Učbenik celovito predstavlja glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije oz. Cislajtanije, hkrati pa podrobno prikaže delovanje slovenskih poslancev v dunajskem državnem zboru od revolucionarnega leta 1848 do razpada dvojne monarhije (1918). Avtor ugotavlja, da je na ustavni razvoj in parlamentarno prakso v monarhiji usodno vplivalo pomanjkanje temeljnega konsenza njenih narodov o tem, kako naj bo organizirana (skupna) država. Če se je dunajski državni zbor leta 1848 vzpostavil kot forum sklepanja nacionalnih kompromisov, je zlasti od devetdesetih let 19. stoletja postal prizorišče ostrih nacionalnih spopadov, ki so onemogočali normalno parlamentarno delo. Vendar pa je v zgodovinopisju prevladujoča negativna ocena avstrijskega parlamenta bolj posledica njegovega žalostnega konca, kot njegove resnične dejavnosti in vloge.
