Avtor izhaja iz podmene, da so okoljski pritiski presegli zmogljivost geografskega okolja na regionalni in globalni ravni, zato bo potrebno obremenjevanje okolja bistveno zmanjšati. V prvi polovici 21. stoletja naj bi se materialna dejavnost človeštva uskladila z nosilnimi sposobnostmi globalnega okolja in razpoložljivimi naravnimi viri. Geografija sonaravnega razvoja lahko s predlogi sonaravnih vzorcev poselitve, dejavnosti in rabe prostora pomembno prispeva k zmanjševanju obremenjevanja geografskega okolja in k večji medgeneracijski odgovornosti. Monografija obravnava geografske razsežnosti okoljske globalizacije, razlaga trajnostno sonaravno paradigmo in večplastno pojmovanje sonaravnega razvoja ter predlaga ključna globalna polja udejanjanja sonaravnega razvoja.
