kakor tudi za zmaje. [e to - na{ PP-vod ima deset ~lanov.

Bu~e Bli`al se je 31. oktober, bli`ala se je no~ ~arovnic, zato smo se odlo~ili, da ta dan malo popestrimo. Ker pa no~ ~arovnic vsekakor zaznamujejo "grozne" bu~e, smo se odlo~ili, da bomo izrezovali bu~e in jih pozneje pokazali {ir{i okolici v Velenju. Zbrali smo se na Velenjskem gradu in bu~e za~eli obdelovati. Poleg tega, da smo se neizmerno zabavali smo bili tudi ustvarjalni. Nastale so bu~e z u{esi, nosovi, groznimi o~mi, usti do u{es, pa tudi take s samimi trikotniki. Bu~e so bile narejene, pa tudi no~ je `e prihajala, zato smo hitro zapustili Velenjski grad in se napotili do centra, kjer smo pri`gali sve~e in zmaje in jih tudi spu{~ali. Za~eli smo `e zelo zgodaj na `elezni{ki postaji. Po~akali smo vlak in se odpeljali do Florjana, od koder smo pot nadaljevali pe{. Pot se je kar naprej dvigala, pa dvigala, pa dvigala. Po dveh urah res te`kega vzpenjanja smo kon~no pri{li na vrh, se spo~ili, najedli in se skrili pred zelo mo~nim vetrom. "Kako bodo zmaji leteli," smo si rekli in jih za~eli izdelovati. Ko so bili narejeni smo jih za~eli spu{~ati. ^eprav se vetru ni ve~ ljubilo pihati, in so zmaji bili ve~ na tleh, kot v zraku, smo se zelo zabavali, tako zelo, da bomo to gotovo {e kdaj ponovili. jih dali v bu~e, se poslikali za dokaze in opazovali mimoido~e. ^udni so ti mimoido~i, eni so jih gledali, drugi se pogovarjali, pa tudi tak{ni so se na{li, ki so jih hoteli odnesti domov. Kakorkoli `e - ta ve~er nam ne uideve~ iz glav.

Zmaji In tu je `e drugi del naslova - zmaji. Ker smo se pri izdelovanju bu~ tako zelo, zelo, zelo zabavali, smo sklenili, da ponovimo kaj podobnega. In tako smo se odlo~ili za pohod na Sveti Kri` (okolica Belih Vod v [o{tanju), kjer bi si naredili november

19

AKTUALNO

RAJ praznuje RAJ praznuje RAJ praznuje RAJ praznuje 5. rojstni dan Teja, RAJ

V soboto, 11. novembra, smo v Rodu aragonitnih je`kov (RAJ) Cerkno obele`ili petletnico aktivnega taborni{kega delovanja.

Temu primerno smo se pripravili in se ponovno predstavili {ir{i javnosti. Iz{la je posebna {tevilka na{ega glasila Je`ek - tokrat pod imenom Bilten, dopoldne smo se predstavili na Radiu Cerkno, zve~er pa imeli sklepno prireditev v obliki slavnostnega ob~nega zbora.

Ob 18. uri smo dvignili zastavo in zapeli taborni{ko himno. Obiskovalcev ni manjkalo in s svojim obiskom so nas razveselili tudi taborniki iz drugih rodov. Najprej nas je lepo pozdravil na~elnik rodu Klemen Kenda - Bubi, nato pa {e stare{ina Bojan Lahajnar. Da pa ne bi samo poslu{ali, smo si ogledali {e videoprojekcijo o taborni{tvu, Tina in Bubi sta nam skozi besedo in sliko predstavila vse na{e ve~je akcije, na katerih smo pre`iveli tiste najlep{e urice. Seveda ni manjkalo odzivov iz ob~instva, ko se je kdo videl na fotografiji, ali pa je videl svojega prijatelja izpred petih let.

Vsa letna taborjenja, zimovanja, ROT-i, NOT-i, TAKT, rodovi izleti, vodova sre~anja, TOKA, Aragonitek,… pa {e bi se na{lo. Vsi smo se spremenili. V teh letih smo pridobili nove ~lane, takratni M^-ji

20 revija Tabor

so postali GG-ji, GG-ji so zrasli v PP-je, navsezadnje pa so leta 'pridelala' tudi nekaj vztrajnih gr~. Delovanje rodu je bilo tako predstavljeno s fotografijami, pozneje pa {e orisano skozi {tevilke.

Program je popestrila dekli{ka vokalna skupina Lira, ki se je za to prilo`nost posebej pripravila in nam odpela tri taborni{ke pesmi. Ker pa smo bili `e vsi na kupu, smo izkoristili prilo`nost in nagradili vse, ki so kakorkoli pripomogli k obstanku rodu. Posebno pohvalo je tako prejel Rod kranjskega jegli~a iz Spodnje Idrije, v okviru katerega smo kot ~eta delovali na za~etku na{e taborni{ke poti. Nagradili smo tudi ne~lane med njimi je potrebno posebej omeniti Jo`eta Podobnika - Cocota, ki je bil glavni gonilec pri oblikovanju ~ete. Seveda pa gredo pohvale prav vsem ~la-

nom rodu in tistim, ki se trudijo z nami.

Ker pa smo praznovali na{o petletnico, so na{i najbolj zagrizeni ~lani prejeli prav posebne nagrade - Bronasti znak ZTS. Nismo pa pozabili na na{e mlaj{e tabornike. Vodniki so jih nagradili s pohvalami za znanja in ve{~ine, ki so jih osvojili v preteklem taborni{kem letu in jih spodbudili k nadaljnjemu delu. ^e smo na kogarkoli pozabili, naj nam oprosti, radi pa bi se zahvalili prav vsem, ki so kadarkoli in kakorkoli pripomogli k temu, da je po dolgih letih su{e taborni{tvo v Cerknem zopet za`ivelo.

Uradni del smo kon~ali, z roko v roki skupaj z Liro, s pesmijo Dan je {el.

Nato pa se pohiteli posladkati z dobrotami, ki smo jih pripravili sami ali pa s

AKTUALNO V prijetnem vzdu{ju, ob dobrih sla{~icah in pija~i, smo zaokro`ili teh pet let in `e zremo naprej, naprej na na{a naslednja vodova sre~anja, rodove akcije, letna taborjenja, zimovanja,…

pomo~jo na{ih mam. Vsega je bilo tako veliko, da so se mize kar {ibile pod sladkorjem. Ker pa se za rojstni dan spodobi torta, smo imeli tudi to in tako smo na njej upihnili tudi 5 sve~k.

Krtkov kostanjev piknik kostanjev piknik kostanjev piknik kostanjev piknik

Miha Menard, RSK

Na Martinovo soboto smo imeli taborniki Rodu srebrnik krtov iz Idrije tretji tradicionalni Krtkov kostanjev piknik.

Obenem smo imeli tudi rodov dan, na katerem smo praznovali 48-letnico na{ega rodu. Pri na{i taborni{ki ko~i na P{enu

se nas je zbralo 91 krtov in krtovk in {e nekaj star{ev, tako da nas je bilo ve~ kot sto. Zabavali smo se z lovom na lisico, se resno podali na orientacijski pohod in popoldan spekli kostanj. Bilo je lepo in vsi smo neizmerno u`ivali.

november

21

AKTUALNO

Kostanjev piknik kostanjev piknik kostanjev piknik kostanjev piknik novome{kih tabornikov Helena Murgelj, RGT

Zadnjo son~no soboto je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta organiziral tradicionalni kostanjev piknik. Okoli 60 novome{kih tabornikov se je zjutraj zbralo pred O[ Center in se napotilo proti Cikavi, kjer smo obiskali prijatelja Robija Liparja, ki `ivi v Avstraliji, vendar je zadnje leto pre`ivel pri dedku in babici v Sloveniji.

Z nami je taboril v Pustem Gradcu, to soboto pa smo se morali posloviti, saj je poletel nazaj k star{em v Avstralijo. Za spomin na pre`ivete dni v Sloveniji smo mu podarili majico s podpisi in taborni{ki pas. Po slovesu smo krenili v Portoval, od koder nas je `e vabil prijeten vonj sve`e pe~enih kostanjev.

Tudi letos je za peko kostanja poskrbel na{ Bojan. Kostanj je bil tako sladek in dober, da smo se ga vsi do sitega najedli. V prijetnem dru`enju smo tako najmlaj{i kot starej{i taborniki pre`iveli zadnjo oktobrsko soboto. Prijetno utrujeni in zadovoljni ter polni novih do`ivetij smo se v popoldanskih urah vrnili na svoje domove. Vsi si `elimo ~im ve~ tak{nih dru`enj.

22 revija Tabor

Vzgojna izjava

ZJAVA O VZGOJI V ZVEZI TABORNIKOV SLOVENIJE 1. Uvod Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska organizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih na~elih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vklju~ujejo prostovoljno .

Temeljni vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje ZTS, je vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo `ivljenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju.

Z izjavo o vzgoji definiramo na~ela, vrednote in metode ter dolo~amo smer vzgojnega delovanja, ki ga s programom in kulturo ravnanja in obna{anja uveljavljamo v organizaciji. Izjava je tudi deklaracija, s katero je jasno izra`ena vzgojna zaveza taborni{ke - skavtske organizacije dru`bi; okolju v katerem `ivimo - lokalni skupnosti, dr`avi, mednarodni skupnosti.

Izjavo o vzgoji v ZTS potrebujemo, da: • poenotimo razumevanje skavtstva v Zvezi tabornikov Slovenije in njegove vloge pri razvoju posameznika in dru`be, • se odrasli ~lani organizacije zave`ejo k ravnanju skladnem z na~eli in vrednotami, • star{em prika`emo na{ prispevek k osebnostnemu razvoju njihovih otrok in • dru`bi prika`emo na{ prispevek pri razvoju mladih v odgovorne dr`avljane.

Namenjena je odraslim ~lanom (pod pojmom odrasli razumemo vse ~lane, ki so stari 18 let ali ve~. so pravno polno odgovorni za svoja ravnanja (starej{i PP, vodstvo organizacije) in imajo vzgojno funkcijo v organizaciji) in vodjem, ki `elijo delovati skupaj z mladimi (pod pojmom mladi razumemo vse tiste ~lane taborni{ke organizacije, ki so vklju~eni v delovne skupine - vode in klube - in izvajajo program za mlade in so mlaj{i od 20 let). V pomo~ jim je, ko: • i{~ejo svoje mesto in vlogo v organizaciji, • potrebujejo merilo za presojo ravnanja, • oblikujejo program za mlade, • pripravljajo vzgojo in izobra`evanje odraslih, • pojasnjujejo ozadje programa za mlade in • predstavljajo skavtstvo strokovni javnosti.

Mladi lahko oporo za svoje vrednostno opredeljevanje najdejo v prisegi in zakonih, pogovorih z vodji in osmi{ljenem izvajanju taborni{kega skavtskega programa za mlade.

2. Dru`ba in mladi Dru`ba, v kateri `ivimo, se hitro spreminja. Zna~ilen je hiter razvoj komunikacijskih sredstev in novih tehnologij, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Te spremembe po eni strani ogro`ajo socialno varnost zaposlenih v tradicionalnih industrijskih panogah, po drugi pa povzro~ajo preveliko obremenjenost z delom. Dru`ba se stara. Ob zmanj{evanju rodnosti se dalj{a `ivljenjska doba prebivalstva in nara{~a potreba po skrbi za ostarele dru`inske ~lane.

Globalizacija prina{a nove `ivljenjske stile, druga~ne `elje in potrebe, ki jih pogosto ni mogo~e zadovoljiti. Spreminjanje tehnologije zahteva nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Podalj{uje se mladostno obdobje, ki se tudi prej za~ne. Potro{ni{ki kulturni vzorci, ki jih prina{a globalizacija, silijo mlade k sprejemanju odlo~itev {e preden imajo oblikovana merila za kriti~no presojo. Tradicionalne strukture (dru`ina, sosedstvo, …) spreminjajo svojo vlogo in mo~ pri prena{anju vrednot na mlade. Mladost ni ve~ v toliki meri odvisna od preteklosti in namenjena prena{anju tradicij.

Problemi, ki jih ~utimo med mladimi, so: • osamljenost, pomanjkanje ob~utka pripadnosti, pomanjkanje

samozaupanja, obremenjenost z negotovo prihodnostjo, pove~ana frustracija, ob~utek odrinjenosti, nemo~i, iskanje identitete ob pluralizmu vrednot, ki so si lahko tudi v nasprotju, • obremenjenost z zahtevami po uspe{nosti, • nekriti~no potro{ni{tvo in pove~evanje socialnih razlik in • beg v odvisnosti.

Da bodo mladi sposobni soo~ati se s problemi, morajo razviti svojo osebnost, preizkusiti svoje sposobnosti in odkriti svet okoli sebe. Pridobiti si morajo aktivno in odgovorno vlogo v dru`benem `ivljenju in s tem status in dele` v dru`bi. Njihove potrebe so razli~ne, odvisne od posameznika in okoli{~in, v katerih `ivi.

• • •

3. Kak{ne mlade potrebuje svet Ne glede na okolje v katerem `ivijo, pa imajo mladi enake osnovne potrebe: pridobiti si sposobnost, da zmorejo, in sposobnost, da postanejo arhitekti svojega lastnega razvoja kot posamezniki, ki so: Avtonomni Avtonomni, se sposobni odlo~ati in upravljati svoje osebno in • dru`beno `ivljenje, Solidarni Solidarni, sposobni pokazati skrb za druge, delovati z njimi in • zanje in jim prisluhniti, Odgovorni • Odgovorni, sposobni prevzeti posledice svojih odlo~itev, dr`ati obveze in dokon~ati za~eto, Anga`irani Anga`irani, se sposobni zavezati k spo{tovanju vrednot, na~el, • idealov in delovati v skladu s tem tako, da razvijejo svoje polne sposobnosti kot posamezniki in ~lani skupnosti. Ta cilj bodo lahko dosegli le, ~e jim bo dru`ba ponudila primerne vzgojno-izobra`evalne mo`nosti, ki optimalno zadovoljujejo njihove potrebe. Taborni{tvo - skavtstvo jim lahko pomaga, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do dru`be. V tem vidimo smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v Zvezi tabornikov Slovenije.

4. Vzgoja V svojem naj{ir{em smislu je vzgoja vse`ivljenjski proces, ki omogo~a vsakemu kot posamezniku in ~lanu skupnosti stalni razvoj sposobnosti.

Namen vzgoje je prispevati k polnemu razvoju avtonomne, solidarne, odgovorne in anga`irane osebe. V tem {ir{em smislu temelji vse`ivljenjski proces vzgoje na {tirih stebrih({tirje stebri in njihova definicija so povzeti po dokumentu "U~enje: Notranji zaklad", poro~ila za UNESCO, ki ga je pripravila mednarodna komisija Vzgoja za 21. stoletje pod vodstvom g.

Jacquesa Delorsa): u~iti se vedeti, u~iti se znati, u~iti se `iveti skupaj in u~iti se biti biti.

Vzgoja je po UNESCO-u zagotovljena po treh razli~nih poteh: s formalno vzgojo (osnovne {ole do univerze), • z informalno vzgojo (dru`ina, vrstniki, mediji, okolje) in • z neformalno vzgojo (mladinska gibanja, klubi).

• Vsaka od njih ima pomembno vlogo, so med seboj odvisne in dopolnjujo~e. Znanje in poklicne ve{~ine se pridobijo predvsem s formalno vzgojo, {tevilne ve{~ine tako osebne kot dru`bene se pridobijo z informalno vzgojo, neformalna vzgoja pa omogo~a pridobitev `ivljenjskih ve{~in in razvoj navad, ki slonijo na celostno prepletenem sistemu vrednot.

Zaradi zna~ilnosti dana{nje dru`be je vloga neformalne vzgoje vse pomembnej{a. Mlade lahko pripravi, da se soo~ijo s socialnimi spremembami. Neformalna vzgoja zmanj{uje danes tako obi~ajni trojni vzgojni primanjkljaj (povzeto po dokumentu "Nacionalne mladinske

Vzgojna izjava politike", ki ga je pripravilo pet najve~jih svetovnih neformalnih mladinskih organizacij), ki nastane ker: • si v formalni vzgoji ve~ina {ol prizadeva u~iti ve~ in ve~, toda vzgaja manj in manj, v informalni vzgoji: • mnoge dru`ine si prizadevajo dati otroku neodvisnost, namesto da bi ga nau~ile avtonomije in • potro{ni{ka dru`ba u~i mlade o ceni stvari, o vrednosti pa jih ne nau~i ni~esar.

Zato je klju~ni pomen neformalne vzgoje, ki se je razvila kot dopolnilo formalni in informalni vzgoji, da je obenem specifi~no orodje in sistem za vzgojo, za u~enje avtonomije in za razvijanje sistema vrednot.

Ta univerzalna veljava neformalne vzgoje mladih je {e posebej izra`ena v mladinskih organizacijah kot je taborni{ka - skavtska. Taborni{tvo skavtstvo je resni~no uspe{no takrat, ko ~lan zapusti gibanje s pozitivnim odnosom do vstopa v odraslo `ivljenje in se zaveda potrebnosti nadaljnjega razvoja.

5. Osnovne zna~ilnosti in poslanstvo skavtskega gibanja Kot del svetovnega skavtskega gibanja ima ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE (ZTS) enak namen in cilje - poslanstvo kot ostale skavtske organizacije, ~lanice svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM).

Skavtsko gibanje je definirano kot prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno gibanje mladih ljudi ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepri~anje in skladno z namenom, na~eli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj Robert Baden - Powell.

V organizaciji so ~lani prostovoljno prostovoljno. Pogoj za ~lanstvo je sprejemanje temeljnih na~el gibanja. Ta pogoj velja tako za mlade kot za odrasle.

Nepoliti~nost gibanja pomeni, da se skavtske organizacije ne povezujejo z nobeno politi~no stranko, so pa mo~no vklju~ene v re{evanje dru`benih problemov, ki se ti~ejo mladih. Zato se od ~lanov pri~akuje, da so dru`beno anga`irani, politi~na pripadnost pa je stvar njihove demokrati~ne izbire.

Bistvena zna~ilnost gibanja je, da je vzgojno gibanje in ga je zato potrebno razlikovati od ~isto rekreativnega gibanja, saj vzpodbuja mladega ~loveka, da se u~i zase iz svoje lastne `elje, in to stvari, ki bodo oblikovale njegov zna~aj.

Je mladinsko gibanje in je namenjeno mladim, kjer je vloga odraslih pomagati mladim dose~i cilje skavtstva.

Poslanstvo (besedilo poslanstva je sprejela 21. svetovna konferenca WOSMa v Durbanu, julija 1999) skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi.

Skavtstvo to dosega tako, da: • mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vklju~uje v neformalni vzgojni proces, • uporablja svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in anga`irano osebo, • pomaga mladim zgraditi vrednostni sistem, ki temelji na duhovnih, dru`benih in osebnih na~elih izra`enih v skavtski prisegi in zakonih.

Poslanstvo, enotno za vse organizacije v svetu, uresni~uje ZTS v programih za mlade. Ti sledijo temeljnemu vzgojnemu cilju, ki je prilagojen potrebam slovenske dru`be in se opira na skupne vrednote.

6. Skupne vrednote - na~ela na katerih temelji vzgoja Vzgoja v ZTS temelji na vrednotah. Pomembno je razvijanje vseh vrednot in ne le posamezne in {ele njihova prepletenost zagotavlja celovitost. Njen

bistveni del so temeljna na~ela, ki so skupna vsem skavtom.

Temeljna na~ela poudarjajo skladen osebni razvoj: telesni, ~ustveni, socialni, intelektualni in duhovni, ki sloni na samozaupanju in samozavedanju in se izra`ajo v: dol`nosti za duhovni razvoj • razvoj. Dol`nost se nana{a na sprejemanje duhovnih vrednot `ivljenja, privr`enost duhovnim na~elom, preseganje materialnega in pripravljenost stalnega iskanja svoje poti; dol`nosti za dru`beni razvoj • razvoj. Gre za odgovorno dr`avljanstvo aktivno vklju~evanje v dru`bene probleme in prostovoljstvo, domoljubje, pozitiven odnos do drugih, spo{tovanje dostojanstva ~loveka - ~lovekovih pravic, razvijanje razumevanja med mladimi in zavedanje celovitosti narave - varovanje njene raznolikosti; dol`nosti za svoj osebni razvoj razvoj. Verjamemo, da je vsak • posameznik sam odgovoren za svoj osebni razvoj in zato vzpodbujamo njegovo samoodgovornost, pozitiven odnos do sebe, stalno pridobivanje znanja, spretnosti in navad potrebnih za razvoj celostne osebnosti.

Ta temeljna na~ela so izra`ena v taborni{ki prisegi in zakonih in so vzpodbuda in ideali h katerim te`ijo mladi ~lani. Za odrasle voditelje v organizaciji so temeljno pravilo ravnanja in obveza, ki jih ozna~uje kot voditelje.

V ZTS poudarjamo {e naslednje vrednote, ki temeljna na~ela nadgrajujejo.

Strpnost in odprtost @ivimo v medsebojno povezanem svetu, v katerem postajajo razdalje med razli~nimi dru`bami in kulturami vse manj{e. Vse bolj se zavedamo pomena raznolikosti sveta in ohranjanja specifi~nosti, ker nas bogatijo.

Nujnost dialoga v dru`bi terja ve~ kot zgolj ravnodu{no dopu{~anje druga~nega - terja njegovo dejavno priznavanje, spo{tovanje in upo{tevanje, terja sposobnost prisluhniti razlogom drugega brez izrekanja ocen in odprtost - sprejemanje njegovih razlogov in druga~nosti.

Biti odprt pomeni opazovati svet, vrednotiti njegov razvoj, oblikovati svoje stali{~e, bolje poznati drugega, mu iti naproti, boriti se proti predsodkom in strahu pred razlikami in nenavadnim, prispevati k preseganju sebe za svoj individualni napredek in razvoj humanej{e pluralne dru`be. Biti odprt v svet, biti odprt drugim, je bistveni pogoj za oblikovanje in uveljavljanje na{ih skupnih vrednot.

Solidarnost Solidarnost je vzajemnost, je resni~no partnerstvo v katerem se skozi sodelovanje izmenjuje pomo~ ter se dopolnjujejo izku{nje in sposobnosti.

Je ve~ kot dobrodelnost, ki je enostransko dajanje, in prina{a le mirnej{o vest. Solidarnost predpostavlja ustvarjalni duh izmenjave, medsebojno pomo~ in sodelovanje, dopolnjevanje izku{enj in sposobnosti.

Biti solidaren pomeni odklanjati vdanost v usodo, nespremenljivost.

Pomeni prispevati k boju proti izklju~enosti z dejanji in dejavnostmi, ki so pomembna in smiselna za otroke in mlade. Pomeni delovati za ve~ pravi~nosti in enakih mo`nosti, stremeti k vzgoji mladega dr`avljana, bodo~ega nosilca sprememb v dru`bi, pomeni zavedanje skupnosti in medsebojne povezanosti v pravem partnerstvu, kjer so vsi ljudje polno in ne le delno vklju~eni.

Pripadnost duhovnim na~elom S sprejemom v organizacijo se vsak posameznik zave`e, da bo sprejel duhovno resni~nost in jo razvijal. Pod tem razumemo preseganje materialnega, pripadnost duhovnim na~elom, zvestobo veri, ki ji posameznik pripada, in sprejemanje dol`nosti, ki iz tega izhajajo. Na{a naloga je navajati mlade, da se vpra{ujejo o sebi, svojem ravnanju,

Vzgojna izjava vrednotah katerim so zavezani in tako odkrivajo duhovno bogastvo. Jim ponuditi orodja, ki jim bodo pomagala razvijati njihovo lastno duhovnost in jih vodila pri iskanju poti in smisla `ivljenja.

Smo pluralna skavtska organizacija, ki je na dr`avni ravni lai~na.

Posamezniki lahko pripadajo razli~nim veroizpovedim. Rodovi se samostojno odlo~ajo ali bodo ali ne kot celota ali del vezani na dolo~eno veroizpoved.

Naloga organizacije torej ni u~enje vere, ampak vzpodbujanje posameznika, da se zave pomena duhovne razse`nosti in duhovne rasti, razvijanja notranje discipline in vztrajnosti, vklju~enosti v skupne aktivnosti, razumevanja narave, soustvarjanja tolerantne in skrbne dru`be, potrebe po iskanju, samospra{evanju in ~a{~enju.

Svoboda Svoboda je stanje, v katerem je omogo~eno posamezniku, skupini ali dru`bi odlo~ati in ravnati po lastni volji. Vzgoja za svobodo je u~enje svobode, je vzgoja za mir, notranji mir, sprejemanje sebe in svojih napak, za svobodo lastne izbire, da sam osmisli{ svoje `ivljenje in daje poudarek dostopu do znanja in informacij. Pravica do lastne svobode je hkrati obveznost do svobode drugih in je z njo omejena. Dolo~a na{e kolektivno delovanje in sloni na priznavanju skupnih vrednot ~love{tva (Deklaracija o ~lovekovih pravicah, Deklaracija o pravicah otroka, …). Je v resnici anga`iran odnos; stalni in kolektivni boj za drugega, njegovo avtonomijo, svobodo mi{ljenja, pravico izbire, za spo{tovanje, poslu{anje, sprejemanje njegove besede, za soo~anje idej, verovanj, na~inov `ivljenja, boj proti predsodkom in vsem oblikam zavajanja, potvarjanja in fanatizma. To je vzgoja za vrednote in za razumevanje razli~nih kultur.

Demokracija Demokracija je ureditev, v kateri pripada oblast ljudstvu. @ivljenje v demokrati~ni skupnosti je urejeno s pravili in zakoni; vsebuje pravice in dol`nosti, ki se uporabljajo za vse, na enak in nepristranski na~in, ne glede na pripadnost (etni~no, religiozno, filozofsko, politi~no, kulturno, …).

Skavtsko gibanje je z vodovim sistemom {ola demokracije. Praksa timskega dela v svetih vodnikov in `ivljenja in odlo~anja v vodu - mali skupini temelji na znanem seznamu pravic in dol`nosti ter natan~ni in znani delitvi odgovornosti. Tako daje izku{njo socialnega `ivljenja in prispeva k oblikovanju aktivnih, zavzetih dr`avljanov, ki se po~utijo svobodne.

Nepogre{ljivi deli demokrati~nega delovanja so: potreba po obve{~enosti, ki jo omogo~a izmenjava informacij, poslu{anje, izra`anje, zahteva po komuniciranju, skupnem delu in poro~anju ter skrb za pridobitev usposobljenosti. Proces odlo~anja mora biti razumljiv vsem in prilagojen starosti posameznika. Za organizacijo je vzgoja za demokracijo uveljavljanje takega na~ina `ivljenja, v katerem je vsakdo od najzgodnej{ih let dalje postopno vklju~en v mre`o enakopravnih odnosov utemeljeno na: sprejemanju drugih tak{nih kot so, kot si sami `elijo biti, solidarnosti in spo{tovanju ve~inskega in manj{inskega mnenja.

Zdravo `ivljenje Vzgoji za zdravo `ivljenje dajemo velik pomen. Verjamemo, da le zdrav na~in `ivljenja omogo~a razvoj vseh sposobnosti otroka in njegovo dozorevanje v celovito osebnost - odgovornega dr`avljana. Le zdrav ~lovek lahko polno prispeva skupnosti.

Vsak je sam odgovoren za svoj osebni razvoj (telesni, ~ustveni, socialni, intelektualni in duhovni). Ko se zave svojih sposobnosti in omejitev, si postavlja dosegljive cilje in postane prizanesljiv do sebe, dose`e notranje ravnovesje, ga ohranja in se izogiba navadam, ki povzro~ajo ali vsaj prispevajo k nastanku dolo~enih bolezni. Narava in `ivljenje na prostem sta idealni okvir za tako rast.

Zdravju {kodujejo vse vrste zasvojenosti. Velik dru`beni problem

predstavljajo alkoholizem, kajenje in u`ivanje psihotropnih substanc. Ker imajo te zasvojenosti mo~an negativen socialen vpliv zavra~amo vsako prisotnost alkohola, kajenja in psihotropnih substanc na vseh taborni{kih aktivnostih. Od vodij, ki delajo z mladimi, pri~akujemo, da bodo z osebnim vzgledom uveljavljali to stali{~e.

Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj pomeni upo{tevanje omejitev pri razvoju, ohranjanje naravnega ravnovesja in s tem sedanjosti in prihodnosti na{ega planeta.

Predpostavlja varovanje in vrednotenje okolja. Pomeni biti osve{~en, spo{tovati in poskrbeti, da drugi spo{tujejo `ivljenje povsod, v mestih, na pode`elju, na prostem, …, se zavedati usodne povezanosti `ivega in ne`ivega sveta in tako ravnati. Skavtstvo oblikuje dr`avljane, ki jih zanima okolje v katerem `ivijo, ki `elijo biti informirani, vidijo {ir{e in ne poenostavljajo, so kriti~nega duha pri tehtanju prednosti in pomanjkljivosti in niso proti novostim in razvoju. Trajnostni razvoj pomeni tudi oblikovati svoj na~in `ivljenja, ga vrednotiti in spreminjati v bolj harmoni~nega, pomeni tudi opogumljati sebe in druge za odkrivanje neznanih okolij, da bi jih spoznali in se jih ne bi bali in pustili zanamcem nekoliko bolj{i svet.

Ustvarjalnost Mlade `elimo vzpodbuditi k ustvarjalnemu delovanju in s tem prispevati k razvoju celostno razvite osebnosti. Vsakomur omogo~iti in ga nau~iti biti ustvarjalen, da naredi nekaj novega, na nov na~in. Ne postavljati meja in ovir domi{ljiji. Iz ustvarjalnosti izvirajo namre~ {e nekatere zna~ilno ~love{ke do`ivljajsko vrednostne pojavnosti kot so: radost dela, sre~a bivanja, odprtost do sebe, ljudi in sveta, zadovoljstvo ob opa`anju vse bolj celostnega razvoja samega sebe ter vse bolj zavzeta udele`ba v vsem skupnem. Ka`e se v preseganju omejenosti in ozkosti, v sodelovanju v skupnem delu. Z vzpodbujanjem imaginacije, domiselnosti in iznajdljivosti, izra`anja, odpiranjem mo`nosti za oblikovanje ter motiviranjem, da se izoblikovano uresni~i, prispevamo k razvoju ustvarjalno integrativnega ~loveka.

Prostovoljstvo Prostovoljstvo je pripravljenost - usposobljenost in `elja posameznika, da pomaga posamezniku ali prispeva k dobrobiti dru`be. V organizaciji govorimo o slu`enju in pomeni nesebi~no dajanje in pomo~, sprejemanje nalog in odgovornosti v organizaciji in izven nje, biti dru`bi na razpolago in imeti odgovoren odnos do drugih, ne da bi za to pri~akovali nagrado.

Prostovoljstvo je v organizaciji in dru`bi vse bolj dru`beno potrebno.

Z odra{~anjem postaja slu`enje vse pomembnej{e in je za mladostnika in mladega odraslega nepogre{ljiv del programa, saj pomeni samouresni~enje in prina{a notranje zadovoljstvo. Pri~akujemo, da bo vsak tabornik - popotnik sprejel to programsko obvezo, ki je bistvena za ~lanstvo v tej starostni skupini, za mladega odraslega pa smisel ~lanstva, saj vzpodbuja osebno rast.

Enakost prilo`nosti za vse V svetu, ki {e ne nudi mo{kemu in `enski enakih mo`nosti uspeha in razvoja, poudarjamo potrebo po resni~ni enakosti pravic in obveznosti tako doma kot v dru`bi in s tem enakost prilo`nosti. Zato poudarjamo pomen sovzgoje, ki je vzgoja drug drugega, splo{na vzgoja v spo{tovanju in poslu{anju, da bi bila vsaka `enska, vsak mo{ki resni~no odgovorna in gospodarja svoje usode. Je proces, v katerem se osebe obeh spolov vzgajajo skupaj, u~ijo drug od drugega, da bi dosegle in vzpostavile med mo{kim in `ensko odnos enakopravnosti, ki ga ozna~ujejo enakost mo`nosti, polno sprejemanje drug drugega, razumevanje in sprejemanje razli~nosti, spo{tovanje medsebojne bogatitve in dopolnjevanja in soodgovornost za

Vzgojna izjava skupno odlo~anje in delovanje. Zahteva striktno sprejemanje in spo{tovanje integritete, intimnosti, individualnega ritma in osebne izbire enih in drugih, preseganje stereotipnih spolnih vlog in zavra~anje predsodkov in vseh oblik spolne diskriminacije. [ele v me{anih vodstvih lahko ob oblikovanju programov primernih za oba spola, ob mo`nosti izbire, pride do sozvo~ja in sinergije.

Prijateljstvo Z vse ve~jimi zahtevami do mladih je za njihovo potrebo po vrstni{kem sodelovanju, skupnem odkrivanju, v~asih preprosto le biti skupaj, vse manj prilo`nosti. Odnosi med mladimi so vse bolj be`ni in formalni.

V spro{~enih, demokrati~nih odnosih v taborni{ki organizaciji, v kakr{nih delujejo mladi, se odvija njihovo medsebojno sodelovanje, dru`enje, prijateljevanje, ki pogosto vodi v dolgotrajna prijateljstva. Ob delu in `ivljenju v majhnih skupinah se razvija iskren zaupen odnos in gradi zaupanje. Mladi, {e posebej mladostniki, skupaj na~rtujejo in izvajajo dejavnosti in zanje skupaj nosijo odgovornost. V takem okolju se zabavajo in pridobivajo izku{nje, do`ivljajo vsakdanje zaupnosti, vrstni{ko solidarnost in spoznavajo radost vrstni{tva.

Po{tenost Po{tenost je vrednota, ki je v organizaciji visoko cenjena in poudarjena v prisegi. Bolj kot na spo{tovanje lastnine se nana{a na po{tenost do samega sebe. Je nelo~ljivi del razvoja mladega v celostno osebnost, od resnicoljubnosti in odkritosti, ko gre za dano besedo, in upo{tevanje dogovorov do pokon~nosti in lastnega stali{~a.

Dr`ati besedo, tudi ko to ni prikladno in boriti se za resnico, tudi ko to ni priljubljeno, pomeni ~astno ravnanje in prina{a prej ali slej spo{tovanje okolice, predvsem pa samospo{tovanje.

7. Metode Z metodami ustvarjamo okoli{~ine in pogoje za doseganje vzgojnih ciljev.

Pomembna je soigra metod, se pravi uporaba in prepletanje razli~nih metod hkrati.

Taborni{ka - skavtska metoda je opredeljena kot sistem stopnjujo~ega samoizobra`evanja in samovzgoje, ki ju dolo~ajo: prisega in zakoni - So moralni kodeks utemeljen na skavtskih • na~elih. So osnovno orodje, ki sloni na osebni obvezi posameznika sebi in tovari{em, na dani besedi po dolo~enem preizkusnem obdobju, ko se posameznik zave`e, da bo po svojih najbolj{ih mo~eh sledil dani obvezi in mu bo ka`ipot ob samovrednotenju ravnanja. Zatorej predstavljajo bistveni del taborni{ke metode; u~enje z delom - U~enje je rezultat prakti~ne izku{nje • posameznika na posameznem podro~ju in ne le teoreti~ne razlage.

Posameznik odkriva svoje sposobnosti in meje s svojo osebno aktivno vklju~enostjo v projekte, dejavnosti, z opazovanjem in preizku{anjem v resni~nih izzivih in se u~i na napakah; ~lanstvo v majhnih skupinah (npr. vod) - Ob pomo~i odraslih • vklju~uje stopnjujo~e odkrivanje in sprejemanje odgovornosti ter u~enje samo-obvladovanja in dopolnjevanja. Usmerjeno je v razvoj zna~aja, pridobivanje kompetentnosti, samozaupanja, zanesljivosti in sposobnosti za sodelovanje - timsko delo in vodenje; stopnjevani in stimulativni programi - Vklju~eni so v razli~ne • dejavnosti, ki temeljijo na interesih udele`encev, spoznavanju domovine, kulturnega izro~ila, vklju~ujo~ igre, uporabne ve{~ine in slu`enje skupnosti in se v kombiniranem in uravnote`enem programu odvijajo predvsem na prostem; narava - Narava in `ivljenje na prostem sta idealen okvir za •

izvajanje programa glede na starost udele`encev od igre preko dogodiv{~ine do izziva. Narava je s svojo kompleksnostjo in duhovno razse`nostjo idealno okolje za celosten razvoj mladega ~loveka. Zavedanje narave in upo{tevanje naravnih zakonov se razvije v delovanje v skladu z njimi - dejavno varstvo okolja; simbolni okvir - Je nabor simbolov za posamezno starostno • skupino in pomaga razvijati domi{ljijo, dogodiv{~ino, pripadnost, ustvarjalnost in inventivnost, pomaga posamezniku razumeti vrednote in vzpodbuja njihov razvoj.

Taborni{ka metoda {ele z uporabo vseh {estih elementov postane celovita in jo razumemo kot zdru`eno in prepleteno celoto.

Sodelovanje mladih in odraslih Organizacija nudi mo`nosti sodelovanja med generacijami, dejansko partnerstvo med mladimi in odraslimi v okolju, kjer se oboji udejstvujejo prostovoljno in se lahko u~ijo drug od drugega. Partnerstvo implicira medsebojno obojestransko razumevanje potreb, priznavanje in medsebojno spo{tovanje v spro{~enem neavtoritarnem okolju. Vloga odraslih ni v nadzoru, ampak v usmerjanju in stalnem dialogu, zato morajo razumeti potrebe mladih, se zavedati posledic svojega ravnanja, biti vzgled mladim in usmerjati na neprisiljen in mladim razumljiv na~in.

Odlo~anje mladih Vzgojno delovanje odraslih v organizaciji ni namenjeno dajanju odgovorov, ampak vzpodbujanju mladih k spoznavanju samega sebe, iskanju odgovorov, posredovanju izku{enj, u~enju samostojnosti in demokracije. V vseh starostnih skupinah je glede na razvojno stopnjo poudarjeno samoodlo~anje, samodisciplina, samopotrjevanje, preizku{anje in zavestno sprejemanje posledic svojih odlo~itev. Mladi morajo imeti mo`nost izra`anja mnenj in svobodne izbire.

Vrstni{ko sodelovanje Mladi naravno te`ijo k oblikovanju skupin vrstnikov, kar v organizaciji osmislimo z vzgojno dimenzijo. Skupina vrstnikov zagotavlja idealno okolje, v katerem lahko posameznik skupaj z drugimi na~rtuje in izvaja projekte, prevzema odgovornost, komunicira z drugimi in seboj, dobiva izku{nje v medsebojnih odnosih, prevzema dolo~ene vloge, vrednoti skupaj z ostalimi, dobiva odzive in se sam odziva. U~i se iz izkustva in si pridobiva zaupanje.

8. Zaklju~ek Z izjavo o vzgoji posku{amo najti vsaj delen odgovor na vzgojne dileme in vpra{anja v organizaciji in dru`bi. Menimo, da lahko precej prispevamo k razvoju otroka, mladostnika in odraslega v celostno in uravnote`eno osebnost kot mladinska vzgojna organizacija na podro~ju neformalne vzgoje, v kateri ~lani pre`ivijo precej{en del svojega prostega ~asa.

Osnova skavtstva - taborni{tva kot vzgojnega gibanja so aktivnosti ki omogo~ajo otrokom, mladim in odraslim, da dejansko zdru`ijo vrednote in na~ela, na katera se opirajo in jih do`ivljajo. Od namena do akcije je pot, ki jo lahko vsak prehodi. Tako vrednote ozna~ujejo njihove projekte, njihove aktivnosti, njihovo obna{anje in jih vodijo pri oblikovanju njihovih stali{~.

Z izjavo o vzgoji, v kateri se odra`ajo poslanstvo in na~ela na{e organizacije, postavljamo tudi okvir za dolo~anje in strukturiranje podrobnej{ih vzgojno-izobra`evalnih ciljev - splo{nega vzgojnega cilja, vzgojnih ciljev posameznih vej in prenovo osnovnega programa.

Sprejeto na 21. skup{~ini ZTS, v Ljubljani, 28.10.2000

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

RAZPIS ZA ORGANIZATORJE DR@AVNIH TEKMOVANJ V letu 2001 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja dr`avna tekmovanja: • Dr`avna mnogoboja za vse kategorije v terminu od 8. do 10. 6. 2001 • Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 28. 9. do 30. 9. 2001 Za navedene akcije i{~emo rodove ali obmo~ne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Vse, ki nameravajo prihodnje leto sodelovati pri organiziraciji katere od navedenih akcij, napro{amo, da v odgovoru na razpis navedejo: a) podatke o organizatorju, vodstvo, b) predviden kraj in trajanje akcije, c) okvirni program in d) pregled predvidenih stro{kov in predlog za pokritje stro{kov Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Prosimo rodove ali obmo~ja, da odgovorijo na razpis do 31. januarja 2001.

GLAS JELOVICE 2001 Naj vas {e enkrat povabimo na na{e tekmovanje. Kot smo `e omenili, je leto{nje tekmovanje trideseto po vrsti in zato {e posebej imenitno, zlasti ker pri~akujemo tudi udele`bo ekip iz sosednjih dr`av.

Letos bo tekmovanje potekalo v soboto, 13. 1. 2001, v vasi Sora, pribli`no 10 km iz [kofje Loke proti Ljubljani in le tri kilometre iz Medvod, do koder se lahko pripeljete tudi z ljubljanskim zelencem.

Zbor ekip bo ob 8.30 pred osnovno {olo v Sori. Ekipe, ki bi to `elele, lahko pridejo v Soro `e v petek po 18. uri. V {oli bo za vse ekipe zagotovljeno preno~i{~e. [tartnina je 5500,00 SIT na ekipo. Tekmujejo lahko mo{ke in `enske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno pa je tudi odstopanje za enega.

Prosimo, da {tartnino naka`ete na `irora~un na{ega rodu, {t. 51510-678-55536. Prijavite se lahko na naslovu: Teja Ziherl , Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka, tel. (04) 5186 068 kss-loka.si 068, oziroma teja.ziherl teja.ziherl@kss-loka.si kss-loka.si, in sicer

najpozneje do 3. 1. 2001, po tem datumu pa bo {tartnina 7500,00 SIT. Za vse dodatne informacije vam je na voljo vodja tekmovanja Tine Radinja, bodisi na tel. (04) 5155 hot661; (041) 924 639 bodisi na e-po{to: tineradinja tineradinja@hotmail.com mail.com.

Na sne`no dogodiv{~ino pa ne pozabite prinesti copat, osnovne opreme za orientacijo in pisal, da boste lahko izpolnjevali naloge. Te ostajajo klasi~ne.

Poleg orientacije vas ~akajo {e topografski testi, prva pomo~, test iz `ivljenja v naravi in hitrostna etapa. Zato pa bo toliko bolj zanimivo spremljevalno tekmovanje za "najbolj kul ekipo", v okviru katerega vas ~akajo ve~ kot zanimive preizku{nje. Okoli {ole bo ves dan di{alo po slastnem gola`u, taborni{ka dru{~ina pa si bo pripovedovala vesele {torije z zasne`ene proge. Tudi zato je Glas Jelovice pustolov{~ina, ki je ne smete zamuditi!

ZOT PRIHAJA ... in je `e malo bli`je.

Letos se bo dogajal 26. in 27. 1. 2001 po hrib~kih v okolici Maribora. To~en kraj bomo sporo~ili v januarski {tevilki Tabora oz. objavili po novem letu na Rutki. Ekipe se bodo zbrale v petek zve~er in tekmovanje kon~ale v soboto popoldan.

Tekmovanje je namenjeno 5 in 4-~lanskim ekipam GG-jev, PP-jev in gr~. Gr~e so lahko (z)me{ane, GG in PP pa lo~eni po spolu s tem, da me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci. 3-~lanske ekipe tekmujejo izven konkurence.

Prijave po{ljite do 19. 1. 2001 na naslov XI.SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 MARIBOR. Prijavnica naj vsebuje {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilo o pla~ani {tartnini in podatke kontaktne osebe, ~e `eliti prejeti propozicije po po{ti. [tartnina na ekipo zna{a 9.500 SIT. V {tartnino so zajeti na{itki, karta, preno~evanje, ~aj, tople obrok in stro{ki organizacije. [tartnino naka`ite na @R: 51800-670-51510, na ime Rod XI.SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor.

Vse dodatne informacije najdete na zot.rutka.net rutka.net ali 02/2522482 (vindidoma) ali Vpra{anja: vindi vindi@rutka.net 02/6565831 (vindislu`ba) ali 031/589425 (vindimobizgaga).

Snega ne potrebujete, ga bomo "zrihtali" mi.

DECEMBER(2000) - 27

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

Techuana - naravna alternativa Prijave na mednarodni tabor Techuana 2001 se zaklju~ujejo.

Taborniki se prijavljajo, skavti se prijavljajo, zakaj se ne bi tudi vi!?

Redno se lahko prijavite do 25. 12. 2000 za ceno 36.500 SIT za udele`enca in 18.250 SIT za vodnika.

Prijaviti se bo seveda mogo~e tudi pozneje, resda pa se bodo take prijave obravnavale kot zamuda pri pla~ilu (tj. potrebno bo dopla~ati 1.000 SIT za vsak mesec zamude).

Goro informacij, razpis, prijavnice, slike, najpogosteje zastavljena vpra{anja in odgovore najdete na spletni strani techuana.rutka.net, lahko nam pi{ete na techuana2001@rutka.net ali pokli~ete 01-5376845 in prosite ^rtomirja za informacije.

Oglejte si tudi forum Techuana 2001 na forum.rutka.net, kjer se lahko med seboj dogovorite - lahko zaprosite za prostega vodnika, ki bi peljal va{e tabornike na mednarodni tabor, ali pa ste sami vodnik.

Techuana Team vam nudi raznoliko informacijsko podporo in prilo`nost sodelovati na nepozabnem mednarodnem taboru. Na vas je, da jo uporabite in uresni~ite!

Techuana - alternativa naravi 28 revija Tabor

STROKOVNO

Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija Tehni~ni pripomo~ki na Pepl

taborni{kih tekmovanjih ^lanek iz prej{nje {tevilke Tabora nadaljujem z opisom {e preostalih tehni~nih pripomo~kov za orientacijo, katerih uporaba bi na taborni{kih tekmovanjih lahko predstavljala prednost za ekipe, ki si tovrstno opremo lahko privo{~ijo.

Barometri~ni vi{inomer je `e dolgo ~asa eden najbolj hvale`nih pripomo~kov pri orientaciji na terenu z znatnimi vi{inskimi razlikami. Z natan~nostjo med 10 in 20 m lahko dolo~imo nadmorsko vi{ino svojega stoji{~a s preprostim pogledom na in{trument. Glavna omejitev pri uporabi barometri~nega vi{inomera je sprememba zra~nega tlaka zaradi vremenskih vplivov, ki povzro~i tudi napa~no dolo~itev nadmorske vi{ine. Izognemo se ji z rednim in dovolj pogostim nastavljanjem vi{inomera na to~kah z znano vi{ino. Vi{inomer je posebej uporaben in koristen pri iskanju kontrolne to~ke v pobo~ju brez izrazitih napadnih ali lovilnih to~k.

Poznamo analogne in digitalne izvedbe, sam dajem glede na uporabnost prednost tistim digitalnim vi{inomerom, ki so v kombinaciji z ro~no uro in jih nosimo na zapestju.

Ocena dol`ine prehojene poti je poleg dolo~itve smeri gibanja najpomembnej{a veli~ina pri gibanju po terenu in predvsem pri iskanju kontrolnih to~k.

Na voljo sta dve metodi dolo~itve: mer-

jenje ~asa ali {tetje korakov. Dolo~itev dol`ine prehojene poti na osnovi porabljenega ~asa je primernej{a za dalj{e razdalje in predvsem na lahko prehodnem terenu. Najnatan~neje ocenimo hitrost gibanja po utrjenih poteh, z upo{tevanjem vzpona ali spusta je mogo~e dovolj natan~no dolo~iti razdaljo tudi na razgibanem zemlji{~u. Pri kraj{ih razdaljah, predvsem pa pri gibanju po zara{~enem, mo~virnem ali druga~nem "po~asnem" zemlji{~u pa je dovolj natan~no le {tetje korakov. Seveda moramo poznati {e dol`ino svojega koraka in upo{tevati spremembo dol`ine pri vzponu, spustu ali izrazito slabo prehodnem zemlji{~u. Pri tak{nem {tetju korakov nam je lahko pedomer v pomo~, s predhodno nastavitvijo dol`ine koraka v in{trument se izognemo prera~unu {tevila korakov v razdaljo. Vendar, na te`ko prehodnem in razgibanem terenu bo pedomer bele`il tudi korake, katerih sami zaradi izogibanja oviram ali strmega vzpenjanja ne bi, in rezultat dol`ine, dobljene s pedomerom, bo lahko slab{i, kot ~e bi korake {teli.

Nadaljevanje prihodnji~!

Mnenje tabornikov o ...

Pravna odgovornost Ali se vodniki, na~elniki in stare{ine zavedajo pravne dgovornosti, ki jo kot vodje v organizaciji imajo?

PREMALO: 74,58% Dovolj: 17,09% Sploh ni~: 8,23% Skupaj glasov: 168 november

29

STROKOVNO

Glasila Glasila Glasila Glasila Matija

Kar pohvaliti vas moramo, saj prihaja na Taborov naslov vedno ve~ glasil. Da pa ne boste mislili - glasila niso le {tevil~nej{a, ampak tudi oblikovno ter vsebinsko vedno bolj{a. Med vsemi prejetimi izstopa bilten RAJ, ki je res nekaj posebnega, tudi glede na ostale biltene, ki smo jih prejeli.

Bilten RAJ Ob paznovanju 5. obletnice rodu 1995 - 2000 Obse`en bilten, si mislimo, ko ga prvi~ vzamemo v roke. Ganljiv uvodnik je odli~en za~etek v to 5-letno kroniko nekega rodu, ki je uspel iz tako reko~ ni~. Enoto je na noge postavilo nekaj prijateljev, ki je "slu~ajno padlo v taborni{tvo", kot pravi Luka Lahajnar, na~elnik rodu. [koda le, da ni tisk malo bolj{i, saj je oblikovanje zelo zra~no in funkcionalno.

@abica Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana {tevilka 9, november 2000 "Kon~no," bi lahko rekli za zadnjo leto{njo @abico. Nekako smo upali, da se bo @abica ~ez ~as privadila na okolje, se malo poredila (vsaj glede na {tevilo strani,

30 revija Tabor

velikost je dobra), pa ni~. Je sicer res, da ji moramo glede tehni~ne izdelave priznati prvo mesto med glasili, vendar gre to predvsem na ra~un majhnega obsega - 8 strani, kolikor jih ima.

Naslovnica ni~ kaj ne vabi k branju - V tej @abici samo dolgo~asna poro~ila s taborjenj, pi{e na njej. Morda pa koga pritegne prav to.

STROKOVNO

Sokol Glasilo Rodu samorastnikov iz Ljubljane {tevilka 54, oktober 2000 Ima vse, kar ima dobro glasilo. Reporta`e, obvestila, komentarje in nekaj za razvedrilo. Posebnost Sokola pa je ~lanek ^i~ z druge strani. ^eprav na kratko, nam besedilo zelo slikovito opi{e no~no dogajanje na leto{njem ^I^-u. Vas zanima, kako umiriti 12-letne "specialce", ki se skrivajo po {oli ... odgovor s skriva v "specialnem" srebrnem lepilnem traku.

Pohvalno.

ertete Glasilo Rodu tr{atega tura {tevilka 10, november 2000 Bojda ertete v sebi skriva ekskluzivno poro~anje z druge celine. Takoj po branju uvodnika nas mo~no zasrbijo prsti ... hitro prelistamo glasilo in spoznamo svetovljanstvo ~lanov RTT-ja. [tirje - od teh biv{a blagajni~arka in bodo~i blagajnik rodu - se potepajo po Indoneziji in Tajski. Prikraj{ane bralke mo{kima ~lanoma odprave menda najbolj zavidajo masa`o na Sulawesiju, o kateri sta vedela fanta `e pred odhodom veliko povedati.

Uredniki rodovih glasil!

Revijo Tabor `elimo {e bolj pribli`ati obmo~jem, na katerih delujejo rodovi, zato bomo v naslednjem letu uvedli novo rubriko, v kateri bodo zbrane novice iz va{ih obmo~ij.

Tega pa ne moremo narediti, ~e nimamo prav va{e podpore, saj ste kot rodovi propagandisti in predvsem kot uredniki rodovih glasil najverjetneje v sredi{~u toka informacij.

Prosimo te, da se nam oglasi{ na zts@rutka.net, v ime sporo~ila pa napi{i Tabor - novice.

Sporo~i nam, katero glasilo ureja{ in kolikokrat na leto izhaja.

Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! november

31

STROKOVNO

@VN @VN @VN Vozlamo… @VN Ne boste verjeli, `e spet se bomo vrteli okoli vrvi. Dolg~as boste rekli, a le previdno! Najve~ji nerga~i in vsevedi so se `e velikokrat opekli. Na sre~anju udele`encev te~aja pionirstva in bivanja v naravi smo prusikarili.

Pogosto je marsikdo na lastni ko`i do`ivel, da so pri vzpenjanju in spu{~anju s prusikovim vozlom dogajajo zdrsi. Pogost vzrok so nove gladke vrvi, nepravilno izbrano razmerje med debelino nosilne vrvi in pomo`ne prusikove vrvice. ^e pa si pred neodlo`ljivo nalogo pred prepreko ( steno), ki jo je potrebno premagati, je lahko re{itev z drobnim trikom enostavna. Za bolj{i prijem (s tem sicer ve~ji kot obremenitve vrvi in posredno manj{a nosilnost) je potrebno le izvle~i - opustiti en navoj prusikove vrvice okoli glavne vrvi v zgornjem delu prusikovega vozla.

Na tem mestu je brezpredmetno pisati o uporabi ustreznih testiranih vrvi in primernih krajih za vadbo, ki morajo biti poleg strokovnega vodstva pogoj za izvajanje take aktivnosti in za uporabo. @al in na sre~o pa mora biti varnost najpomembnej{a! Ocenjevanje {e dopustnega je stvar natan~nej{ih priprav in {tevilnih vaj ter ponovitev s strokovnim vodstvom.

Pa {e nekaj bolj doti~nega za {iroke mno`ice. Prepozna{ vozel na desni?

Kateri vozel je to?

Verjetno je tvoj odgovor: "Ja, ambulantni!" @al, napaka.

Tak vozel lahko nastane pri vezanju ambulantnega vozla z vpletanjem. @al, takrat ko pridejo kraki vrvi iz vozla vsak na svoji strani, tako zavezan vozel `e ni tisti na{ pravi ambulantni vozel z vsemi svojimi lastnostmi dobre trdnosti ob isto~asnem potegu za oba kraka ali oba konca glavne vrvi. Verjetno si postal `e malo dvomljiv. Le hitro zave`i oba vozla in se prepri~aj o razli~nih lastnostih na videz enakega vozla.

Pripravil: Rado Malnar 32 revija Tabor

Sprememba prusikovega vozla.

STROKOVNO

@VN @VN @VN

Sre~anje te~ajnikov pionirstva in bivanja v naravi

Miha Eder - Smuk in Rado Malnar

Te~ajniki in mentorji te~aja pionirstva in bivanja v naravi smo se zopet sre~ali. Z vseh koncev Slovenije smo se zbrali v ko~i tabornikov Rodu mladih borov iz Ajdov{~ine. Vrednotili smo poletni te~aj in pripravljali smernice ter programske vsebine novih strokovnih sre~anj.

Ajdovci so nam prijetno ogreli njihov domek in nas za dobrodo{lico pri~akali s pristno slastno joto. Velika zahvala jim gre, ker so nam omogo~ili zares dobre delovne pogoje. Prvenstveni namen sre~anja je bil ovrednotenje poletnega te~aja.

Ugriznili pa smo tudi v veliko, na trenutke tudi kislo jabolko usklajevanja tem in vsebin izobra`evanja. Predelali smo temo vozli. Usklajevali smo vsebino, metode in na~ine, ki jih bomo uporabljali pri tej temi v na{em te~aju.

Poizku{ali smo oblikovati nek vzorec za predelavo ostalih vsebin. Pomembno je spoznanje, da se mora na{e izobra`evanje {ir{e uveljaviti. Grenko je spozna-

nje, da taborni{tvo kljub svoji razse`nosti in delovanju na razli~nih {portno rekreativnih podro~jih nima verificiranega programa za pridobitev licence, ki bi priznaval strokovnost in dovoljeval delovanje na{ih ~lanov tudi izven taborni{kih vrst. Tu ciljam na ustrezno licenco, ki postavlja pogoje in obvezuje ter priznava ustrezno usposobljenost za vodenje oseb pri posamezni aktivnosti.

Za posladek smo na sre~anju preizkusili na{e znanje o vozlih {e tam, kjer so najbolj potrebni. Preizku{ali smo se v vrvni tehniki. Osvajali smo tehniko varovanja soplezalca (pol bi~ev vozel).

Preizku{ali smo varnost naveze (mrtvi vozel, osmica). Veliko zabave in novih

ob~utkov pa smo spoznali pri `emarjenju. @emarjenje je izraz za vzpenjanje po vertikalni vrvi s pomo~jo pripomo~kov - pri`em. Za vse nostalgike pa smo obudili tudi na~in vzpenjanja s prusikovim vozlom.

Dodobra izmu~eni in polni lepih do`ivetij smo se ob pomanjkanju ~asa dogovorili za naslednje sre~anje. V januarju nas bo pot popeljala na (upam takrat `e belo) Pohorje, kjer bomo preigravali ve{~ine zasilnega preno~evanja.

november

33

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija Deseti planet Primo`

Na{e Oson~je sestavlja Sonce, okoli katerega kro`i devet planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton). Okoli nekaterih planetov kro`ijo tudi naravni sateliti, na primer okoli Zemlje - Luna. V Oson~ju pa je {e nekaj kometov in asteroidov, ki jih je najve~ v orbiti med Marsom in Jupitrom. Tako je pojmovanje in poznavanje na{ega Oson~ja danes.

Zanimivo je, da stare - izginule civilizacije navajajo deset planetov. Temu dejstvu se je znanost {e do leta 1971 posmehovala. Tega leta pa so astronomi ~isto po naklju~ju odkrili planet Pluton (deveti planet), medtem ko so sku{ali pojasniti nenavadna odstopanja polo`aja Neptuna od izra~unane orbite. So torej stare civilizacije poznale res tudi deseti planet, ki so ga imenovale Nibiru, in ki ga danes poljudno imenujemo planet X? Odkritje Plutona pa ni razre{ilo skrivnosti Neptunovih odstopanj od njegove izra~unane poti, temve~ {e poglobilo ugibanja o morebitnem obstoju desetega planeta. Leta 1983 je IRAS (infrared astronomical satelite) zaznal nekaj, kar bi lahko bil planet X. Tu pa se je nemudoma vme{ala NASA, ki je obljubila, da bo razre{ila skrivnost. NASA je sku{ala s korekcijo mase in s tem povezane gravitacije planetov Neptuna in Plutona razre{iti to uganko, vendar ne preve~ prepri~ljivo, za morebitni planet X pa proglasila {irok pas asteroidov, ki kro`i med planetoma Mars in Jupiter. Takoj so se pojavila ugibanja, ~e morda niso asteroidi ko{~ki uni~enega planeta X, ki je zaradi kdo ve kak{nega razloga v preteklosti eksplodiral. Je vanj tre{~il velik komet ? Ali pa so ga uni~ili civilizirani prebivalci ?

LUNINE MENE Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna 34 revija Tabor

4. 12. 2000 11. 12. 2000 18. 12. 2000 25. 12. 2000 2. 1. 2001 9. 1. 2001

ob ob ob ob ob ob

4:56 10:05 1:44 18:24 23:33 21:26

ZNANE IZJAVE ^esto sem ob`aloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem mol~al.

(Ksenokrat)

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija To teorijo o nastanku asteroidnega pasu seveda ne gre zanikati, opazimo pa lahko, kako je pravzaprav NASI uspelo odvrniti pozornost javnosti. Javnost in ob~ila so za~eli glodati podtaknjeno "plasti~no kost", odkritje IRAS-a pa je po~asi zbledelo v pozabo.

Za nenavadno reakcijo NASE sta mo`ni le dve razlagi. Ali ni imela dovolj denarja za raziskave? Ali pa jim je neka tajna organizacija "Mo`je v ~rnem" zagrozila, naj z vsemi raziskavami, ki se ti~ejo planeta X, nemudoma prenehajo? ^e sledimo poro~ilom nekdanjih civilizacij, je planet X nebesno telo, ki kro`i okoli Sonca, podobno kot kometi po elipti~ni kro`nici. Le vsakih 3650 let se pribli`a Soncu in seveda Zemlji. Vpliv planeta je tako mo~an, da na Zemlji povzro~a potrese, poplave in druge kataklizme. Mnogokratnik {tevila 3650 nas ponese vse tja do ledene dobe - 65 000 let pred n. {., ko so izumrli mamuti in {e nekatere biolo{ke vrste. Podobno je bilo 40 000 let pred n. {. in 12 000 let pred n. {., ko naj bi izginila Lemurija. Pa 5 000 let pred n. {., ko naj bi izginila Atlantida. Tako naj bi pri{lo tudi do uni~enja zelo razvite civilizacije okoli leta 1 500 pred n. {. na podro~ju dana{njega Pakistana. To pa je bilo, naj vas spomnim - pred 3500 leti…

VZHODI IN ZAHODI SONCA 1. 12.

Vzhod: Zahod: 15.12. Vzhod: Zahod:

7:24 16:18 7:37 16:17

1. 1.

15. 1.

Vzhod: Zahod: Vzhod: Zahod:

7:44 16:27 7:40 16:43

Kaj neki je odkril IRAS

LETNI ^ASI Zima se za~ne 21. 12. ob 14:36 Son~ni mrk 25. decembra ob 18:37 pri nas ne bo viden, saj bo v tem ~asu `e tema.

Lunin mrk 9. januarja ob 21:21 pa bo iz na{ih krajev lepo viden. Ve~ o njem v januarski {tevilki Tabora. november

35

STROKOVNO

Narava Narava Narava Narava Pugy

Srebrni sre~no!

V tema~nih hodnikih preteklosti Ste `e videli kako kapljice `ivega srebra solzijo iz ~rnega skrilavca? Najbr` le redki med vami, ki ste se spustili v temne rove petstoletnega popotovanja po preteklosti kopanja `ivosrebrne rude v Idriji. Eden najve~jih rudnikov `ivega srebra na svetu je zaradi svoje izjemnosti `e v ~asu delovanja privabljal raziskovalce in popotnike iz vse Evrope. Danes, ko se rudnik postopoma zapira, pa 500 let star Antonijev rov prikazuje rudarjenje skozi pet stoletij, kapljice edine teko~e kovine na svetu in `ivorde~o cinabaritno rudo.

Informacije za obisk na www.rzs-idrija.si

ROD SREBRNIH KRTOV Podro~je delovanja: osnovno podro~je delovanja je Idrija (ponovno ustanavljamo ~eto v ^rnem vrhu nad Idrijo).

Leto ustanovitve: Rod srebrnih krtov je bil ustanovljen leta 1952. [tevilo aktivnih ~lanov: 110 Struktura rodu: 1 vod murnov, 4 vodi M^ v Idriji in vod v ^rnem vrhu nad Idrijo, 5 vodov GG in vod v ^rnem vrhu nad Idrijo, 1 klub PP Najbolj zagrizen je klub PP (sestavljen iz dveh vodov, vod Fajerce in vod Kalimero): kontaktna oseba Smrketa, telefon 041290-453.

36 revija Tabor

Simbolika rodovega imena Ime Rodu srebrni krti je povezano z mestom Idrija, kjer delujemo, in rudnikom, kjer so do nedavnega kopali `ivosrebrno rudo. Idrijski taborniki smo krti, torej rudarji, srebrni pa zaradi `ivega srebra.

STROKOVNO

Knjiga Knjige Knjige Knjige Albatros

Vse vodnike zalo`be Sidarta dobite odslej tudi v Zadrugi ZTS!

50 zavarovanih plezalnih poti Knjiga je planinski vodnik zalo`be Sidarta, ki je pred kratkim iz{el v drugi, popravljeni izdaji.

Preden se posvetimo sami knji`ici moramo nujno razjasniti pojem "plezalna pot". To so poti preko strmih sten ali skalnatih odsekov zavarovane z jeklenicami ("zajlami") in klini ter obi~ajno zahtevajo gibanje s pomo~jo vseh {tirih udov, se pravi plezanje in ne hojo. A vseeno so to poti, ker so nadelane, zavarovane in ozna~ene - za razliko od plezalnih smeri, kjer mora plezalec, obi~ajno alpinist sam urejati varovanje ter iskati potek.

Dejstvo, da je to druga izdaja vodnika, ki je prvi~ iz{el {ele pred nekaj leti, samo po sebi dokazuje uspe{nost obravnavanega izdelka. Knji`ica ima oblikovno in vsebinsko klasi~no Sidartino zasnovo. Oblikovno je ravno primernega formata za v `ep na kapi nahrbtnika, s trdimi platnicami, na kakovostnem papirju, z barvnimi fotografijami, ~rnobelimi risbami…

Vsebinsko je razdeljena v tri glavne sklope. Uvodni del predstavlja poglavje avtorja Tineta Miheli~a namenjeno opisu varnega gibanja po, kot jih sam imenuje, "`eleznih" poteh.

Sledi komentar same zasnove vodnika in kot poizkusna namiga opis zavarovane poti na Grmado ter znana Vipavska Gradi{ka tura. Centralni del knji`ice so opisi 50-ih (2 + 48) izbranih "ferat", razdeljenih glede na gorsko skupino v kateri se nahajajo, na opise poti v Kamni{ko-savinjskih Alpah, Karavankah ter Julijcih. Zaklju~ek predstavljajo uporaben seznam sorodne vodni{ke literature, seznam zemljevidov ter seznami pripadajo~i sami opremi knji`ice - spisek avtorjev fotografij, kazala, …

Spominjam se, da je bilo ob prvi izdaji nekaj polemik na ra~un petstopenjske lestvice zahtevnosti tovrstnih poti, ki jo je postavil avtor tekstov Andrej Ma{era, saj naj bi bila uradna lestvica PZS le tristopenjska. Kdorkoli se vsaj malo spozna na gore ter tovrstne poti bo kaj kmalu ugotovil, da petstopenjska

lestvica ni odve~, saj je razlika med najla`jimi in najte`jimi potmi v izboru 50-ih poti res precej{nja.

Znotraj posameznega opisa so odstavki klasi~ni. Splo{nemu opisu sledijo opis izhodi{~a, dostopa, same poti, sestopa, navedba te`avnosti, ~asovnice, vi{inske razlike ter navedba primernega zemljevida. Mnogim besedilom so dodane ~rnobele risbe avtorja Danila Cedilnika-Dena ter nekoliko redkeje barvne fotografije razli~nih avtorjev.

Skratka, vrhunski izdelek namenjen resnim gornikom.

Izbor poti je zahteven in komur te poti niso dovolj, mora med alpiniste. Dolo~eni cilji iz te knji`ice bi bili lahko primerni za zahtevne izlete kluba PP, vseh pa ne bi priporo~al. Dolo~eni so tako zahtevni, da je spremstvo alpinista ali vodnika (ter vsaj ponekod verjetno varovanje) nujno.

november

37

STROKOVNO

Izleti Izleti Izleti Izleti Borovec in Krempa Albatros

Pri{el je mesec december, z njim ~as zime ter vsaj dveh ve~jih zimskih po~itni{kih terminov (bo`i~nonovoletne in zimske po~itnice), ki jih taborniki, vsaj tisti v dejavnej{ih rodovih, obi~ajno izkoristimo za izpeljavo rodovih zimovanj. Danes vam v mojem prispevku ponujam namig v zvezi z le-temi.

Borovec je majhna vasica nahajajo~a se 7 km ju`no od nekoliko ve~je Ko~evske Reke, znotraj nekdaj (voja{kega) zaprtega obmo~ja ko~evskih gozdov. Le`i sredi lepe borov{ke doline na nadmorski vi{ini 676 m. Ju`no in zahodno od vasi se razprostira v smeri SZJV greben hribov, ki s te strani predstavljajo rob ko~evskih gozdov, z druge pa rob kolpske doline. Krempa z vi{ino 942 m ni najvi{ji vrh v grebenu, je pa eden izmed bolj znanih.

In kak{no zvezo imata Borovec ter Krempa z zimovanji? V Borovcu se nahaja velik objekt - nekdanja kova~nica (drugi viri govorijo o "gozdarski bajti").

Lastnik objekta je podjetje Sne`nik, nekdaj in {e danes glavna "firma" v teh koncih. Ker objekt ni ve~ uporabljan v gospodarske namene, je oddan. Tako smo imeli stavbo v najemu nekaj ~asa ljubljanski taborniki preko svoje MZT Ljubljana, zdaj pa z objektom gospodari zavod Izida.

Izku{nje ve~ine ljubljanskih tabornikov ka`ejo na primernost objekta (seveda v taborni{kem rahlo "{partanskem" smislu) za izvedbo raznih ve~jih taborni{kih akcij. Mednje sodijo tudi zimovanja. ^e smo v Borovcu na zimovanju oziroma na neki drugi ve~dnevni akciji

38 revija Tabor

(jesenovanju, posvetovanju, …) se spodobi, da gremo {e nekam na izlet.

Krempa se nam ponuja kar sama od

Pogled proti Krokarju z razgledne to~ke

sebe. Glede na zimski ~as vas moram opozoriti, da sam vrh v snegu ni najprimernej{i cilj, se pa malo ni`je nahaja istoimensko sedlo (866 m), ki je prav gotovo lep cilj tudi v ne preglobokem snegu.

Opis je jesenski, vendar bo prav gotovo uporaben tudi, ~e se boste na izlet odpravili v zimskem ~asu. Za orientir si izberemo center vasi, kri`i{~e z drevesom in markacijsko tablo pri gosti{~u Jurjevi~. Od tod krenemo po cesti proti JV, mimo terenov konjeni{kega kluba na levi (mo`no jahanje) ter na prvem odcepu, za pra{i~jo farmo na desni (mo`en ogled), zavijemo desno na ko-

STROKOVNO lovoz. Le-ta malo dalje, pod bregom zavije levo ter se pri~ne vzpenjati. V nekaj minutah dose`emo manj{i zaselek hi{ imenovan Inlauf (cca 700 m nad morjem). Do sem je {e mo`no priti z vozilom. Za zadnjo hi{o nas ka`ipot usmeri desno, naravnost navzgor preko travnika. Tod se v zadnjem ~asu pasejo konji.

Elektri~ni pastir okoli pa{nika nas nikakor ne sme zmesti. Previdno ga pre~kamo in nadaljujemo naravnost navzgor ter pazimo, da ne vznemirimo konjev (zdaj smo na njihovem). Na gozdni meji zopet prestopimo "pastirja" in nadaljujemo po poti v gozdu. Poleg redkih markacij opazimo tudi velike belozelene ro`e, ki predstavljajo ozna~bo tukaj{nje gozdne u~ne poti. Ve~ o njej lahko izvemo z ogledom informacijske table pri va{kem gosti{~u. Tudi ta pot je eden izmed tukaj{njih primernih izletkov. Pribli`no 100 vi{inskih merov vi{je nas pot privede iz gozda. Pred nami se razpre lep pogled na negovano trato raztegujo~o se s sedla navzdol. Do klopi vrh sedla nas lo~i {e nekaj minut. Za mo~no utrujene pa se klopi nahajajo `e ob tabli na gozdnem robu.

S sedla proti jugu se lahko zazremo naravnost v zloglasni mirtovi{ki potok (afera z gradnjo male HE), ki mu s pogledom sledimo vse do izliva v Kolpo.

Zahodno od sedla je `e kar visoki Krokar (1122 m), vzhodno `e omenjena Krempa. V kolikor nam razmere dopu{~ajo, se lahko povzpnemo nanjo.

Pot nas nekaj minut hoda nad sedlom privede do izpostavljene razgledne to~ke (previdno, da ne padete preko skal proti Kolpi). Od tod je prav zanimiv pogled na nasprotno stran, proti Krokarju.

Ju`na pobo~ja hriba, padajo~a proti Kolpi, so strma in skalnata ter pora{~ena z borovci (strokovno gledano imajo menda zna~ilnosti alpskega sveta). Se-

Izhodi{~e: Borovec, dostopen z vozilom; ^asovnica: 1 h za vzpon na sedlo Krempa in {e 20 minut za na vrh, 1 h za sestop; Te`avnost: lahka ozna~ena pot do sedla, nekoliko zahtevnej{a do vrha; Primernost: do sedla za vse in verna pobo~ja, padajo~a v borov{ko dolino, so zlo`nej{a in pora{~ena z listnatim drevjem. Pri~a smo izrednim kontrastnim igram narave.

V nadaljevanju se vzpenjamo po ozkem gozdnatem grebenu. Desni (ju`ni) rob na nekaj mestih strmo pada v kolpsko dolino - previdnost ne bo odve~. Z razgledne to~ke do vrha je samo nekaj minut. Kmalu stojimo na najvi{ji to~ki, kjer se nahaja skrinjica z vpisno knjigo in `igom. O razgledu z vrha `al ne moremo govoriti. V dolino se vrnemo po isti poti.

Za konec naj re~em le to, da obisk teh krajev, pa naj bo to kraj{i izlet z vzponom ali brez ali ve~dnevna taborni{ka akcija, priporo~am vsem bralcem.

vsakogar, dalje pot ni ravno primerna za mno`i~en obisk; Zaveti{~e: objekt v Borovcu (informacije zavod Izida, tel.: 01 / 439 49 50) Dodatni program: izlet po gozdni u~ni poti, izlet v Dragarje (4 km oddaljena lepa dolina), mo`nost jahanja ali ogleda pra{i~je farme.

… na vrhu

Pogled na Borovec z juga november

39

Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne

STROKOVNO

Pugy

[e ne veste, kaj boste po~eli naslednje poletje? Potem so naslednje informacije kot na dlani, da se odlo~ite.

7. Smotra SIH Fu`ine pri Delnicah, Hrva{ka Priprave na 7. zlet hrva{kih skavtov so v polnem teku. Po podatkih iz predprijav se bo smotre udele`ilo okoli 1.100 udele`encev iz 29. rodov iz cele Hrva{ke, poleg tega pa organizatorji pri~akujejo okoli 300 udele`encev, ~lanov osebja in gostov iz tujine. Organizacijski odbor `e zbira tudi prijave tako za udele`ence, kakor tudi za ~lane prostovoljnega osebja zleta. ^lani osebja morajo biti starej{i od 20 let in lahko sodelujejo na programskem, tehni~nem in administrativnem podro~ju. Znana je tudi tabornina. Ta zna{a 80 Evrov za udele`ence (skupni stro{ki organizacije zleta in prehrana), za osebje pa 64 Evrov. Prijavnice bo v kratkem mogo~e dobiti v pisarni ZTS, prijave pa organizatorji zbirajo predvidoma do konca leta.

B.Open Mednarodni tabor Salzburg, Avstrija Avstrijska nacionalna skavtska organizacija v naslednejm letu, to~neje od 15. do 26. julija 2001 vabi na mednarodni skavtski tabor B.open 2001. Sre~anje udele`encev starih od 13 do 20 let bo potekalo v mestecu St Gilgen, vzhodno od Salzburga. Na 200.000 kvadratnih metrih tabora ob jezeru Wolfgangsee bo potekal pester program spoznavanja, sodelovanja in dru`enja, udele`enci pa bodo preizkusili nekaj novih inovativnih {portnih dejavnosti. Dodatne informacije na www.ppoe.at/b.open ali b.open ppoe.at b.open@ppoe.at ppoe.at.

40 revija Tabor

NICES 2001 Mednarodni tabor Nederweert, Nizozemska V mestecu Nederweert na jugu Nizozemske bo od 15. do 29. julija potekal mednarodni tabor Nices 2001. Tabor je namenjen skavtinjam in skavtom starim od 14 do 21 let. Organizatorji poleg tradicionalnega skavtskega programa pripravljajo za udele`ence tudi nekaj presene~enj: smu~anje sredi poletja, "disko" pod zvezdami in mednarodno "ro{tiljado". Za bivanje in program boste od{teli 14,75 Evra na dan, za dodatne informacije pa lahko pobrskate na scoutnet.nl/ nices ali pi{ete na nices scoutnet.nl scoutnet.nl/~nices nices@scoutnet.nl scoutnet.nl. Prijave zbirajo do konca leta.

GLOBALIS 2001 V osr~ju Nem~ije, 70 km severovzhodno od Frankfurta, nem{ka skavtska organizacija (BdP) od 26. julija do 5. avgusta organizira mednarodni tabor Globalis 2001. Program tabora temelji na Agendi 21, svetovnem programu, katerega ideja je zagotoviti ~loveka vredno `ivljenje vsem ljudem na svetu (vsebino programa so ratificirale tudi ~lanice OZN v Rio de Janeiru). V okviru te ideje bodo potekale ekspedicije, delavnice in kulturni dogodki, to pa bo tudi prilo`nost za oblikovanje skupnih idej sodelovanja mladih preko meja. pfadfinder.de Za informacije pi{ite na international international@pfadfinder.de pfadfinder.de, www.pfadfinden.de/globalis ve~ informacij pa vas ~aka na www.pfadfinden.de/globalis.

Cena je 80 evrov, predhodne prijave pa zbirajo do konca leta.

BOY SCOUTS OF AMERICA vabijo, da v njihovih taborih pre`ivite poletje 2001 kot mednarodno osebje. Informacije na www.bsa.scouting.org/international.

Prijavnice v pisarni ZTS.

e strani strani Amnesty International strani

STROKOVNO

Mednarodne organizacije Pugy

@arek upanja za bolj{o prihodnost ~lovekovih pravic @e leta 1948 je Organizacija zdru`enih narodov sprejela Splo{no deklaracijo o ~lovekovih pravicah. Kljub temu, da so jo sprejele in podpisale delegacije vlad {tevilnih dr`av sveta, so te pravice {e vedno kr{ene.

In proti temu se z vsemi sredstvi bori

• pravi~no in takoj{nje sojenje

"Bolje je pri`gati sve~o kot preklinjati temo."

Ta star pregovor je britanskega odvetnika Petra Benensona spodbudil k izbiri simbola Amnesty International. Sve~a obdana z bode~o `ico ostaja znak Amnesty International {e danes Poslanstvo Amnesty je velika skupina ljudi, ki deluje po lastnem prepri~anju, da se na svetu dogaja zlo, ki ga je mo~ odpraviti s skupnim delovanjem. Vanjo je v~lanjenih preko milijon ljudi iz ve~ kot 160-ih dr`av. Je najve~ja svetovna organizacija prostovoljcev, ki se zavzema za ~lovekove pravice.

Amnesty ima {tiri glavna podro~ja delovanja: • takoj{njo osvoboditev vseh zapornikov zaradi ugovora vesti,

politi~nim zapornikom, • prepre~evanje mu~enja in usmrtitev in • prepre~evanje "izginotij" in izvensodnih usmrtitev.

Te sku{a uresni~iti tako, da izvaja pritisk na vlade in oblasti, ki ne ravnajo pravi~no in v skladu s splo{no ~love{ko etiko.

Korenine Amnesty International je ustanovil leta 1961 britanski odvetnik Peter Benenson, da bi se borila proti krivicam.

Povod za njegovo razmi{ljanje je bila aretacija dveh portugalskih {tudentov, ker sta v neki restavraciji nazdravila svobodi - obsodili so ju na sedem let zapora. Prvi poizkusi delovanja so bili usmerjeni k aktivni medijski kampaniji "odpiranja o~i" ob trpljenju ljudi, vendar se je zelo kmalu dejavnost s tako {tevilno podporo raz{irila tudi na neposreden vpliv na organe odlo~anja (vlade, sodi{~a...). Temeljna vodila organizacije so globalnost, nepoliti~nost, prostovoljnost, neodvisnost in nepristranskost, njeni zakoni, kakor pravijo ~lani, pa ~love{ka pravi~nost. Leta 1977 je organizacija prejela Nobelovo nagrado za mir.

Amnesty International Slovenija Komenskega 7 1000 Ljubljana Slovenija Elektronski naslov: amnesty.slo@guest.arnes.si Spletna stran: www.amnesty-international.si

Osupljivi podatki v letu 1999 Vsako leto Amnesty International objavi poro~ilo o kratenju ~lovekovih pravic. Organizacija, ki se je v lanskem letu zavzemala predvsem za svetovni moratorij nad izvajanjem smrtnih kazni, je k letnici 1999 zapisala {tevilko 1813 (evidentiranih) usmr~enih zapornikov, od teh kar 85 % na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Kongu in ZDA. Poleg teh so evidentirali primere slabega ravnanja z zaporniki v kar 132 dr`avah sveta, zanimivo pa je tudi, da "debeli zidovi in re{etke" omejujejo svobodo zapornikom vesti v kar 61 dr`avah.

Med dr`avami kr{iteljicami se v zadnjih letih Slovenija ne pojavlja, kljub temu pa bele`ijo primere, kjer vlado opozarjajo na kr{itve (predvsem neurejenega polo`aja beguncev). november

41

Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Spreminjajo~a se Kitajska

Pred Kitajsko sva imela kar malce strahu, saj sva sli{ala razne zgodbe o neprijaznih ljudeh, neznanju angle{~ine, pljuvanju, dvojnih cenah, itd. To, da pljuvajo ves ~as ter na vseh mogo~ih in nemogo~ih mestih dr`i, pa tudi dra`je cene za tujce neuradno {e niso ~isto ukinili; nekaj angle{kih besed zna `e marsikdo; neprijazni pa vsaj do tujcev niso. (So pa zato ve~krat ignorantski.) ^isto druga~ni pa so drug do drugega. Zelo radi se glasno kregajo in prepir ne tako redko pripelje do bla`jega telesnega obra~una. Okrog prepirajo~ih se v trenutku zbere mno`ica ljudi, ki potrpe`ljivo in radovedno ~aka izida. Vzrok za prepir je lahko precej banalen: npr. kdo se bo usedel na prosti sede` v avtobusu. Ko avtobus pripelje na postajo, se mno`ica vsuje z vseh strani; za~ne se grobo prerivanje, pojejo komolci, padajo psovke, trgajo se obleke.

Ljudje se zelo hitro zberejo tudi okrog tujcev, ~e se ti le malo ustavijo. Pogosto se zgodi, da ti kdo med njimi brez vpra{anj iz rok vzame karto mesta ali vodi~, ga malo prelista, pokomentira - v kitaj{~ini seveda - in ~ez nekaj ~asa vrne. V~asih ti vzame tudi svin~nik in meni ni~ tebi ni~ v knjigo napi{e cel sestavek.

Enkrat sva se s Tja`em malce pozabavala. Brez vzroka sva se ustavila sredi mostu v nekem mestu in le opazovala ljudi, ki so se presene~eni, s {iroko odprtimi usti za~eli zbirati okrog naju. V par minutah jih je bilo toliko, da je pri{el bli`nji policist in jih dobesedno razgnal, vendar so se takoj zatem za~eli zbirati novi.

Kitajci so radovedni, o tem ni dvoma. Tar~a njihovega zanimanja je bil predvsem Tja`. ^e je le kdo zbral dovolj poguma, se je dotaknil njegovih pora{~enih rok in nog, najpogumnej{i pa tudi `e kar spodobne brade.

Radovedna pa sva bila tudi midva. Najbolj so naju pritegnile manj{ine. Teh je najve~ na jugu in severovzhodu Kitajske, uradno pa morajo {teti najmanj 2.000.000 ljudi, da jih za manj{ino sploh priznajo.

42 revija Tabor

Svoja bogata obla~ila Miaoti oble~ejo le za posebne prilo`nosti.

Bolj po sre~i kot po pameti sva imela mo`nost nekaj dni pre`iveti z Miaoti, ljudstvom, katerega tradicije in obi~aji so {e vedno zelo `ivi. @ivobarvno pisane pretkane no{e, srebrn nakit in ogromna filigranska pokrivala so samo del~ek bogate kulture. Njihove hi{e so prave lesene mojstrovine; dolge 10 in ve~ metrov s hlevom v kleti, kuhinjo in veliko teraso, ki kraljuje sredi hi{e v pritli~ju, in spalnim delom v nadstropju.

V vasi so naju takoj sprejeli. Meni so pokazali, kako se kuha in veze, Tja` pa je bil bolj dobrodo{el v hlevu. Enkrat pa sva {la z njimi tudi na njivo. Okopavali smo krompir in zalivali zelenjavo. Ampak ne s {kropilnico ali cevjo. V te`kih lesenih vedrih je bilo treba vodo po ozki, strmi, blatni stezi prinesti iz vasi, ki je le`ala 200 m ni`e. Saj sli{i se ne veliko, vendar sem si jaz vedra s te`avo sploh oprtala na hrbet.

V mestih pa se arhitektonski monstrumi polpretekle dobe, oblo`eni s kerami~nimi plo{~icami kosajo s {e nezgrajenimi steklenimi lepotci in ob rob potisnjenimi templji. Zdi se, kot

RAZVEDRILO

Povabilo Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 14. december 2000 ob 20.00 -Tadeja in Matja` M. Nemani~: Kitajska Zaradi vsesplo{ne gradnje je de`ela posejana s majhnimi, preprostimi opekarnami in kamnolomi. da besede urbanizem ni ne v njihovem slovarju, {e manj pa v dojemanju. Gradi se povsod in ves ~as, tako da sva nemalokrat imela ob~utek, da je vse skupaj eno samo gradbi{~e. In to, da je na primer za nek predimenzioniran stanovanjski blok, katerega lice bo oblo`eno z belimi kerami~nimi plo{~icami, potrebno podreti manj{i kompleks nekaj stoletij starih templjev, jih sploh ne moti. Samo da se gradi.

Kitajska se spreminja prakti~no iz dneva v dan, in to ter dejstvo, da je razen nekaterih mest turisti~no popolnoma nerazvita, jo s popotni{kega stali{~a dela izjemno privla~no.

Nove stavbe so vse po vrsti oblo`ene z belimi kerami~nimi plo{~icami.

Pospe{eno pa se gradijo tudi - obi~ajno predimenzionirane - ceste.

Zares veliko {tevilo koles sva videla le v Pekingu. november

43

Trenutki Trenutki Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Lrga

Objemi Charles Faraone Faraone vv Kurji Kurji juhici juhici za za du{o du{o vv Charles kocki pravi pravi takole: takole: kocki Objemanje jeje zdravo. zdravo. Pomaga Pomaga imunimun Objemanje skemu sistemu, sistemu, zdravi zdravi depresijo, depresijo, skemu zmanj{uje stres stres inin prina{a prina{a zdrav zdrav spaspazmanj{uje nec. Je Je po`ivljajo~e, po`ivljajo~e, pomlajujo~e pomlajujo~e inin nec. nima nobenih nobenih neprijetnih neprijetnih stranskih stranskih nima u~inkov. Objemanje Objemanje jeje vv resnici resnici ~ude`~ude`u~inkov. no zdravilo. zdravilo. no Objemanje jeje povsem povsem naravno. naravno. Je Je ororObjemanje gansko, naravno naravno sladkano, sladkano, brez brez umetumetgansko, nih dodatkov, dodatkov, ne ne onesna`uje onesna`uje inin jeje priprinih jazno do do okolja okolja ter ter stoodstotno stoodstotno koristkoristjazno no. no.

Objemanje jeje idealno idealno darilo. darilo. Odli~no Odli~no za za Objemanje vsako prilo`nost. prilo`nost. Objeme Objeme jeje zabavno zabavno vsako dajati inin sprejemati. sprejemati. Objemanje Objemanje ka`e ka`e dajati na{o ljubezen, ljubezen, ne ne potrebuje potrebuje darilnega darilnega na{o papirja inin jeje seveda seveda vedno vedno var~ljivo. var~ljivo. papirja Objemanje jeje vv bistvu bistvu popolno. popolno. Ne Ne popoObjemanje

44 revija Tabor

trebuje baterij, baterij, inflacija inflacija ga ga ne ne prizadeprizadetrebuje ne, ne redi, ne zahteva mese~nega odpla~evanja, jeje varno varno proti proti kraji kraji inin nenepla~evanja, strupeno. strupeno.

Objemanje jeje premalo premalo izkori{~an izkori{~an nanaObjemanje ravni vir s ~arobno mo~jo. Kadar razpremo srce srce inin roke, roke, spodbujamo spodbujamo kk isteistepremo mu {e {e druge. druge. mu Pomislite na na ljudi ljudi vv svojem svojem `ivljenju. `ivljenju. BiBi Pomislite jim radi kaj povedali? Bi radi z njimi delili objem? objem? Ali Ali ~akate ~akate inin upate, upate, da da bo bo delili kdo drug drug storil storil prvi prvi korak? korak? Prosim, Prosim, ne ne kdo

~akajte! Za~nite!

Za~nite! ~akajte!

Jaz pa pa vsakemu vsakemu izmed izmed vas, vas, ja, ja, tudi tudi tebi, tebi, Jaz po{iljam objem. objem. Toplega.

Toplega. Ne`nega.

Ne`nega. DiDipo{iljam {e~ega. Trdnega.

Trdnega. Helikoptrskega.

Helikoptrskega. PriPri{e~ega. jaznega. Stiska{kega.

Stiska{kega. Nagajivega.

Nagajivega. ...... jaznega.

Takega, kakr{nega kakr{nega sisi zdajle zdajle najbolj najbolj `e`eTakega, li{! In In ~uvaj ~uvaj se! se! li{!

TOL^ENJE PO KOLENIH Sedimo v krogu in se v dolo~enem ritmu tol~emo po kolenih. Vodja vodi igro s tremi ukazi: • po svojih (z obema rokama po svojih) • eno v levo (z levo roko po desnem kolenu levega soseda, z desno roko po svojem levem kolenu) • eno v desno (z desno roko po levem kolenu desnega soseda, z levo pa po svojem desnem kolenu)

iiggrere RAZVEDRILO

Igre

Pugy

Ko vodja re~e "eno v levo!" za eno v levo udarimo dvakrat, ostalo po enkrat. Ko re~e vodja "eno v desno!" udarimo dvakrat za eno v desno. Igra poteka vedno hitreje. Lahko igramo na izpadanje.

november

45

Zeznanjem doodgovora odgovora znanj e m do ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora

RAZVEDRILO

2

6 10

3

4

5

5

7

8

9

3

2

8

STRIC _VOLK Da, novitete so koristne, pravijo. Tudi sam za postiljanje brloga ne uporabljam ve~ listja, ampak spim na armafleksu zavit v puhasto spalno in {e bivak vre~o. In vidim, da grejo tudi pri mojih ~love{kih bratih in sestrah v korak s ~asom. @e kar lepo {tevilo let nazaj, so vestno izpolnjevali karton~ke in pridno na papirju vodili evidenco o ~lanih. Potem so se pojavili ra~unalniki in program, ki je podatke lepo urejal, razvr{~al in ~e si imel sre~o, si ga lahko oddal "ta glavnim" na ZTS. Sre~a je bila seveda dosegljiva kot dobitek na lotu in te`ave povezane s prenosom podatkov so se za~ele.

Verzije programa so se vrstile in problemi tudi.

Rodovi so tako oddajali podatke {e vedno na papirju, v programu ^lani ali pa kar v priro~nem Excelu. Ponudbo je pove~alo {e re{evanje "ugank" preko medmre`ja (`e tri leta "on line") in tako zaokro`ilo bogato ponudbo zbiranja podatkov o ~lanih. In rezultati? Vedno manj urejenih podatkov in registriranih ~lanov. Le kako je to mogo~e? Verjetno se kot re{itev tega gordijskega vozla ponuja nova razli~ica ^lonet - zveza bo poslala kurirje, ki bodo na terenu po nareku v rodovih vna{ali podatke. Kam? Verjetno kar v ~lanske karton~ke.

46 revija Tabor

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z decemberskimi dogodki.

1. Ale{ Posega Darku Jenku glede programa na~elnika ZTS: H - mo~no zaupa, G - je nevtralen, P - mu ne verjame.

2. Kak{en vtis je na 22. skup{~ini ZTS dobil Darko Tivanovec, podpredsednik Saveza izvid`a~a Hrva{ke? O - organizacija ni ravno najbolj{a, R - gre za dobro organizirano in moderno organizacijo, L - ni `elel komentirati.

3. Katera ura je povzro~ila, da so nekateri presli{ali koncert Kajmakov na ROT-u? I - ~udna, S - zgodnja, ^ - pozna.

4. ^e bi ekipa A iz Rutkine debate prodala oba psa, koliko sladoledov za 1 DEM bi si lahko kupila z denarjem, ki bi ga dobila za psa? H - tiso~, B - dvaindvajset, E - sto tiso~.

5. Najmlaj{a udele`enka mo~nih ukan je nosila: I - rde~o rutko, P - zeleno rutko, A - rumeno rutko.

6. ^esa je bilo po ^rtovem na ^I^-u premalo? F - kitar, J - kruO ha, - iger.

7. Legendarna busola, s katero lahko merimo azimute z natan~nostjo 1°, je: K - MZ 332, U - M 82, L - M 53.

8. Rod Franca Le{nika iz Miklav`a je praznoval: G - 30-letniU co, - 20-letnico, N - 16-letnico.

9. Kako so se po~utili ~lani organizacijskega odbora 12. zleta tabornikov Slovenije po ogledu tabornega prostora? H - zmigovali so z glavami in vili roke v nebo, D - od srca so se nasmejali, ko so videli predlagani prostor, ^ - bili so zadovoljni.

10. Kaj moramo storiti, da se na travniku, kjer taborimo, pod ognjem ne pojavi 'ple{a'? M - travo pod ognjem za~asno preselimo in jo pozneje vrnemo na staro mesto, J - na tla postavimo kovinsko plo{~o in ogenj kurimo na njej, S - za ogenj uporabljamo le vla`en les.

Geslo iz prej{nje {tevilke je:

KANDIDACIJSKA KOMISIJA. NAGRADNI KUPON [TEVILKA 12

1

Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________

Nagradna kri`anka Nagradna Nagradna kri`anka kri`anka Nagradna kri`anka AVTOR A. KALAN

^RTALO ZA USTNICE

BERA^

VZDEVEK ONASSISA

@ELEZOV OKSID

POLNILO ZA POKRAJINA V SLADICE VIETNAMU

GENE KELLY

RAZVEDRILO

KME^KO ODPRTA NIZEK @ENSKI OPRAVILO NA PO[KODBA GLAS POLJU

VRH PRI MEDVODAH IME IN PRIIMEK RADIJSKEGA VODITELJA

MANJ KOT ENA PENIK A[KERC

HOMERJEV EP

VELIKAN

NIKITA HRU[^OV

KOPANJE

TITAN

RIMSKA LJUBLJANA GLASBENA SKUPINA

DELOVNI ZAGON

SESTAVINA V ^OKOLADI

DEL LJUBLJANE

RIHARD JAKOPI^

[AMPION VOZNIK F-1 REKA NA ALESI PELOPONEZU FERDINAND (DOMA^E)

MOUZESOV BRAT

@GANA PIJA^A SPOLNOST

PASJE MESO

ALODIJ (KRAJ[E)

GR[KI DEMON PLODNOSTI REKA MED ARMENIJO IN IRAKOM SIN (LJUBK.)

IYTREBLJEN PRI^ VELIKAN JED IZ PROSA SREDOZ. OKRASNA RASTLINA [AHISTKA KU[NIR

IME PEVCA STAVROSA

HRVA[KI TOK

IRONI^NO LITERARNO DELO

BAZA PODATKOV

JOSIP IPAVEC KATJA BOH

STOJAN AUER

IME IN PRIIMEK MLADINSKEGA PISATELJA TUJE @ENSKO IME

PRIPADNICA ARABCEV

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_12 Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 24 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: VOLITVE, UPORABA, HISTORIK, KURJA VAS in LASTNIK. Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Dejan Arand`elovi~ iz Velenja. DROGINI nagradi sta prejela Neva Pan~ur iz Zgornjih Gorij in in [pela Kojc iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno

LIEBER bo {el Grega Mil~inski iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Mojca Jakli~ iz Medvod. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 12 po{ljite najpozneje do 20. decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. november

47

Kjer pamet nekaj velja!

http://www.hermes.si

48 revija Tabor