V učbeniku so predstavljena izbrana poglavja nemške morfologije: kratkemu uvodu z naborom osnovnih pojmov sledi obsežnejše poglavje o glagolu (vrstah glagolov, rekciji, valenci, neosebnih glagolskih oblikah, časih in njihovi rabi, glagolskemu naklonu in načinu ter izraznih sredstvih glagolskega vida) ter tri krajša poglavja o samostalniku, pridevniku in zaimku. Pri samostalniku se avtorica osredotoča na specifiko spola, števila, sklanjatev in stopnjevanje, pri zaimku pa na vrste zaimkov, njihovo pridevniško in samostalniško rabo ter sklanjatev. Pri vsakem poglavju poda temeljna teoretična izhodišča s primeri rabe v nemščini, ki jih na kočljivejših mestih nadgrajuje z bolj poglobljeno razlago. Pi kontrastivnih ponazoritvah, ki sledijo, se osredotoča na izbrane morfološke značilnosti slovenskega jezikovnega sistema in hkrati osvetljuje ne le značilne razlike med nemščino in slovenščino, temveč tudi karakteristična ujemanja obeh jezikov.
