Nobeno presenečenje ni, če se v času globalizacijskih procesov, ko prihaja do preoblikovanja individualne in nacionalne identitete, porodi želja po odkrivanju pojavnosti in zakonitosti, ki zaznamujejo sodobno kulturo in sočasno literarno produkcijo. Ne samo literatura, temveč umetnost nasploh je bila namreč v različnih zgodovinskih obdobjih dober pokazatelj, ki ni osvetljeval le sočasne družbene situacije, temveč je napovedoval prihajajoči »duh časa«. Kaj predstavlja globalizacija za pripadnike centralne in južne Evrope, ki so se z večino referendumskih glasov pridružile Evropski zvezi nedavno tega, je bilo vprašanje strokovnjakom za kulture omenjenih dežel. Namen je bil jasen: zbrati razmišljanja, da bi se v povezavi različnih vidikov razkrile posebnosti kultur in stičišča med njimi. Morda je zanimivo, da se je ideja o tovrstni monografski obravnavi porodila v sodelovanju z Rusko akademijo znanosti.
