O meni in o tistih, ki so mi blizu - razstavni katalog by Kulturni dom Nova Gorica

O meni in o tistih, ki so mi blizu Gani Llalloshi & Lorena Matic

O meni in o tistih, ki so mi blizu Gani Llalloshi & Lorena Matic 6.â&#x20AC;&#x201C;27. marec 2015 kuratorica: Majda BoĹžeglav Japelj

O meni in o tistih, ki so mi blizu S pospešenimi ritmi globaliziranega sveta in s tem povezanimi ekonomskimi procesi, z razmahom vse bolj sofisticiranih komunikacijskih sredstev, s hitrim dostopom do informacij ter z živahno mobilnostjo oseb in dobrin se je korenito spremenilo dojemanje ~lovekovega ožjega in širšega okolja, geografskih meja in identitete posameznika. Znotraj te vse preplavljajo~e družbe, borderless society, se je zamajal nekdaj trden ob~utek pripadnosti eni sami skupnosti. Strahovi, ki se pri tem ustvarjajo, krepijo nezaupanje, vnašajo nemir, pa tudi bojazen pred izgubo ne~esa, ~eprav brez povsem jasnih, otipljivih predstav o njeni oprijemljivi vsebini. Nestabilnost naštetih temeljnih konceptov, pomembnih pri definiranju pojma identitete, kolektivne in individualne, postavlja tudi sodobnega ustvarjalca v vlogo neutrudnega popotnika, nomada. Pri iskanju ravnovesja med fizi~nimi in mentalnimi prostori lastnega bivanjskega ob~utenja umetnik vstopa tudi v politi~no, socialno in ekonomsko opustošeno eksistenco, od katere sta neizogibno odvisna njegov umetniški izraz in na~in izražanja. Lorena Matic in Gani Llalloshi v svojih delih, vsak na svoj na~in, razmišljata o medsebojnih odnosih, o problematiki soo~anja s samim seboj, o identiteti, opredeljeni s pripadnostjo izbranemu bivanjskemu prostoru, in o preverjanju vloge, pozicije posameznika v odnosu do drugih. ^eprav svoje ideje formulirata v sebi lastnem prepoznavnem slogu in s pomo~jo razli~nih medijev (risba, besedilo, kolaž, konceptualna raba fotografije, performans, travestija), v njih pogosto obravnavata figuro, ~loveško telo, kot motiv, v katerem se morda lahko najbolj neposredno razgalja tematika identitete posameznika. Llalloshijeva manualna praksa interpretiranja portretnega motiva se tokrat zoperstavlja konceptualnemu izzivu, pred katerega nas postavlja Lorena Matic v kalejdoskopu projekcij osebe in umetnice skozi o~i drugih. ^e so Lalloshijeve velike portretne podobe zadnjega cikla The Tree of Life priložnost za avtorefleksivno raziskovanje družinske zgodbe in zapletenih intimnih odnosov, pa Maticeva svojo permanentno umetniško izkušnjo preobrazbe in podvajanja širi navzven oziroma jo prepuš~a drugim: sorodnikom, prijateljem, bežnim znancem, sosedom, tujcem, pa tudi sovražnikom. Rezultat njenega naivnega vprašanja Kakšna sem? je pestra kabinetna zbirka odgovorov anketirancev, izraženih s podobami in besedami. Gani Llalloshi je izkušen poslušalec sodobnega ~asa. Meša likovne sloge, vizualno umetnost z drugimi žanri, spaja visoko in nizko kulturo z zgodovino, osebnimi spomini in kolektivnim podobotvorjem. S svojim vizualno transparentnim slogom dosega svojevrstno mešanico prepoznavne izvirnosti. Njegova odprtost do sveta, dovzetnost za aktualne, politi~ne, predvsem pa socialne problematike, pogosto vzete iz neposrednega okolja, se odraža tudi v brezskrbni rabi razli~nih medijev, od slikarstva, grafike in risbe do performansa in prostorskih intervencij. Vseeno pa ostaja slikarstvo tista zvrst, ki ga temeljno opredeljuje kot umetnika. Zato morda Llalloshijeva konceptualna figuralika mo~ne intenzivnosti in vibracij najbolj prepri~ljivo odzvanja na površinah slikarskega formata. Vsebina njegovih del razkriva, da ima rojstna dežela, Kosovo, njeni zgodovinski in dramati~ni polpretekli dogodki, pa tudi vsakodnevne ~loveške drame, posebno težo. Tudi v predzadnjem ciklu z naslovom Nostalgie je avtor v arkadijsko vzdušje potopljene idili~ne (metafizi~ne?) krajine varno vpel v slikovite bordure abstraktnih simbolov, zna~ilnih za albanske preproge, imenovane ~ilimi. Kot razlaga umetnik, so slike namišljenih krajin, ki so dolgo bivale v njem, postale pravzaprav projekcije njegove resni~ne življenjske zgodbe. Na nek na~in je z nostalgijo prežeta tudi vsebina cikla v nastajanju, ki ga je avtor

poimenoval The Tree of Life. Rodovnik, genealoško drevo, z razvejano drevesno konstrukcijo ponazorjen zapis o prednikih, je izrabil kot priložnost vnovi~nega vstopanja v mikro teritorij svojih o~etov. Intimno zgodbo družinskega albuma sestavlja niz portretov ožjih družinskih ~lanov, v katerega je vklju~en tudi umetnikov avtoportret. Cikel – nastal je na podlagi fotografij – mo~no zaznamuje element velikega formata, v katerem so obrazi postavljeni pred nevtralno ozadje frontalno ali v rahlem zasuku. Gigantografija, volumenski presežek teh podob, kot izziv preprosti vsebini daje delom zna~ilno vizionarsko mo~, nadvse u~inkovito zlasti ob ogledovanju del s primerne razdalje in v linearni prostorski razporeditvi. Ideja portretov velikega formata je po vsej verjetnosti posledi~no izzvala tudi izbiro likovnih sredstev (risba z ogljem, izrezanke, akrilni nanosi, premazi lepila) in samega nosilca (papir), tako da sta se material (medij) in ideja enostavno prepletli in postali izrazno u~inkovitejši. Uporaba ~rno-belega rokopisnega registra je umetniku posledi~no ponudila hiter realisti~en zapis videnega, kot ga doživlja ~loveško oko, z volumnom in svetlobo. Risarski prostor pravokotnega formata obvladuje avtor primarno s sestavljanjem papirnatih odrezkov, kot skeletna forma, v katero naknadno posega s polno strukturo opisne ~rte, ki jo z vehementnimi zasuki, zastoji in mestoma razpršenimi površinami po potrebi zgoš~a do ~rnine. Na tem mestu velja poudariti, da je ustvarjalni postopek zahteval od avtorja tudi dobršno mero fizi~nega napora in vzdržljivosti, glede na format in koli~ino prašnih delcev, ki jih za seboj puš~a sled oglja. Njegove podobe beležijo intenziven tok umetnikovega ponotranjenega doživljanja izbrane osebe. So pri~a, znamenje njegove prisotnosti oziroma intimne povezanosti s portretirancem. Z ob~utljivostjo ljube~ega opazovalca skuša avtor v teh znanih in neštetokrat videnih obrazih poudariti tiste posebnosti, s katerimi jih ohranja v spominu, zna~ilna razpoloženjska stanja v obrazni mimikriji ali pa nepogrešljive detajle in atribute, kot sta materina ruta ali o~etova francoska baretka. Vse, kar prispeva k poglobljeni analizi v estetskem in psihološkem smislu, je predmet njegovega raziskovanja izbranega motiva, v katerem razbiramo stopnjo emotivne vpletenosti umetnika. Portreta pokojnih staršev, ujeta v mladostnih spominih odraslega moškega, sta v predimenzioniranem formatu vizualno najbolj vpadljiva. Morda ravno zaradi prostorske oddaljenosti – ali pa tudi neposredne bližine, ki v ve~ji ali manjši meri lahko vpliva na odnos do bližnjega – dojemamo njegove velike papirnate površine z obrazi najdražjih kot ~ustveno nabite “emocionalne zemljevide”. Na nek na~in Llalloshijeve podobe portretirancev, kljub mo~nemu avtobiografskemu pe~atu, prestopajo umetnikovo osebno zgodbo in s svojim komunikacijskim potencialom, polnem sugestij in izzivov, postajajo metafora širšega predstavnega sveta, v katerem lahko vsakdo izmed nas prepozna lastno izkustveno priložnost. Ve~plastna sodobna likovna ustvarjalka Lorena Matic iz Trsta deluje na podro~ju medijev, ki se praviloma izmikajo tradicionalnim zvrstem. Konceptualna raba fotografije, video, performans, instalacija ali travestija sestavljajo zbirko najpogosteje uporabljenega izraznega orodja, s pomo~jo katerega na krhki meji med resni~nim in namišljenim raziskuje pomen identitete danes. Spodbujanje in izmenjava dialoga z drugimi je pomemben, ~e že ne klju~en element znotraj njenega dela, s katerim izziva razmislek o aktualnih socialnih problematikah, pogosto obarvanih z duhovitimi poudarki in ironijo. Razume ga kot aktivno vlogo v kreativnem procesu, ki daje idejo o pomenu izkušnje, in to bolj kot o kon~nem, zaklju~enem izdelku, artefaktu. Za raziskovanje individualne identitete in predstavljanja razli~nih

About me and the ones I love oblik njenega pojavljanja Maticeva, podobno kot številni sodobni ustvarjalci, pogosto jemlje svoje telo, v katerem preverja njegove emotivne in fizi~ne omejitve. Pester repertoar travestij, igra mask, sega v filmsko in gledališko kulturo spektakla, v svet nove ekonomije ali za prihodnost ~loveštva pomembnih znanstvenih dosežkov, zlasti s podro~ja genetike, biotehnologije, pri ~emer ni izvzeta še vrsta drugih bolj ali manj konformisti~nih profilov, na podlagi katerih avtorica razvija svoje artikulirane umetniške komentarje. Strategijo prilaš~anja projicira tudi v preteklost. Zgodba Jasmine Bodois, skrivnostne in tragi~ne zvezde nemega filma, je – na primer – zabeležena na skrbno insceniranih dokumentarnih fotografijah, medtem ko se je javno razkritje njene osebnosti odvijalo na razstavi, kot edinstveni priložnosti, da se s pomo~jo redkih predmetnih pri~evalcev sestavi mozaik o dejanskem obstoju te osebnosti. S svojimi fizi~nimi metamorfozami avtorica pripoveduje razli~ne zgodbe, privla~ne in vznemirljive, polne dvojnih pomenov. V njih se gledalec lahko znajde v ponujeni vlogi voajerja ali nezaupljivca, ki si ne more pojasniti, zakaj se na njenih fotografijah (cikel Poklici ) v povsem vsakdanjem delovnem okolju nepri~akovano znajdejo osebe, ki glede na svoj poklic tam nimajo kaj po~eti. Z ironijo krši pravila nedvoumnosti in postavi kuharskega mojstra v li~arsko delavnico, dirigenta pa v industrijsko halo. Na kontradiktoren na~in podane trditve, na meji med jasnostjo vsebine in nedoumljivostjo sporo~ila, govorijo o tem, kako sta v spremenjenih življenjskih razmerah sodobnega ~loveka, ne samo skozi genetske transformacije neke vizionarske prihodnosti (cikel Eva ), temve~ v resni~nosti vsakdana, potrebna vse ve~ja dojemljivost in odprtost pri sprejemanje druga~nega od nas oziroma našega bližnjega (drugega). Maticeva je s projektom Kakšna sem? zaobrnila svoj modus operandi : odrekla se je avtorstvu razstavljenih del in dosegla, da njeno podobo v sliki in besedi oblikujejo drugi. Kot da bi šlo za neko integrativno relacijsko psihoterapijo, kjer je v središ~u posameznik, pripravljen na javno razkrivanje delov lastne osebnosti, v tem primeru nje same. Spoznamo, da gre za duhovito igro tkanja fizi~nih, emotivnih, intelektualnih, delovnih, domišljijskih ali povsem bežnih vezi med avtorico in izbranimi sogovorniki razli~nih generacij, statusov in poklicev, kjer najdemo umetnike, strokovnjake drugih podro~ij, glasbenike, pisatelje, vsakdanje ljudi, a tudi pomembne predstavnike javnega življenja, prijatelje, bežne znance, pa tudi njene osebne sovražnike. V pisnem vabilu je izbrance povabila, da bodisi s skopimi ali globlje poznavalskimi opisi sooblikujejo galerijo portretov Lorene Matic. Zapis je dopolnila celo s sugestijo, naj ji pomagajo izboljšati lastno podobo, in z vprašanjem, katero idealno darilo bi izbrali zanjo. Rezultat te njene akcije – sama jo imenuje »manifestacija narcisoidnosti na najvišjo potenco« – so na desetine odgovorov v obliki risb, fotografij, samostojnih besedil, predmetov, kolažev, manjših instalacij, ki ponujajo razli~ne portrete iste osebe. Nekateri umetniki so motiv interpretirali z vnosi fragmentov njih samih in postali aktivni so-ustvarjalci projekta. Prostorsko zgodbo zaznamuje kompleksna struktura prepletanja povsem vsakdanjih predmetov ter izbranih umetniških stvaritev v podobi in besedi, ki presegajo dokumentarni vidik predstavitve in spreminjajo galerijski prostor v analiti~ni labirint, kjer se dimenzija osebnega, psihološko-mentalnega prepleta s širšim socialno-kulturnim kontekstom, tako pomembnim pri dolo~anju identitete posameznika v sodobni družbi. Majda Božeglav Japelj

The hectic pace of a globalised world and the related economic relations, the outburst of progressively sophisticated communication tools, the instant access to information and the lively mobility of people and goods have dramatically changed the perceptions of the man’s immediate and wider surroundings, the geographic boundaries and individual identity. The all-pervading borderless society has shaken the once solid feeling of belonging to a single community. The fears that have consequently arisen are undermining our trust, generating anguish and the fear of loosing something, without giving clear, tangible clues about the fear itself. As all the basic reference points that contribute to defining both the collective and the individual identity, have become unstable, present-day creators have themselves become untiring wanderers and nomads. In seeking a balance between the physical and mental spaces of one’s own experiences, artists step into a politically, socially and economically desolate existence, which inescapably affects their artistic expressions and methods. Lorena Matic and Gani Llalloshi are analysing in their own ways the human relations, the problem of facing ourselves, our identities, shaped by being part of the living environment of our choice, as well as about constantly checking the role and the position of individuals in relation to others. Although shaping their ideas in their own, unique styles and using a range of media (drawing, text, collage, conceptual use of photographs, performances and travesties), they are both elaborating on the figure, the human body as the best motive for directly revealing the issue of one’s personal identity. Llalloshi’s manual practice of interpreting portraits is, in this case, an antidote to the conceptual challenges posed by Lorena Matic in kaleidoscope of projections of people and the artist herself in the eyes of others. While Llalloshi’s large portraits of his latest series, entitled The Tree of Life, offer us the opportunity to reflect and explore family histories and intricate intimate relationships, Matic is expanding her continuous artistic experience of metamorphoses and redoubling towards the outside by leaving the experience to others: her relatives, friends, people she vaguely knows, her neighbours, strangers and even enemies. The result of her candid question What am I like? is a varied collection of answers given by the people surveyed, expressed in images and words. Gani Llalloshi is a weathered listener of modern times. He mixes visual styles, figurative arts and other genres, he is combining high-brow and lowbred culture with history, personal recollections and collective imagery. His clear and translucent visual style creates a peculiar mix of recognisable originality. His openness to the world, his sensibility to burning political and social issues, drawn more often than not from his direct surroundings, reflect in the careless use of an array of techniques and media: ranging from painting to graphics, from drawing to performances and spatial interventions. Painting, however, remains the genre that basically defines him as an artist. Llalloshi’s decisively powerful and vibrant conceptual figures are best expressed on large painting formats. Kosovo, his native land, with the turbulent events of its ancient history and recent past, combined with its people’s daily toils and struggles, plays an important role in his works. In his preceding series entitled Nostalgie the artist has placed his idyllic (metaphysical) landscapes, soaked in an Arcadian atmosphere, safely into picturesque frames made of abstract signs, taken from Albanian rugs or qilims. He explained that the imaginary landscapes that have been residing in him for a long time, have turned into projections of the story of his own life. Nostalgia pervades in some way the latest series, as well: a work-in-

progress called The Tree of Life. The genealogical tree, a representation of one’s ancestry as a widely branching out tree trunk, was used by the artist as an opportunity of re-entering the micro territory of his fathers. The intimate story of a family album is woven from a series of photographs of his closer relatives, with the artist’s self-portrait among them. The series made on the basis of photographs is strongly marked by the artist’s choice of large formats, in which the faces have been put on a neutral backdrop either frontally or slightly skewed. Gigantography, the excessively over-dimensioned representation of images, as a challenge to a simple topic, endows his work with visionary clout, which is even more effective when viewed from a distance and when the works are lined up in space. The idea of large-format portraits has probably dictated the choice of the artistic techniques (coal drawings, cameos, acrylic layering and glue overcoats) and media (paper) to the extent where the materials and the medium used simply blended with the idea and gained in expressive force. The use of a black-and-white notebook has thus given the artist the chance of sketching rapid and realistic notes about what he saw, in the way the human eye perceives it, i.e. through volumes and light. The author controls the square drawing area mainly by combining paper cuttings acting as a skeletal basis, intervening on top of it with a fully fledged and decisively drawn lines, curves, stops and dispersed areas that gradually thicken, when needed, until becoming pitch black. It should be said, at this point, that the endeavour required considerable physical effort and resilience, if we only think about the format and the quantity of dust involved in drawing with coal. His pictures are a record of the artist’s intensive flow of thoughts while trying to feel and sense the person to be drawn. The pictures bear witness to his presence and close relation to the persons portrayed. Treading with the sensibility of a caring observer, the author has tried to emphasize those traits of the familiar faces he has seen on endless occasions that he keeps in his memory, the characteristic moods, facial expressions or unmissable details and attributes, such as his mother’s headscarf and his father’s French beret. He goes on exploring his motif’s every little detail that could contribute to a deeper aesthetic and psychological analysis, thus revealing the level of the artist’s emotional involvement. The portraits of his late parents—caught in the childhood memories of a grown-up man—are even more convincing in their hugely oversized variation. The spatial remoteness or—conversely the immediate proximity that may affect people’s relations to their neighbours—turn his portraits of his beloveds on large paper surfaces into intense “emotional maps”. Llalloshi’s portraits—in spite of their markedly autobiographical note—transcend the artist’s personal history with their communication potential, charged with suggestions and challenges, and thus become a metaphor of a wider world of images, in which every individual could discover new exploring opportunities. Lorena Matic from Trieste, a multifaceted, contemporary visual artist, prefers to explore media that escape the traditional boundaries of genre. Conceptually applied photographs, videos, performances, installations or travesties are some of the expressive tools, used to explore the meaning of identity in the present on the thin line between reality and imagination. Beginning and engaging in a dialogue with others is an important, if not crucial, element of her work, as it stirs up reflections on topical social issues, often highlighted by sharp remarks and irony. Dialogues play an active role in her creative process and hint at the importance of experience, which even exceeds the value of the final and accomplished product.

Matic explores her individual identity and the wide range of its expressions—similarly to other contemporary artists—using her own body and exploring its emotional and physical limitations. Her rich repertoire of travesties and costume play draws from the culture of film and theatre shows, the universe of the new economy and the scientific discoveries in the fields of genetics and biotechnology in particular, that are relevant to the future of mankind, without neglecting the array of more or less conformist profiles, which the artist uses for developing her articulated artistic comments. She directs her appropriation strategy into the past. The story of Jasmine Bodois, a mysterious and tragic star of mute cinema—for example—is recorded in meticulously staged photographs, while the public display of her personality took place in an exhibition as a unique opportunity for putting together a mosaic of the actual existence of the personality by resorting to rare pieces of evidence. The author uses physical metamorphoses to recount a series of attractive and engaging stories filled with double entendre. Viewers may take up the role of voyeurs or sceptics, who are unable to understand the reason for which on the photographs of the Professions series, there are professional figures in absolutely prosaic working environments that have nothing to do with them. She violates the rules of straightforwardness with irony and thus puts a chef into a car-repair shop and an orchestra director into a manufacturing plant. The statements given in a contradictory way—somewhere between clear content and incomprehensible communication—speak about the fact that in the current living conditions, there is an increased need for openness and acceptance of diversity, of others, of one’s neighbour in day-to-day life and not only relying on genetic modifications in a visionary future (Eva series). With the What am I like?, Matic has turned around her modus operandi. She has waived authorship of the works exhibited and had her portrait shaped in images and words by others, as if it were about some kind of integrative relation psychotherapy with the individual at the centre, ready to publicly disclose portions of her personality, which in this case, happens to be the artist. We thus discover a witty game of making physical, emotional, intellectual, operational, fantastic or passing connections between the author and selected interlocutors of all generations, statuses and professions, including artists, specialists, musicians, writers, ordinary people and renowned public figures, friends and personal enemies. The artist has invited a selection of people to contribute to co-creating the Lorena Matic portrait gallery with their scant or extensive description. She has also suggested that they help her improve her self-esteem and asked them what would be the perfect gift for her in their view. The result of the exercise, which she calls a the highest manifestation of narcissism, consists of tens of replies in the form of drawings, photographs, original texts, objects, collages and small installations portraying the same person. Some artists have interpreted the subject by adding their own fragments, thus becoming active co-creators. The spatial narrative is marked by a complex structure combining ordinary objects and selected reproductions and descriptions of art pieces that reach beyond the mere documentary value and turn the gallery into an analytic labyrinth, where the personal, psychological and mental dimensions blend with the wider social and cultural contexts, which strongly affect the personal identity of people in today’s society. Majda Božeglav Japelj

Gani Llalloshi, Mati, 2014, 200 cm x 145 cm, papir, oglje, lepilo, akril

Gani Llalloshi, O~e, 2014, 200 cm x 145 cm, papir, oglje, lepilo, akril

Gani Llalloshi, Ĺ˝ena Barbara, 2015, 200 cm x 145cm, papir, oglje, lepilo, akril

Gani Llalloshi, H~i Rina, 2015, 200 cm x 145 cm, papir, oglje, lepilo, akril

Gani Llalloshi, Avtoportret, 2015, 200 cm x 145 cm, papir, oglje, lepilo, akril

Misel o temi Govori o Loreni 2008, Francesco Impellizeri za Loreno Kakšna sem?

Short Story, Massimiliano Forza za Loreno Kakšna sem?

Carlo Bach za Loreno Kakšna sem?

Profil ženske I., Jose’ Molina za Loreno Kakšna sem?

Darilo za Loreno, Edoardo Paticchio in Iuri Olivieri za Loreno Kakšna sem?

Gani Llalloshi je bil rojen leta 1965 v Prištini (Kosovo). Po kon~ani Akademiji za likovno umetnost v Prištini, kjer je na oddelku za slikarstvo (prof. N. Salihamenxhiqi) diplomiral leta 1989, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta 1991 zaklju~il še slikarsko specialko pri prof. Andreju Jemcu ter leta 1993 grafi~no specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Kot študent štipendist DAAD je v letih 1997/98 študiral na HDK v Berlinu. Od leta 1990 je ~lan DSLU. Živi in dela v Piranu. 1996 1999 2001 2003

2009 2010 2011 2012 2013 2013 1990 1991 1992 1993 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

2002 2004 2009

Samostojne razstave (izbor) Ljubljana, Galerija Equrna (kustosinja T. V. Brejc) Ljubljana, Galerija Kos (kustosinja N. Zoran) Ljubljana, Galerija Equrna (kustosinja T. V. Brejc) Fulda (Nem~ija): The Red Vayrus Berlin (Nem~ija), Galerija 35 Ljubljana, Galerija ZDSLU Piran, Mestna galerija, Obalne galerije, Piran: Free Market (kustosinja N. Marvin) Pulj (Hrvaška), Galerija HDLU (kustos P. Pauleta) Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran; Benetke, A+A Gallery, Slovene Centre for Visual Art: This is not TV (kustosinja M. Božeglav Japelj) Ljubljana, Galerija Kresija (kustosinja K. Š. ^ešsrek) Izola, Galerija Insula (kustos D. Mehmedovi~) Priština (Kosovo), Muzeu i Kosoves Ljubljana, Ljubljanski grad, Casamate: Nostalgie (kustos V. Nagy) Majšperk, Tovarna Umetnosti (kustosa N. Zgonik & V. Nagy) Dunaj (Avstrija), Galerie Schleifmühlgasse 12-14 (kustos V. Nagy) Skupinske razstave Zagreb (Hrvaška), Zagreba~ki salon Ljubljana, Galerija Rihard Jakopi~: Majski salon Reka (Hrvaška) Moderna galerija Rijeka: Bienale mladih Novo mesto, Dolenjski muzej: 2. bienale Slovenske grafike Oto~ec Videm; Pordenone (Italija): Razstava ZDSLU Ljubljana, Mednarodni grafi~ni likovni center: Mednarodni grafi~ni bienale Ljubljana, Mednarodni grafi~ni likovni center: Mednarodni grafi~ni bienale Kanagava (Japonska): The 18th international exhibition of print Novo mesto, Dolenjski muzej: 4. bienale slovenske grafike Oto~ec Pariz (Francija), Cité des Arts Berlin (Nem~ija), Humbolt University Novo mesto, Dolenjski muzej: 5. bienale slovenske grafike Oto~ec Ljubljana, Mednarodni grafi~ni likovni center: Mednarodni grafi~ni bienale Bonn (Nem~ija), Razstava ZDSLU (kustosinja N. Zgonik) Istanbul (Tur~ija) Mimar Sinan Guzel sanatlar Universitesi/Turn: ART in Kosova (kustos S. Maliqi) Onufri, Tirana (Albanija) (kustos E. Muka) Berlin (Nem~ija), NAW Pulj (Hrvaška) Galerija MC LUKA & Aneks LUKA; Galerija Vincent od Kastva; Galerija Diana; Augustov hram: Multimeridijan 2002 (kustosinja N. Marvin) Ljubljana, Moderna galerija (kustos I. Zabel) Pulj (Hrvaška), POLIS Adriatic Europa (kustosinja B. Ben~i~) Rovinj (Hrvaška), Artexchange Ljubljana, Mestna galerija; Maribor, Umetnostna galerija; Zagreb (Hrvaška), Muzej sodobne umetnosti: Risba na Slovenskem/ Drawing in Slovenia II, 1940-2009 (kustos A. Bassin) Priština (Kosovo): Price M.M (kustosa M. Robecchi & G. Ejupi) Mardin (Tur~ija), Mardin Guncel Contemporary (kustos D. Otyam) Mardin Tur~ija, Mardin Bienale (kustos D. Otyam)

2011 - 2012 Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac; Murska Sobota, Galerija Murska Sobota; Celje, Galerija sodobne umetnosti Celje; Velenje, Galerija Velenje; Kranj, Gorenjski muzej; Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, Nova Gorica, Mestna galerija; Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran: Pogled 6 - Jaz, tukaj,

2012

2013 2014

1989 1991 1992 1996 2002 2012

zdaj, potujo~a razstava (kustosinja B. Rupel, kustosinja za izbor umetnika M. Božeglav Japelj) Piran, Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran: Iz o~i v o~i/Face to face (kustosinja M. Božeglav Japelj) Pulj (Hrvaška), Muzej sodobne umetnosti Istra: Tu smo 3 (kustosa A. Biloslav & G. Cvajner) Umag (Hrvaška), Muzej Grada Umaga: 3 Umag Art Salon (kustosinja B. Boji}) Dunaj (Avstrija), Schleifmühlgasse 12-14; Ljubljana, ZRC SAZU; Maribor, EPeKa; Laafeld/Potrna (Avstrija), Pavelhaus/Pavlova hiša; Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran: Sledi/Spuren, potujo~a razstava (kustosa V. Nagy & D. Parizek) Nagrade Priština (Kosovo): Salon Mladi ZDUK Ljubljana, Majski salon ZDSLU Piran, Mednarodni slikarski ex-tempore Piran: odkupna nagrada Dunaj (Avstrija), Muzej Albertina: odkupna nagrada Piran, Mednarodni slikarski ex-tempore Piran: odkupna nagrada Piran, Mednarodni slikarski ex-tempore Piran: grand prix

Lorena Matic se je ve~krat rodila v razli~nih krajih in v Trstu, kjer živi in ustvarja. Deluje na podro~ju razli~nih medijev, od fotografije, videa, performansa, slikarstva in instalacij, pri ~emer se njena ustvarjalna poetika usmerja na raziskovanje identitete in medsebojnih odnosov z namenom, insceniranja dialoga in izmenjave z drugimi, kot pomembnim in klju~nim elementom znotraj njenega dela, v katerem ironi~no obarvana izstopa aktualna socialna problematika. Od leta 2005 sodeluje z galerijo Romberg Arte Contemporanea iz Latine ter je pobudnica in umetniška direktorica projekta Tokrat je na sceni …, ki se na podro~ju didaktike in družbene etike z nate~ajem, razstavami in pripravništvi pod vodstvom mednarodnih gostujo~ih profesorjev osredoto~a na nove generacije mladih iz Italije in drugih držav. www.lorenamatic.it Osebne razstave (izbor) 1995 Trst (Italija), Teatro Miela: I Mestieri (kustosinja M. Campitelli) 1998 Milano (Italija), B&D Studio: Jasmine Bodois by Sophie Aubertine (kustosinja S. Zannier) Trst (Italija), Museo Revoltella: Strada facendo (kustosinja A. Madesani) 1999 Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran: N.A.C. New Agency Corporation presents Lorena Matic (kustosinja S. Zannier) Padova (Italija), Galleria Estro: Eva (kustosinja M. Campitelli) Videm (Italija), Lignano Sabbiadoro, Sbaiz Spazio Arte: Eva la donna genetica (kustosinja S. Zannier) 2005 Videm (Italija), Passariano, Villa Manin, Centro d’Arte Contemporanea: Ouverture (kustosinja S. Cosulich Canarutto) 2007 Rim (Italija), Galleria Romberg: Lorena Matic: Lotto nr. 4 & Josè Molina: Predatores, (kustosa I. Bergantini & G. Marziani) 2008 Umag (Hrvaška), Marin Gallery: Lorena Matic & Spela Vol~i~ (kustosinja S. Marin) Trst (Italija), Sala Espositiva Aeroporto Friuli Venezia Giulia: Festival Triestéfotografia. Lorena Matic & Manfred Segerer (kustos A. Curto) 2009 Umag (Hrvaška), Marino Cettina Gallery: Lorena Matic (kusosinja D. Cettina) Koper, Galerija Meduza; Obalne galerije Piran: Eve Kante “Un giorno a Roma” di Lorena Matic (kustosinja M. Božeglav Japelj) 2012 Trst (Italija), Teatro Miela: Sensazioni Immobiliari, projekcija in sre~anje z Loreno Matic Trst (Italija), AMACI Giornata del Contemporaneo 2012, Atelier: Il tè delle 5 2013 Gorica (Italija), Cormons, BorgoSanDaniele: BeautyCases (kustosinja S. Zannier) Trst (Italija), AMACI Giornata del Contemporaneo 2013: A.A.A.SOSIA CERCASI

2015 Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran: Lorena Matic& Cianographicsisters MaraveeCorpus. Javna telesa / Corpi pubblici (kustosinja S. Zannier) Skupinske razstave (izbor) 1991 Piacenza (Italija), Villa Braghieri Arte: Estate rock (kustos E. Gazzola) 1993 Bologna (Italija), Spazio Culturale Navile: Open Arte a Perdere (kustos V. Dehò) 1997 Guarene (Italija), Alba, Fondazione Sandretto Re Rebaudengo: 8 giovani artisti Trevi (Italija), Perugia, Flash Art Museum, Palazzo Lucarini: Aperto Italia 97 (del razstave je kurirala S. Zannier) New York (ZDA), Eight Floor Gallery: Eclectic Fragmentation (kustosinja M. Campitelli) Trst (Italija), Palazzo Costanzi & Museo Revoltella: Zone d’arte Alterazioni del quotidiano (kustosinja S. Zannier) Trst (Italija), Area Science Park: Real Fiction (kustosinja M. Campitelli) 1998 Frankfurt (Nem~ija), Art Frankfurt: B&D Studio Milano Bologna (Italija), Arte Fiera: B&D Studio Milano Treviso (Italija), Parè di Conegliano, Galleria Biblo: Traslazioni (kustosinja M. Campitelli) Milano (Italija), Spazio Consolo: Cronache Vere (kustos A. Riva) Milano (Italija), Cascina Grande: Periscopio (kustosa P. Campiglio, A. Madesani in F. Tedeschi) Pariz (Francija), Paris Photo: B&D Studio Milano Trst (Italija), Galleria Tommaseo: Casanova e la seduzione (kustosinja E. Cappuccio) Trst (Italija), Teatro Stabile Rossetti: La tragedia di Amleto (kustosinja N. Bassanese) 1999 Bologna (Italija), Arte Fiera: B&D Studio Milano Sassari, (Italija), Museo d’Arte Contemporanea Masedu: Atlante: geografia e storia della Giovane Arte Italiana (kustosa G. Altea & M. Magnani; sekcijo za Furlanijo Julijsko-krajino je kurirala S. Zannier) Budimpešta (Madžarska), Ludwig Museum: Fine Weather (kustosa G. Carbi & L. Michelli) Benetke (Italija), Fondazione Bevilacqua La Masa: Autori-tratti-italiani (kustosa A. Arevalo & A. Fonda) Forlì (Italija), Sant’Arcangelo dei teatri: Interni con figure (kustos G. Papi) Trst (Italija), Teatro Miela: Work in progress (kustosinja M. Campitelli) 2000 Milano (Italija), 111 di Angioletta Miroglio: Work in Progress / 20 anni del gruppo 78 (kustosinja M. Campitelli) Trst (Italija), Galleria Tommaseo: PNUDGOTS, artisti under 35 del Friuli Venezia Giulia, (kustosi G. Carbi, L. Michelli, S. Punis, C. Tavella, R. Caldura, P. Bristot, F. Jesurun) Umag (Hrvaška), Galleria Marino Cettina: Bloody Body Value Nobody - Mostra Internazionale di Fotografia (kustosi M. Campitelli, M. Grznic, R. I. Jankovi}, A. Ledere, M. Marcovec) Rimini (Italija), Rimini Fiera: Personae (kustosi M. B. Castellotti, L. Caramel, C. Casero, C. De Carli, F. Tedeschi, M. Vianello) Torino (Italija), Artissima: Galleria Estro, Padova Celovec (Avstrija), Alpen-Adria Galerie (ex Galerie im Stadthaus): Zone d’arte Videm (Italija), Tolmezzo, Auditorium Comunale, Palazzo Frisacco, Museo Gortani: On The Rocks - Interventi Moda, Monaci in Montagna (kustosinja S. Zannier) 2001 Torino (Italija), Basic Village: Fotografia al Femminile (kustosa M. Villone & B. Borghese) Videm (Italija), Buttrio, Villa di Toppo Florio: Punto a Nord Est (kustos A. Del Puppo) Milano (Italija), Mostra Mercato (kustos C. Madesani) Piran, Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran: PNUDGOTS, artisti under 35 del FVG (kustosi G. Carbi, L. Michelli, S. Punis, C. Tavella, R. Caldura, P. Bristot, F. Jesurun) 2002 Trst (Italija), Galleria Tommaseo: Shock&Show (kustosinja M. Campitelli) Trst (Italija), Grignano: Eyes Wide Shut (kustos A. Curto) Trst (Italija), Museo Revoltella: Progetto per la mostra Tram Way Katalog izdal: Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica – Zanj odgovarja: Pavla Jarc – Urednica: Mateja Polj{ak Furlan – Besedilo: Majda Božeglav Japelj – Fotografije: Jaka Jeraša, Lorena Matic – Oblikovanje: Adenda d.o.o. – Tisk: Tiskarna Present d. o. o. – Naklada: 300

(kustosinja M. Campitelli) 2003 Piran, Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran: Italijanski Avtoportreri (kustosa A. Fonda & A. Arevalo) Trst (Italija), Galleria Tommaseo: Works on paper” by 365 contemporary Artists (kustosa P. Bonora & F. Jesurun) 2004 Trst (Italija), Museo Revoltella: EATABLE GLASS. Vetro da tavola, Sesto Concorso Internazionale di Design Trieste Contemporanea 2004 Trst (Italija), Tram di Opicina: Arte in Tram (kustosinja M. Campitelli) Torino (Italija), Pinerolo, En Plein Air Artecontemporanea: Il corpo solitario ovvero: La necessità dell’autorappresentazione (kustos G. Bonomi) Messina (Italija), Gala di Barcellona, Museo Epicentro: XI Esposizione Nazionale d’Arte - Artisti per Epicentro (kustos N. Abbate) Benetke (Italija), Fondazione Bevilacqua La Masa, Palazzetto Tito: Share(d) Space, per il progetto Borders, performance Piatti parlanti / voci di confine (kustosinja A. Fonda) Mantova (Italija), Gazoldo degli Ippoliti, Museo d’Arte Moderna e Contemporanea: IV Biennale d’Arte Postumia Giovani 2004 (del razstave je kurirala P. Artoni) Benetke (Italija), Ca’ Rezzonico, Civici Musei Veneziani: EATABLE GLASS Vetro da tavola Videm (Italija), Arte Studio Clocchiatti: Artists of Fun. Autoritratti dalle Nazioni Unite Funtastiche (kustos P. Ciani) 2005 Trst (Italija), Museo Revoltella: Help (kustosinja M. Campitelli) Trst (Italija), Museo Revoltella; Videm, GAM, Galleria d’Arte Moderna: La donazione Kurlander (kustosinja M. Masau Dan) Videm (Italija), Rivignano, Villa Otellio di Savorgnan: Maravee Preview Party 2005 (kustosinja S. Zannier) 2008 Trst (Italija), ve~ lokacij, Festival Triestéfotografia (kustos A. Curto) Ljubljana, Jakopi~eva Galerija: Triestéfotografia for Ljubljana (kustosa A. Curto & D. Sluga) Milano (Italija), Teatro Libero: Identità e differenze a geometria variabile (kustosa A. Curto & E. Garavello) Piran, Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran: Fotografija, ki je ni / (Not) a Photograph (kustos V. Nagy) 2009 Vicenza (Italija), Bassano del Grappa, Palazzo Agostinelli: Glasstouch (kustos F. Jesurun) Pordenone (Italija), San Vito al Tagliamento, Castello e Palazzo Altan: Palinsesti. Licof (kustosinja E. Pezzetta) 2011 Videm (Italija), Majano, Castello di Susans: Maravee Fabrica (kustosinja S. Zannier) Videm (Italija), Villacaccia di Lestizza, Ai Colonos: Piermario On Air - performance Lorene Matic za Giorgia Conti (kustosa E. Biancuzzi & G. Cecotti) Trst (Italija), Magazzino 26, Porto Vecchio: 54a Biennale di Venezia - Biennale Diffusa, estensione del Padiglione Italia (kustos V. Sgarbi) 2012 Trst (Italija), Palazzo Costanzi: Più o Meno positivi 2013 Videm (Italija), Merlana di Trivignano Udinese, Antico Folador di Villa Rubini: Gaiamente. Primo Festival del Biocentrismo Trst (Italija), DoubleRoom: 35 performance del Gruppo 78: 1978-2013 (kustosinja M. Campitelli) 2014 Videm (Italija), Majano, Castello di Susans: MaraveeCorpus. Il corpo abitato, collettiva internazionale di fotografia (kustosinja S. Zannier) Dunaj (Avstrija), Galleria Shleifmuhlgasse 12-14; Ljubljana, ZRC SAZU; Maribor, EpeKa; Laafer Potrna, Pavlova Hisa; Koper, Galerija Loža, Obalne galerije Piran: Sledi / Spuren potujo~a razstava (kustosa V. Nagy & D. Parisek) Nagrade 2004 Trst: Nagrada Fondazione Città di Trieste na šestem mednarodnem nate~aju Design Trieste Contemporanea, Trst, Museo Revoltella Ljubljana: Omemba umetnika na nate~aju za štipendijo “Renzo Pincherle” za umetniško rezidenco v Mednarodnem grafi~nem likovnem centru Ljubljana leta 2004 Javne zbirke delo v stalni zbirki Muzeja Revoltella, Trst delo v zbirki Muzeja Epicentro a Gala di Barcellona, Messina Izid kataloga sta omogo~ili:

Mestna galerija Nova Gorica Trg E. Kardelja 5 SI 5000 Nova Gorica T + 386 5 335 40 17 E mestnagalerija@kulturnidom-ng.si W www.mgng.net Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto.