V prvi polovici 15. stoletja je koroški prostor obvladovala slikarska skupina, ki jo poznamo kot starejšo beljaško delavnico. Njen ustanovitelj in voditelj je bil mojster Friderik, ki naj bi bil po obstoječih dokumentih med letoma 1415 in 1452 lastnik neke hiše v Beljaku. Pričujoča študija je namenjena raziskavi materialov in tehnik, ki so jih mojster Friderik ter njegovi učenci in nasledniki uporabljali pri izvedbi stenskih poslikav, kot so dela v podeželskih cerkvah v Mariapfaru, v Millstattu, v Sv. Gandolfu nad Glino in v Deutschgriffnu, za primerjavo pa so v izbor zaobjete tudi poslikave Janeza Ljubljanskega v Sv. Lovrencu v Žileju ter deli dveh anonimnih mojstrov v Spodnjih Borovljah in v Bistrici na Dravi. Pri vsaki poslikavi je avtorica raziskala njene osnovne elemente; sestavo ometa, izbor pigmentov in veziv, uporabo vreznin, vtiskov, predrisbe, podslikave lokalnih tonov in šablon ter način barvne modelacije.
