Monografija predstavlja nova spoznanja s področja razvoja otrokovih osebnostnih potez in njihove povezanosti z družinskim okoljem: z osebnostnimi značilnostmi družinskih članov, z vedenjem staršev do otrok ter s kakovostjo odnosov med otroki in sorojenci. Ta spoznanja kažejo, da družinsko okolje ne sodoloča razvoja otrokove osebnosti v tolikšni meri, kot bi pričakovali na podlagi starih socializacijskih teorij, pač pa otrok s svojimi značilnostmi v precejšnji meri prispeva k odzivanju staršev nanj in h kakovosti svojih odnosov s sorojenci. Ugotovitve sodobnih avtorjev so podprte tudi z rezultati študij, ki sta jih avtorici izvedli s slovenskimi otroki in njihovimi družinami.
