32
maj-junij
Taborniki in njihovi poklici V naslednjih vrsticah boste lahko izvedeli nekaj več o Dušanu Kulovcu - Kuliju, starešini Rašiškega rodu, ki je svoje življenje in delo, poleg tabornikom, posvetil predvsem otrokom s posebnimi potrebami v Mladinskem domu Malči Belič. To so otroci in mladi, ki jim v življenju ni bilo z rožicami postlano, imajo pa najrazličnejše težave, od učnih do vedenjskih in vzgojnih, ki pa jih je mogoče vsaj delno ublažiti z zdravim načinom življenja, redom, doslednostjo, postavljanjem meja in s stikom z naravo.
Dušan Kulovec - Kuli (RaR), specialni pedagog MVO Kako in kdaj se je začela tvoja taborniška pot? Tabornike sem prvič videl pri enajstih letih, ko sem sredi poletja na ljubljanski železniški postaji s starši čakal na vlak za Novo mesto. Končal sem četrti razred. Vračali so se z neke akcije (kasneje sem ugotovil, da so se vrnili z 2. Zleta ZTJ na Palah pri Sarajevu). Bili so veseli, razigrani, z rutkami okoli vratu in nahrbtniki na ramah. Starša sta mi, kolikor sta znala, razložila, kdo so. Jeseni sem se vpisal v prvi razred 3. državne gimnazije za Bežigradom (takrat je gimnazija trajala še 8 let) in kmalu po začetku pouka so fantje iz višjih letnikov pripravili propagan dni sestanek o taborniški organizaciji. V fizikalni predavalnici so nam pred stavili kratek film o delu tabornikov ter nam nato pripovedovali, kako je na taborjenjih in akcijah. Vse novince so nas razdelili v vode. Moj vodnik je bil takrat 16-letni Staš Grapar (oče znanega »močvirca« Blaža Graparja), ki smo ga na sestankih poslušali z odpr timi usti, ko nam je pripovedoval, kaj vse je že doživel in videl. Skupaj smo tudi prebirali knjigo »Rolf gozdovnik« E. T. Setona. Tako sem postal član voda Jeleni v družini Modrega svišča, v takrat še nerazdeljenem Zmajevem rodu.
Kaj si sanjal, da bi rad postal? Kot otrok sem rad potoval po Slo veniji, saj kam daleč ni bilo mogoče. Kasneje si je stric naredil leseno jadrnico, pa smo šli z njo večkrat na izlet ob istrski obali. Tam smo na žaru spekli ribe in to je bilo zame vrhunsko doživetje. Zato sem rekel, da bom, ko bom velik, kuhar na ladji. Kuhar nisem postal, kuhati pa znam, sem kuhal tudi že za ves tabor.
Kaj si po izobrazbi in katera šola ti je ostala v najlepšem spominu ter zakaj? Po izobrazbi sem specialni peda gog MVO, kar pomeni pedagog, ki se ukvarja z otroki, ki imajo težave vedenja in osebnosti oziroma težave v socialni integraciji. V času svojega izobraževanja sem zamenjal kar nekaj šol. Po prvem razredu takratne gimnazije sem zaradi reforme preskočil v 6. razred osem letke, naslednje leto pa so nas tudi lo
