Dve desetletji Glasbe z vrtov svetega Frančiška, zbornik by Kulturni dom Nova Gorica

Vsebina 4

Frančiškanski samostan Kostanjevica

Pavla Jarc Dve desetletji Glasbe z vrtov svetega Frančiška

p. Marjan Čuk Ob jubileju

Matej Arčon Ob jubileju

Škrabčeva zapuščina kot navdih za glasbeni cikel

Metka Sulič Mladinsko glasbeno udejstvovanje za programe koncertne ustanove

Mladi glasbeni biseri v besedi in sliki

Pogovor z novinarjema

Pregled koncertnega dogajanja od 1994 do 2014

Mediji o Glasbi z vrtov svetega Frančiška

Frančiškanski samostan Kostanjevica Ob južnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji, se na 143 metrov visokem griču dvigata cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kostanjevici ali ’na Kapeli’, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Za prebivalce z obeh strani meje je ta kraj oaza zelenja, miru in duhovnosti.

Poleg različnih legend, povezanih z ustanovitvijo cerkve, ostaja zgodovinsko dejstvo, da je leta 1623 grof Matija Thurn dal zgraditi cerkvico, kamor so prenesli Marijino podobo, pred katero so se verniki zbirali v molitvi in k cerkvenim obredom. Po grofovem naročilu so ob cerkvi sezidali tudi manjši samostan. Med prvimi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani. Z odlokom avstrijskega cesarja Jožefa II. so jih v drugi polovici 18. stoletja pregnali s Kostanjevice. Leta 1811 pa je bila dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. Za obnovitev cerkve, porušene med prvo svetovno vojno, so poskrbeli v letih 1924–1929. Obnovili so štukature in tako v veliki meri oživili njeno nekdanjo lepoto. V osrednjem delu velikega oltarja je v pozlačenem okvirju, obdanem s krogom žarkov, podoba Marije z Jezusom, ki je prikazana kot Kostanjeviška Mati Božja. Številne nagrobne plošče so posebnost kostanjeviške cerkve in znamenje tesne povezanosti, ki so jo goriški plemenitaši čutili do tega kraja.

Grobnica na Kostanjevici

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 4

Samostan ima tudi knjižnico, ki nosi ime po patru Stanislavu Škrabcu. Največji slovenski jezikoslovec – slovenist 19. stoletja je na Kostanjevici živel dobrih dvainštirideset let. Bil je profesor na gimnaziji in urejal je revijo Cvetje z vertov sv. Frančiška. Na platnicah te revije je objavljal svoje jezikoslovne članke in razprave. Knjižnica ima nad 16.500 knjig, med njimi najdemo tudi 30 inkunabul (prvotiskov). Njena posebna dragocenost je prva slovnica slovenskega jezika avtorja Adama Bohoriča iz leta 1584 Arcticae horulae (Zimske urice) z njegovim lastnoročnim posvetilom. Grobnica na Kostanjevici hrani ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbon. Ob francoski revoluciji leta 1830 so jih pregnali iz Francije. Najprej so se zatekli na Škotsko, potem v Prago, končno pa so našli zatočišče pri goriškem grofu Coroniniju v Gorici. Pokopani so bili na Kostanjevici, zato ta kraj nekateri imenujejo tudi ’Mali St. Denis’. Poleg zadnjega francoskega kralja, Karla X., je v kripti našlo svoje počivališče še pet zadnjih potomcev francoske veje družine Burbon. Pod sredino cerkve so naredili prehod v grobnico, ki se nahaja pod daritvenim oltarjem, sarkofagi so izdelani iz kraškega marmorja.

Leta 1994 je dal samostan vzhodni del stavbe na razpolago italijanskemu duhovniku Don Pierinu Gelminiju. Ta je v njem odprl skupnost Srečanje, prvo v Sloveniji, kjer živijo fantje, ki so se odločili, da zapustijo pot odvisnosti od drog. V skupnem življenju, s samopomočjo in medsebojno pomočjo, z navajanjem k redu, disciplini in odgovornosti ter z delom si utrjujejo voljo, da bodo sposobni zaživeti odgovorno in samostojno. Leta 2003 je dal samostan na razpolago večji del svojega vrta ob cerkvi in samostanu za zasaditev vrtnic burbonk. Vrtnice nosijo ime po otoku v Indijskem oceanu Ile de Bourbon (danes imenovan Reunion), ki je bil v času njihovega žlahtnjenja v lasti te francoske kraljevske dinastije. Ponašajo se s cvetenjem čez vso sezono, z rožnatimi barvami in dišavnostjo. Rožni vrt burbonk na Kostanjevici se uvršča med največje tovrstne zbirke v Evropi in v svetu.

5 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Dve desetletji Glasbe z vrtov svetega Frančiška

Pavla Jarc, umetniška vodja od leta 2004

Glasba z vrtov svetega Frančiška v prijetnem okolju Frančiškanskega samostana Kostanjevica že dvajset let bogati goriški kulturni prostor in mu s koncerti, namenjenimi predvsem mladim, še neuveljavljenim, a izredno nadarjenim glasbenikom zlasti z naših ’goriških vrtov’, daje poseben pečat. V vseh teh letih smo bili priče veliko izjemnim koncertnim nastopom, ki so izžarevali svežino, mladostno energijo, iskreno željo po muziciranju in doživeli občudovanje številnega občinstva. Ko smo ob pripravah na ta zbornik listali po našem arhivu, smo z navdušenjem ugotavljali, koliko nekoč mladih, še neuveljavljenih glasbenikov, ki je koncertiralo v tem glasbenem ciklu, je danes priznanih solistov ali komornih glasbenikov. Zato lahko rečemo, da smo glavni namen dosegli. Mladim, še neuveljavljenim glasbenikom smo omogočili stopiti na koncertni oder, da širšemu občinstvu pokažejo svoje znanje in talent, ter jim odprli vrata v širni glasbeni svet, kjer utrjujejo svojo umetniško pot. Veliko pozornosti je bilo vsa ta leta namenjene tudi spodbujanju ter predstavitvi slovenske in ožje primorske oziroma goriške glasbene ustvarjalnosti, ki je bila vselej bogato zastopana v koncertnih programih nastopajočih. In ne nazadnje, Glasba z vrtov svetega Frančiška pomeni sodelovanje glasbenikov, glasbenih pedagogov in ustanov na širšem goriškem območju ter povezuje glasbenike in občinstvo z obeh strani meje. Vse to je nazorno prikazano v pričujočem zborniku, s katerim bi radi zaznamovali obletnico in seznanili javnost z živahnim utripom dvajsetih sezon Glasbe z vrtov svetega Frančiška. V njem so poleg pogleda v zgodovino glasbenega cikla, strokovne ocene in bogatega slikovnega gradiva popisani tudi vsi koncerti. Dvajsetletnica je tudi priložnost za zahvalo, v prvi vrsti Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica, ki nam je prijazno odprl svoja vrata in skupaj z nami verjame v duhovno moč glasbe, s katero lahko premagujemo številne nesmisle in negotovosti današnjega časa. Iskrena hvala mojima predhodnicama, Alenki Saksida in Tanji Kuštrin, vsem mojim sodelavcem, glasbenim strokovnjakom, Mestni občini Nova Gorica, sponzorju – zavarovalnici Adriatic Slovenica in številnemu občinstvu. Skupaj z nami se zavedajo pomena tega glasbenega cikla in nam vsak po svojih močeh pomagajo pri njegovi realizaciji. Ob jubilejni sezoni si v Kulturnem domu Nova Gorica želimo, da bi takšna izbrana glasbena srečanja še naprej plemenitila ta pomembni kulturnozgodovinski biser v našem mestu s tehtnimi koncertnimi programi in spodbujala glasbeno ustvarjalnost mladih. Naj ti edinstveni koncerti tudi v prihodnje odpirajo nove poti v vznemirljivi glasbeni svet, ki vsebuje veliko znanega in vselej pušča čar neodkritega.

Pavla Jarc, direktorica

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 6

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji, ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem. sv. Frančišek Asiški, Sončna pesem

Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, spomenik cerkvene umetnosti, duhovno središče, zgodovinski in kulturni spomenik, je priljubljen kraj številnih Novogoričanov in okoličanov. Ko se je leta 1994 v njem rodil Škrabčev odbor, katerega namen je bil oživljanje in ovrednotenje jezikoslovne dediščine patra Stanislava Škrabca, ki je tukaj preživel dvainštirideset let, je ideja o premikanju mej navdušila takratno direktorico Kulturnega doma Alenko Saksida, ki je bila tudi članica Organizacijskega odbora Škrabčevega projekta. Pozornega poslušalca je našla v gvardijanu samostana patru Niku Žvoklju in obojestransko navdušenje in zagnanost sta rodila sadove. Že oktobra istega leta je zagledal luč sveta cikel koncertov, poimenovan Glasba z vrtov svetega Frančiška. Kasneje se je cikel premaknil v pomladni čas, v maj in junij, ko je na samostanskem vrtu tudi v vsem svojem razcvetu čudovita zbirka vrtnic burbonk, ki že tako žlahtnemu okolju prispeva še dodatno vrednost. Tako se je čudovito združilo poslanstvo patra Škrabca, ki je bil zagovornik tradicije v slovenskem knjižnem jeziku in utemeljitelj slovenskega pravorečja, s poslanstvom mladih, nadebudnih in še ne uveljavljenih, predvsem primorskih in goriških glasbenikov z obeh strani meje. Na ta način so mladi umetniki dobili možnost nastopanja, ki je na začetku svoje glasbene kariere nimajo v izobilju, Kostanjevici pa so dodali žlahtnost moči in pozitivnega poslanstva glasbene muze. V dvajsetih letih so se na Kostanjevici menjali številni predstojniki, spremembe so bile tudi v vodstvu novogoriškega Kulturnega doma. Ves čas pa je nespremenjen ostajal duh svetega Frančiška, duh odprtosti, širine in sožitja. Tudi občinstvo, ki se je vsa ta leta oblikovalo, raslo in se plemenitilo, se je na vse pobude lepo odzivalo. V samostansko okolje tako ne prihajajo samo

ljudje, ki se tukaj počutijo domače, pač pa je kraj odprt za vse, ki jim je skupni imenovalec občudovanje lepot božjega stvarstva, najsi bo v glasbi ali v besedi. Tako se na poseben način prepletajo in tkejo nitke duhovnega bogastva vsakega nastopajočega in poslušalca. Nihče ne odide praznega in utrujenega srca, zato smo še toliko bolj veseli, da lahko sprejmemo ponudbo Kulturnega doma Nova Gorica, ki vsako leto skrbno in premišljeno pripravi program, in odpremo vrata Kostanjevice za vse, ki jih glasba dela boljše. Cikel koncertov Glasba z vrtov svetega Frančiška za Frančiškanski samostan, ki neguje in ljubi kulturo, ne bi imel nobenega pomena, če ne bi šlo za ljudi. Tako pa se povezujeta in prepletata duhovnost in kultura, oblikuje se sožitje bivanja, ki ga v igre in zabavo ukleščeno mesto še kako potrebuje. Brez naklonjenosti vodstva novogoriškega Kulturnega doma in zglednega sodelovanja si ne bi mogli zamišljati uresničevanja plemenitega vzgiba izpred dvajsetih let. Vedno znova se potrjuje dejstvo, da prave in žlahtne ideje odpirajo vrata brez predsodkov in puščajo neizbrisne sledi v vseh, ki sodelujejo. In glasbeniki, ki so v teh letih nastopili v samostanski dvorani, imajo danes odprta vrata na kulturne odre v domačem prostoru in po svetu. Zato v hvaležnosti letos že dvajsetič odpiramo naša samostanska vrata Glasbi z vrtov svetega Frančiška, da bi vi lahko odprli svoje srce in dušo za večno Lepoto.

p. Marjan Čuk, gvardijan, s sodelavci

7 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Spoštovani,

Glasba z vrtov svetega Frančiška že dve desetletji pomembno sooblikuje kulturno ponudbo na Goriškem. Že v samem začetku je bila zasnovana z občutkom in s posluhom za predstavitve glasbenikov, s posebnim poudarkom na mladih glasbenih ustvarjalcih, ki so še v razcvetanju glasbene poti. Izvrstni programi so vsa leta odmevni v širšem regijskem, slovenskem in mednarodnem prostoru. Glasba z vrtov svetega Frančiška lahko danes s ponosom zre v preteklost, na dvajset uspešnih in odmevnih glasbenih sezon, hkrati pa se že tudi pogumno spogleduje z novimi izzivi v prihodnosti. Projekt je postal prepoznaven in dobro sprejet ne le zaradi izvrstnih glasbenih dogodkov, ki jih ponuja, pač pa tudi zaradi prizorišča v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico, ki daje dogodkom prav poseben pečat. Izvrstna glasba in dragocena kulturna dediščina ustvarjata izjemno vzdušje in razpoloženje. Mestna občina Nova Gorica se trudi ohranjati kulturno ponudbo na visoki ravni, saj se zavedamo, da kultura ni nebodigatreba, temveč pomemben dejavnik razvoja, plemenitenja in samozavesti naroda. Te misli zaključujem z željo, da bi nas Glasba z vrtov svetega Frančiška še naprej razveseljevala, združevala in bogatila s prav posebno energijo, ki jo premore preplet izvrstne glasbe in očarljivega okolja.

Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 8

Škrabčeva zapuščina kot navdih za glasbeni cikel Vrednotenje zapuščine patra Stanislava Škrabca (1844–1918)1 se je začelo na pobudo patra Nika Žvoklja, ki se je tenkočutno zavedal veličine njegove dediščine in si vztrajno prizadeval, da bi bila strokovno ovrednotena. To je bil začetek obširnega projekta in številnih z njim povezanih kulturnih dogodkov, med katere sodi tudi Glasba z vrtov svetega Frančiška. V tistem času je bila bogata in raznolika kulturna dediščina, ki jo je za svojimi zidovi hranil Frančiškanski samostan na Kostanjevici, še nepoznana. Med samostanske zaklade je sodila tudi knjižnica in med njenimi zidovi Škrabčeva zapuščina, ki ni bila poznana niti v širšem slovenskem prostoru. Škrabčev kulturni doprinos pa je bil izreden. Dr. Anton Breznik ga je imenoval za ’očeta slovenske fonetike’. Poleg številnih razprav o pravilnosti slovenskega jezika je pater Škrabec pisal o slovenskem jeziku na notranjih straneh platnic publikacije Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki so ga v samostanu začeli izdajali leta 1880 za posvetne vernike 3. reda svetega Frančiška. Za to se je odločil potem, ko so številne slovenske založbe zavrnile ponudbo o izdaji daljše jezikoslovne razprave, ki jo je napisal. Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki je izhajalo v tri tisoč izvodih, je Škrabec urejal dvaintrideset let, vanje pa je skoraj ob vsaki izdaji vključil lasten prispevek. Med znanstveniki je zaslovel po razpravah o glasu in naglasu našega jezika, o oblikovanju, fonetiki, skladnji, narečjih. Njegova jezikoslovna nadarjenost mu je omogočala celosten pristop k razumevanju jezika. V spovednici je pogosto prisluhnil narečju in osebo pri spovedi povprašal o izvoru narečja. V petintridesetih letih se je nabralo nad tisoč dvesto strani jezikoslovnih obravnav, ki so slovenska jezikoslovna vprašanja zanesle tudi čez meje Slovenije. Svoje razprave je pisal na poljuden, vsem razumljiv način. Bil je vnet zagovornik maternega jezika, tujke pa je preganjal. Prepričan je bil, da Slovenci svoj jezik in sebe premalo cenimo.

Požrtvovalno in zavzeto delo številnih strokovnjakov Na pobudo gvardijana Nika Žvoklja in bratov frančiškanov na Kostanjevici so oblikovali odbor za koordinacijo in usklajevanje številnih dejavnosti ob Škrabčevem projektu. Javnost se je začela seznanjati s Škrabčevo literarno osebnostjo šele po prizadevanjih odbora, ki je z vključitvijo znanstvenega preučevanja jezikoslovja dvignil patrovo delo iz pozabe v prepoznavno zapuščino. Nosilka projekta je bila Anica Ličen, ki jo je pater Niko Žvokelj prosil za pomoč pri pripravah na obeležitev 150-letnice rojstva patra Stanislava Škrabca, ki so jo praznovali 7. januarja 1994. Takoj po upokojitvi se je vključila v odbor, ki je pričel delovati konec leta 1993. Kot koordinatorka projekta je k sodelovanju povabila Alenko Saksida, takratno direktorico Kulturnega doma Nova Gorica, Jano Valentinčič, zaposleno na Občini Nova Gorica na Oddelku za kulturne dejavnosti, Rajka Slokarja, ravnatelja knjižnice, in Zoltana Jana, člana Državnega sveta Republike Slovenije. Kasneje so se članom odbora, ki so začeli snovati ta projekt iz nič in brez dolgoročnega načrta, pridružili številni drugi strokovnjaki in ga dvignili na nacionalni nivo. Vse, kar so imeli začetniki Škrabčevega projekta, je bil entuziazem. Pričetek urejanja Škrabčeve jezikoslovne zapuščine je sovpadal z obnovo objektov v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Poseben delež je pri tem zavzemala obsežna obnova knjižnice. Restavracija inkunabul2 je bilo ločeno področje, ki so ga z zanimanjem podprli sponzorji. Vse to delovanje se je razširjalo in pričelo dobivati goriški pečat. Vrednotenje dediščine in zapuščine patra Stanislava Škrabca je vsebinsko povezovalo 1 Stanislav Škrabec se je rodil 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici. Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici. Na gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1863 in istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. Mašniško posvečenje je prejel leta 1867. Dve leti je bil suplent na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu (poučeval je slovenščino, grščino in nemščino). Od leta 1869 do 1872 je v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje in leta 1876 opravil profesorski izpit. Od leta 1873 je živel v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici, kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji, in tam ostal 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine soške fronte med prvo svetovno vojno umaknil v Ljubljano, kjer je 6. oktobra 1918 umrl. Povzeto s spletne strani Škrabčeva ustanova: www.skrabcevaustanova.si. 2 Inkunabula – e ž (a) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

9 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

skupaj več strokovnih področij in spodbudilo k uresničevanju mnogih spremljevalnih dejavnosti. Zaradi številnih delovanj v samostanu so bila določena delovna področja v odboru razdeljena med posamezne odbornike. Projekt je postajal vse odmevnejši, saj so se novice o začetih prizadevanjih hitro širile v slovenski prostor. Dosegle so številne strokovnjake, ki so se začeli zanimati za študije neraziskanih akademskih vprašanj. Pobude so se iz regionalnih meja razširile prek Ljubljane vse do Dolenjske. Tam so oblikovali sklad 'Škrabčeva ustanova za mlade raziskovalce', kar je prinašalo nove izzive. Raziskovanja in rezultati so znova in znova ponujali, odkrivali in spodbujali k novim sodelovanjem. Ko so pričele izhajati še publikacije o Škrabčevem delu, je projekt pričel dobivati tudi vse večji ugled. Kulturni dom Nova Gorica v prepletu s Škrabčevim projektom Alenka Saksida, tedanja direktorica Kulturnega doma Nova Gorica in velika občudovalka kulturne dediščine, je v samostanu na Kostanjevici takoj prepoznala prijetno prizorišče komornih koncertov oziroma glasbenih prireditev. Kostanjevica s svojo lego in dragoceno kulturno dediščino namreč spontano vabi ljudi ne samo k bogoslužju, ampak tudi na sprehod, na razgled, v tiho premišljevanje, na klepet ali na kulturne dogodke. Snovanje novega glasbenega cikla je sovpadalo in izšlo iz odkrivanja Cvetja z vertov sv. Frančiška kot ene od pomembnih dejavnosti patra Škrabca, zato so niz koncertov Glasba z vrtov svetega Frančiška Škrabčeva knjižnica tudi tako poimenovali. DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 10

Ob raziskovanju Škrabčeve zapuščine so se rojevale vedno nove pobude, spodbujene tudi iz vizije povezovanja obeh Goric. Ko je bila knjižnica obnovljena, se je število obiskovalcev zelo povečalo. Ker je bil to od nekdaj priljubljen kraj Goričanov z obeh strani meje, je bila organizacija koncertov oblikovana v podobnem smislu. Na koncertih naj bi se srečevali glasbeniki z obmejnih območij. Prvotna zamisel je povezovala v enoten cikel tako slovensko kot tudi italijansko in furlansko umetnost. Kostanjevica je združevala umetnost teh treh jezikovnih področij in ljudi, ki na tem občutljivem ozemlju sobivajo. Glasba z vrtov svetega Frančiška se je ugnezdila na Kostanjevici kot ena redkih možnosti, kjer se mladi lahko začnejo uveljavljati z nastopi. Pri tem ciklu ni bilo programskih omejitev. Postopno so se pridobivale organizacijske izkušnje in smernice, ki so jih začrtovale pobude glasbenikov ter programskega sveta. Tako se je prvotna zamisel postopoma izoblikovala v cikel z mladimi nadarjenimi glasbeniki iz Slovenije in tudi z italijanske strani. Stalna partnerja pri koncertni ponudbi sta bila Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbena šola Nova Gorica, glasbeni talenti pa so se odkrivali tudi v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol. Delo je obrodilo sadove, ki se tudi po dveh desetletjih še vedno ohranjajo: ne samo da prihajajo številne ponudbe mladih glasbenikov in profesorjev z glasbenih šol, ki se želijo koncertno udejstvovati, temveč je med številnimi poslušalci veliko mladih, poleg tega pa koncerti vedno odmevajo v medijih. Razlogi za uspeh Začetni zagon izhaja iz Škrabčevega duha. Kulturni dom Nova Gorica je v samostansko dvorano pripeljal lastni klavir, saj si brez njega Glasbe z vrtov svetega Frančiška in tudi komorne igre ne moremo predstavljati. Uredili so vse potrebno, da je dvorana ustrezala zahtevam koncertnih odrov in ponujala izvrstne akustične možnosti. Patri frančiškani so bili nad to pobudo navdušeni in zato ta koncertni cikel traja še danes. Razlogi so tudi v ekipi in vodstvu Kulturnega doma Nova Gorica, ki programsko in žanrsko nenehno širi kulturne vsebine ustanove.

Alenka Saksida je prepričana, da moraš za uresničitev tovrstnih ciljev imeti pogum in veliko ljubezni do kulture, umetnosti, v tem primeru do glasbe. Potem moraš najti somišljenike in iz tovrstnega povezovanja črpaš moč, da lahko zamišljeno izvedeš. Kulturna dediščina kot izziv za glasbeno udejstvovanje Izpeljava Glasbe z vrtov svetega Frančiška je bil izziv, soroden Hitovim muzam in drugim glasbenim dogodkom, kot so bili koncerti na Dvorcu Vogrsko. Zamisel je bila pripravljati večere ’sončevih obratov’, kjer bi skladno z vsakim sončevim obratom (pomlad, poletje, jesen, zima) prilagodili tudi kulinariko. Največji poudarek dogodkov pa bi slonel na glasbi in koncertnem udejstvovanju. Iz tega ni nastalo veliko, ker so se v tistem času občine začele cepiti, kar je vplivalo tudi na organizacijo kulturnih prireditev, tako da so bile te vezane samo na lokalne skupnosti, to pa je pomenilo manjšo finančno razpoložljivost. Podobna zgodba je povezana z obnovo po potresu poškodovanega Gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Alenka Saksida je takrat s ploščadi za šolo na Dobrovem, kjer je v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica nastopal simfonični orkester pod taktirko Antona Nanuta, opazovala poškodovani dobrovski grad. Utrnila se ji je misel, da bi lahko z njegovo obnovo v tamkajšnjih prostorih uredili vse potrebno za izpeljavo koncertnih dogodkov. Skupaj z Emilom Smoletom in Polonco Nemec, ki je Doprsni kip patra Stanislava Škrabca na Erjavčevi bila takrat zaposlena v ulici v Novi Gorici, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. popotresnem odboru

za spomeniško varstvo, so dosegli, da je Kulturna skupnost dala denar za ohranitev gradu, Kulturni dom Nova Gorica pa je kupil klavir in tenkočutno izbiral program. Koncerti v grajskih prostorih so bili tako posebno estetsko doživetje. Ta zgodba ima v sebi veliko vzporednic z nastankom cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška, predvsem v smislu oživljanja privlačnih lokacij z glasbo, ki se na naraven način staplja z okoljem. Podobno Kulturni dom Nova Gorica v zadnjih letih bogati Grad Kromberk. Priložnosti za mlade Kostanjevica je med naštetimi prizorišči zagotovo vodilna, ker je v mestu in hkrati nad mestom v duhovnem smislu. Široka odprtost bratov frančiškanov z vsemi dosedanjimi gvardijani, skupaj s patrom Nikom Žvokljem, ki je imel pomembno vlogo pri nastanku glasbenega cikla, botruje še danes nadaljevanju in uspehu tega koncertnega niza. V zadnjih desetih letih je Kulturni dom Nova Gorica dobil odličnega organizacijskega zaveznika tudi v patru Davidu Šrumpfu. Glasba z vrtov svetega Frančiška je nastala tudi zato, ker so bratje frančiškani želeli s to kulturno dobrino narediti prodor v javnost in dediščino samostana približati Goričanom ter vsem drugim obiskovalcem. Pater Niko Žvokelj je s svojo odprtostjo in z izrednimi komunikacijskimi sposobnostmi uspel preseči razmejevanje cerkvenega in posvetnega ter vzpostaviti dialog z občino. Naklonjenost bratov frančiškanov do glasbe je enako opazna tudi pri patrih na Sveti gori, ki so vedno odprti za glasbene pobude. Možnost mladim obetavnim glasbenikom ponuditi ugleden oder v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici tako še vedno živi in deluje, kar je nedvomno edinstven pojav ne samo regionalno, ampak tudi v širšem nacionalnem prostoru. Prispevek, ki je nastal v pogovoru z Anico Ličen in Alenko Saksida, je pripravila Metka Sulič.

11 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Mladinsko glasbeno udejstvovanje za programe koncertne ustanove Uvertura Začetki cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška so povezani z oživljanjem zapuščine patra Stanislava Škrabca v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica. Spodbudo za odkrivanje njegove zapuščine je dal takratni gvardijan pater Niko Žvokelj. Škrabčev duh je ustvarjalno vznemiril in povezal kulturnike, literate in glasbenike, ki so s svojim intelektualnim delom oživili in strokovno ovrednotili še nepregledano patrovo zapuščino, obenem pa vplivali na razumevanje samostanske dediščine in njenega pomena za Goriško in širše območje. Pri Škrabčevem projektu je sodelovala tudi takratna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Alenka Saksida in vanj vpletla glasbeno dejavnost. Kot spretna organizatorka koncertov je ves čas iskala zanimive pobude in zamisli, ki bi glasbo na različne načine povedle med poslušalce. Tako je leta 1994 nastal koncertni cikel, ki je dodatno obogatil siceršnji program Kulturnega doma Nova Gorica. Nastal je iz težnje po promociji in trženju glasbe, obenem pa kot rezultat brezpogojne ljubezni do glasbe in želje, da bi mladim glasbenikom omogočili novo prizorišče, kjer bi se lahko predstavljali. V prvih sezonah cikla so v samostanu potekala obsežna obnovitvena dela. Rezultat je bila prenovljena notranja dvorana, ki sprejme do sto petdeset poslušalcev in je primerna za solistično, komorno ter zborovsko udejstvovanje. Koncerti, ki programsko odgovarjajo zahtevam škofije, pa potekajo v samostanski cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji. Dve desetletji (ne)znanih glasbenih imen V pregledu 122 koncertnih programov cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška dobimo razrez dveh desetletij ustvarjalnosti na Goriškem. V njem se zrcali tukajšnje glasbeno življenje, DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 12

njegov razvoj in estetska usmerjenost. Cikel predstavlja zgodovinski prerez tako goriške kot tudi širše slovenske, zamejske in italijanske ustvarjalnosti zadnjih dvajsetih let. Zaznamovan je z nastopi večinoma še nepoznanih glasbenikov, ki so sicer javnost pred tem opozorili nase bodisi na tekmovanjih bodisi z odmevnimi nastopi. Številni takrat še neznani glasbeniki so se kasneje uveljavili kot prepoznavni izvajalci, nekateri tudi v mednarodnih krogih. Cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška je na slovenskih tleh poseben in edinstven zlasti zaradi dveh lastnosti: to sta programska svoboda in umeščanje neprofesionalnih glasbenikov v koncertno dejavnost prepoznavne koncertne ustanove. Drugačnost se je kazala v predstavitvi mladih glasbenikov, ki so se združevali v izvirne komorne zasedbe, pogosto projektno izoblikovane za gostovanje v omenjenem ciklu. Nastopali pa so tudi na solističnih recitalih ter predstavljali individualno dojemanje glasbe in občutkov. Sproščenost, ki je omilila strogost akademizma, pogosto vezanega na organizacijo koncertov resne glasbe, je tako vzpostavljala drugačen koncertni standard in drugačno ovrednotenje pomena klasične glasbe. Oblikovanje koncertov ni bilo zasnovano po zgledu tovrstnih profesionalnih koncertnih dogodkov, ampak v smislu privlačnosti programov. Koncerti se delijo bodisi med dva solistična nastopa bodisi na nastop dveh ali več komornih zasedb. Revijalni ali mozaični pristop pri koncipiranju programa je sicer moč vzporejati z internimi nastopi glasbenih šol, vendar se koncerti s Frančiškovih vrtov od teh razlikujejo v tehtnosti programa, ki je vedno obsegal in se zgledoval pri programih resnih koncertov. Izvedbene zmožnosti glasbenikov so bile elementarni pogoj za vstop v cikel. Kulturni dom Nova Gorica k oblikovanju obravnavanega koncertnega cikla vseskozi pristopa z veliko mero odgovornosti in premišljenosti. Tudi za koncipiranje tega programa se je izoblikovalo posebno telo – programski svet, ki skrbi za ohranjanje umetniške kakovostne višine. Poleg glasbenih umetnikov iz Goriške in Furlanije – Julijske krajine v program vključuje tudi glasbenike ostalih slovenskih regij in tuje poustvarjalce – nekateri

Koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v cerkvi na Kostanjevici, 23. april 1996.

so povezani z glasbeniki naše regije, drugi pa se goriški publiki predstavljajo povsem avtonomno. Pogosto so v preteklih koncertnih sezonah gostovali glasbeni poustvarjalci, ki so jih novogoriškemu Kulturnemu domu ponudile druge organizacije, kot so veleposlaništva, da bi promovirala svojo glasbeno produkcijo in utrjevala kulturne, pa tudi zunanjepolitične vezi. Pri tem velja poudariti, da so ravno sodelovanja z veleposlaništvi (nemško, avstrijsko, nizozemsko) ponudila vrhunska glasbena imena, ki danes sodijo v sam vrh mednarodne scene na področju klasične glasbe. Med temi velja omeniti gostovanje zasedbe v pobudi Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske. Mednarodno priznan ansambel, ki tudi v današnjem času velja za eno najsijajnejših zasedb za baročno glasbo na svetu, Combattimento Consort Amsterdam, je v sodelovanju s Komornim zborom RTV Slovenija, solistom violinistom Gordanom Nikolićem in dirigentom Janom Willemom De Vriendom, v letu 2003 cikel dvignil na stopnjo, ki se je lahko primerjala s priznanimi koncertnimi hišami velikih svetovnih kulturnih središč. Omenjeni koncert je vzbudil pozornost medijev po vsej Sloveni-

ji in Italiji, saj so o njem poročali na nacionalni ravni – dogodek je bil senzacija. Kulturni dom Nova Gorica je gojil partnerske odnose tudi z drugimi kulturnimi institucijami po Sloveniji, kot je Imago Sloveniae. Partnersko sodelovanje med Imago Sloveniae in Kulturnim domom Nova Gorica je bilo vzpostavljeno v letu 1995. Projekt, ki je vezan tudi na turizem, poteka na podlagi dogovorov med posameznimi občinami s primarno težnjo, da bi v Sloveniji obnovili in oživili stara mestna jedra, sakralne objekte, gradove in dvorce. Nekatere ponudbe Imago Sloveniae je Kulturni dom Nova Gorica vključil tudi v programe Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Med drugim so leta 1998 nastopili Solisti iz Sankt Peterburga pod vodstvom violista Michaila Gantvarga. Splošen pregled dveh glasbenih desetletij Zgodovinski pregled kaže, da se je skozi desetletja usmerjenost oblikovanja koncertov spreminjala tako v umetniškem kot tudi vsebinskem smislu. To je povezano tako z umetniškim vodstvom in programskim svetom, ki je stal za izborom, kot tudi 13 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

z možnostmi, ki sta jih je ponujala gospodarstvo in ekonomska razvejanost oziroma ekonomsko stanje goriških gospodarskih subjektov, ki so s sponzorskimi vložki koncertni cikel finančno podpirali. Poleg tega je cikel odražal okus časa. V devetdesetih letih so bili koncerti nekoliko drugače zasnovani, saj so se prepletali z drugimi umetniškimi in kulturnimi področji, in tako pogosto odražali podobo takratnih javnih protokolarnih proslav, ki so kot odmev še jugoslovanskega razpoloženja obarvali slog koncipiranja dogodkov. Kot smo že zapisali, se je koncertni niz Glasba z vrtov svetega Frančiška začel leta 1994. Sprva je bil oblikovan kot celoletni cikel z začetkom v oktobru in zaključkom v aprilu. Goriški publiki so ponudili sedem koncertov, enega na mesec. Cikel se je tri sezone začel v oktobru ali novembru in se zaključil v aprilu ali maju. V prvih sezonah so se vzpostavili glasbeni stiki, ki Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba je so se nato obdržali skozi obe v okviru Glasbe z vrtov svetega Frančiška desetletji. Vez z Glasbeno šolo prvič nastopil 5. junija 1998. Nova Gorica je bila vzpostavljena že v prvi sezoni. Na prvotnih tematskih večerih so nastopili primorski glasbeniki v sodelovanju s to glasbeno-pedagoško ustanovo, ki je še danes sicer posredni, a ključni partner, saj največ glasbenikov, ki so se predstavili na odru tega cikla, prihaja prav iz novogoriške glasbene šole. Redni spremljevalci Glasbe z vrtov svetega Frančiška so tudi Glasbeno društvo NOVA, Arsatelier Mednarodnega centra za glasbo in umetnost ter učenke in učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Zlasti pri slednjem so svoje posebno mesto zasedali koncerti učenk in učencev iz klavirskega razreda Sijavuša Gadžijeva. DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 14

Pri tem je treba izpostaviti nastope otrok in mladih, pa tudi profesorjev glasbe, ki sodelujejo v ansamblih primorskih ter zamejskih in italijanskih glasbenih šol. Primorske glasbene šole kot tudi glasbene šole celotne Slovenije ter nekdanja Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana – sedanji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – in ljubljanska Akademija za glasbo so ustanove, ki so vzgajale in razvijale talente večine slovenskih glasbenikov, sodelujočih na koncertnih ciklih. Začetna sezona, ki je bila nekoliko drugačna v primerjavi z ostalimi, je bila v znamenju glasbenikov Slovenske filharmonije. Posvečena je bila obeleževanju 200-letnice Filharmonične družbe v Ljubljani in ustvarjalnosti te slovenske ustanove. Gostovale so številne komorne skupine, delujoče znotraj inštitucije: Godalni kvartet Slovenske filharmonije, Slowind, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Ljubljanski kvintet trobil – zaOrganist Luca Ferrini se je na Kostanjevici sedbe, ki še danes delujejo in predstavil 12. junija 2001 v okviru so se uveljavile ne samo na zanimivega vseslovenskega projekta Baročna glasba evropskih narodov. slovenskih tleh, ampak tudi mednarodno. Takrat so bili člani teh zasedb mladi diplomanti, ki so vstopili v vrste najeminentnejšega slovenskega orkestra zaradi svoje izstopajoče nadarjenosti, danes pa so to uveljavljeni, mednarodno prepoznavni umetniki. Nekatere izmed teh zasedb so v dvajsetih letih prerasle v priznane glasbene organizacije, kot je Slowind. V letu 1997 so morali zaradi obsežnih obnovitvenih del v Frančiškanskem samostanu število koncertov zmanjšati na pet in jih pomakniti v pomladno-poletni čas. Izvedba četrte sezone se je tako pričela v letu 1998 – z uvodnim koncertom konec maja in z zaključnim konec avgusta. Koncerti, ki so v prejšnjih sezonah

potekali tako v dvorani kot v cerkvi, so bili v tisti sezoni zaradi obnove samostana omejeni na cerkev. Izmed petih koncertov je bil eden vključen v Imago Sloveniae – Podoba Slovenije (Solisti iz Sankt Peterburga), eden pa je bil del takrat še novo nastajajoče in razvijajoče se ponudbe Kulturnega doma Nova Gorica – Mednarodnega srečanja saksofonistov (Kvartet saksofonov Danubia, Avstrija), ki je bilo v tisti sezoni drugič izvedeno. Poleg tega sta se predstavila tudi dva zborovska sestava: Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba in Komorni zbor Iskra Bovec. Tako zasnovan program je v svoji ponudbi izstopal v primerjavi s celotno zgodovino cikla. Kulturni dom Nova Gorica se je s to sezono, ki je bila med drugim posvečena zbiranju denarja za obnovo Posočja, (tega je pomladi prizadel rušilni potres), priključil številnim humanitarnim akcijam, namenjenim pomoči žrtvam potresa in obnovi zgornjega Posočja. V četrti sezoni so cikel Glasba z vrtov svetega Nastop Slovenskega okteta pod vodstvom Frančiška po istem vzoru priMirka Cudermana, 31. maj 2001. pravili tudi v Ribnici znotraj tamkaj organiziranih Škrabčevih dnevov. V naslednjih letih se je cikel utrdil v pomladno-poletnih mesecih in je večinoma obsegal od pet do sedem koncertov na sezono oziroma leto, trend, ki se ohranja tudi v zadnjih letih obstoja cikla. Peta sezona je temeljila izključno na vokalni glasbi. Med drugim so nastopili Komorni zbor Nova Gorica, Vokalna skupina Canticum Maribor in baritonist Juan Vasle. Prava posebnost ne samo te sezone, ampak v pregledu vseh letnih programov Kulturnega doma Nova Gorica, je melodrama Enoch Arden, ki so ga v cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška vključili ob petdesetletnici smrti skladatelja Richarda Straussa. Melodrama, ki je bila izvedena z recitatorko Evo Mauri ob klavirski spremljavi

Andree Ruclija, glasbenika iz Čedada, je v medijih dobila močan odziv, saj tovrstnih glasbenih žanrov na tem področju nikakor ni mogoče zaslediti. Melodrama prepleta odrske prvine, kot je naracija, z glasbo. V tistih sezonah so bila značilna tudi muzikološka predavanja s člani Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU. Težnja organizatorjev vključevati zborovsko ustvarjalnost v cikel na Kostanjevici se je nadaljevala vse do leta 2004, ko je bil v program sistematično vključen en zborovski večer na sezono. Usmerjenost v vokalno ustvarjalnost pa se je nadaljevala tudi v naslednjih sezonah. Ob Ljubljanskih madrigalistih so se predstavili Cantors di Plef iz Furlanije (Pieva di Corto). Med znanimi vokalnimi sestavi in solisti so v ciklu Glasba z vrtov svetega Frančiška nastopili Marko Fink in Veronika Fink ter Slovenski oktet. Če je bila v začetnih sezonah zborovska ustvarjalnost Recital harfistke Valentine Hrobat, 29. junij nekoliko bolj usmerjena v 2001. tuje izvajalske zasedbe, pa se uspešen razvoj zborovskega amaterskega petja na Primorskem v zadnjih letih zrcali v gostovanju domačih zborov. V zadnjih sezonah so se predstavili Vokalna skupina Cominum iz Komna, Komorni zbor Grgar, Dekliška skupina Bodeča neža iz Vrha Svetega Mihaela, mešana pevska zbora Hrast iz Doberdoba in Lojze Bratuž iz Gorice ter Goriški oktet Vrtnica in Otroški zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin. Organizatorji cikla so v letu 2000 pričeli s tematskimi večeri. Prvi je bil posvečen Ljubki Šorli. S programom, osredotočenim na obeleževanje 90-letnice goriške pesnice, sta se predstavili mezzosopranistka Mirjam Kalin in sopranistka Olga Gracelj. Z njima sta kot posebna gosta zapela zbor Slovenskega centra za 15 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

glasbeno vzgojo Emil Komel in Moški pevski zbor Mirko Filej. Koncert je bil vključen v strokovno-znanstveno srečanje 11. primorski slovenistični dnevi, ki so potekali na Gradu Kromberk. Priljubljenost skladateljskih večerov s poudarkom na širši goriški in zamejski ustvarjalnosti je spodbujala tovrstne glasbene večere. Odmevni so bili skladateljski večeri, posvečeni Štefanu Mauriju in Samu Vremšaku, Patricku Quaggiatu in Marijanu Mlakarju, pa Mariju Kogoju in samospevom goriških skladateljev. Pozitivna lastnost teh prireditev je bilo vključevanje goriških izvajalcev v projekt. Domača produkcija je bila predstavljena s popolno samozadostnostjo domačih umetnikov, ob strokovnem sodelovanju muzikologinje in novinarke Tatjane Gregorič. Kasneje, v letih 2007, 2008, 2009, so bili tematski večeri zaupani glasbenikom in profesorjem Akademije za glasbo Ljubljana ter Ansamblu Gaudeamus, in sicer skladateljski večer, namenjen

Društvo ArsAtelier iz Gorice je oblikovalo koncert z naslovom Dva slovenska glasbena portreta: Štefan Mauri in Samo Vremšak, 31. maj 2002.

glasbi Pavleta Merkùja, skladatelja, ki so ga gostujoči glasbeniki najpogosteje izvajali v dvajsetih letih obstoja cikla. Pri oživljanju glasbe Saše Šantla, zamejskega skladatelja iz Gorice, je prireditev nastala v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in glasbeniki Akademije za glasbo Ljubljana iz razredov Tomaža Lorenza, Eve Novšak Houška in Vlatke Oršanić. V sezonah pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo velja omeniti sodelovanja s tujimi glasbeniki, kot sta moskovski zbor DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 16

pod vodstvom Galine Višnjevskaje in z vokalno skupino Ruski pravoslavci ter gostovanje zasedbe Combattimento Consort Amsterdam. Celotna sezona je bila izrazito mednarodno oblikovana. Gostovali so glasbeniki iz Slovenije, Italije, Španije, Nizozemske in Francije. Vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je prinesel kar nekaj programskih sprememb, ki so bile veliko bolj spontane kot nujne. Nastopi tujih glasbenikov so se v sezonah po vstopu Slovenije v Evropsko unijo znatno zmanjšali, produkcija koncertov se je vse bolj usmerjala v domačo ustvarjalnost. Programsko se je namreč cikel začel vračati k svojemu prvotnemu vsebinskemu konceptu: ponuditi oder in možnost koncertiranja domačim uveljavljenim glasbenikom ter mladim talentom, zlasti tistim z naših ’goriških vrtov’. V letu po vstopu v Evropsko unijo, 2005, je Kulturni dom Nova Gorica v tem duhu začel s prirejanjem koncertov Mladi glasbeni biseri, ki so nastajali v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol. Programska stalnica so bile predstavitve nagrajencev z nacionalnih oziroma mednarodnih glasbenih tekmovanj. Odkrivanje glasbenih talentov v mozaično zasnovanem koncertu je dalo svojevrsten pridih ciklu, ki v svojem jedru zastopa tudi pedagoške vrednote. Omenjeni koncerti so od tega leta ostali z nekajletno prekinitvijo rdeča nit koncertnega dogajanja na Kostanjevici. Ponujajo tudi vpogled v prihodnost, saj se številni izmed teh otrok odločijo za študij glasbe in jih lahko na istem odru pričakujemo znova, vendar s pridobljenim dodatnim znanjem, tehniko in z glasbenimi veščinami, ki jih predstavijo na samostojnih koncertih. Od leta 2010 je več tudi tako imenovanih profesorskih koncertov, povezanih predvsem z mlado generacijo v tujini šolajočih se glasbenikov, ki so se zaposlili na primorskih glasbenih šolah. Večinoma ambiciozni in ustvarjalni profesorji, ki so se formirali v zanimive komorne pobude bodisi z drugimi profesorji bodisi z nadarjenimi študenti, so imeli med študijem svoje prve recitale ali koncerte prav v omenjenem ciklu (Armando Mariutti, Dejan Vidovič, Miha Štokelj, Tamara Ražem, Branko Trifković, Tamara Tretjak, Doris Kodelja, Alessandro Sluga).

Coda Glasba z vrtov svetega Frančiška združuje prgišče pozitivnih lastnosti. Mladim ponuja oder, vzgaja mlado poslušalstvo, je usmerjena v regionalno ustvarjalnost, oživlja kulturno in duhovno dediščino Frančiškanskega samostana, predstavlja skladateljsko ustvarjalnost tega območja in nenazadnje tudi spodbuja nastajanje novih glasbenih del. Številne novitete so bile prvič izvedene prav na odru Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Koncerte in ta cikel označujejo naslednje besede: nenavadno, privlačno, posebno, izjemna nadarjenost, izvirnost, eksperimentiranje, umetniško, lepota. Naj bodo te besede kot sklepni akordi v codi kakšne od velikih simfonij, zaključek analize tega koncertnega bisera  Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Metka Sulič

Marko Hatlak na večeru harmonike, 18. junij 2002.

17 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Mladi glasbeni biseri

Ciklus Glasba z vrtov svetega Frančiška povezuje veliko estetskih doživljajev v eno celoto. Združitev ambienta, bogatega z barvitim zgodovinskim izročilom, klasične glasbe ter tistega težko opisljivega vonja po zgodnjem poletju je vsekakor nekaj edinstvenega. Pogled iz Frančiškanskega samostana je poln simboličnih kontrastov – uzremo lahko starejšo italijansko Gorico s svojimi ozkimi ulicami in pristnimi meščanskimi stavbami na eni ter mlajšo Novo Gorico s širokimi ulicami na drugi strani. Pogled nam kmalu zaide od mestnega urbanega sveta proti umirjeni Soški dolini. In vendar je vse kljub svoji drugačnosti – tako kot glasba – povezano v smiselno in estetsko dovršeno celoto. Še več simbolike lahko najdemo ob pogledu na zgodovinsko vlogo in težo, ki jo nosi ta prostor, saj so ravno tu dolga leta potekale

Mlada obetavna pianistka Gloria Stefanović v okviru koncerta Mladi glasbeni biseri, 8. junij 2005.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 18

številne meje: tako tiste, obdane z bodečo žico in zastražene z oboroženimi možmi, kot tiste druge, ki še vedno ostajajo zgolj v glavah. Ni naključje, da je cikel namenjen mlajšim, saj so ravno oni tisti, ki bodo v prihodnosti oblikovali ta prostor in bodisi ustvarjali ali pa podirali različne meje na Goriškem. Koncerti v samostanski dvorani so in seveda še bodo marsikateremu mlademu in obetavnemu primorskemu glasbeniku omogočili, da je prestopil še eno izmed neštetih stopnic na poti do lastne odličnosti. Hkrati pa naj uspehi vseh teh glasbenikov vsem nam služijo tudi v opomin, da smo, čeprav na zemljevidu zelo majhni, lahko v srcu in duši zelo veliki. Sandi Vrabec, v. d. ravnatelja Glasbene šole Nova Gorica Poklon ’mladih glasbenih biserov’ na koncertu 6. junija 2006.

19 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Matej Paškvan, dobitnik številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih, 31. maj 2011.

Tudi tako mlade pianistke že nastopajo na koncertu Mladi glasbeni biseri, 14. maj 2013.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 20

Cikel glasbenih večerov, ki se odvija v samostanski dvorani, je sprva vključeval najuspešnejše posamezne učence primorskih glasbenih šol. Kasneje je prerasel v stalno sodelovanje Zveze primorskih glasbenih šol s Kulturnim domom Nova Gorica in je vsako leto tradicionalno srečanje prvonagrajencev mednarodnih glasbenih tekmovanj. Uspešnih učencev, ki dosegajo odlične rezultate tudi v tujini, je namreč vsako leto več, saj naš sistem glasbenega izobraževanja sistematsko in kakovostno vzgaja mlade glasbenike v zrele umetniške osebnosti, ki se lahko suvereno uveljavljajo zunaj naših meja. Koncert v maju je tako nekakšna pika na i v zaključujočem se šolskem letu, srečanje najboljših z vseh primorskih šol, dobrodošla priložnost, da se predstavijo širši lokalni javnosti in medijem. Upamo, da bo to sodelovanje ostalo tradicionalno in hkrati lep zgled sodelovanja javnih izobraževalnih in kulturnih ustanov. Bernarda Paškvan, predsednica Zveze primorskih glasbenih šol

Harfistka Polina Pavlovič se je v okviru koncerta Mladi glasbeni biseri predstavila 19. maja 2009.

21 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Pogovor z novinarjema Glasba z vrtov svetega Frančiška je bila vedno odmevna tudi v medijih. Prve sezone so bile deležne še posebej velike medijske pozornosti. Dve televiziji (TV Vi-tel in TV Primorka) in časopisa (Primorske novice, Oko) na Goriškem so v svojih programih skrbno beležili vse zanimivosti regije. Televizija Primorka je imela obsežne bloke, namenjene predstavitvi delovanja Kulturnega doma Nova Gorica, ravno tako Radio Koper in zadnja leta tudi 3. program Ars RTV Slovenija. Prispevki o koncertih iz tega cikla pogosto izhajajo tudi v Financah, Primorskem dnevniku, Delu, Soboti, Novem glasu, Primorskih srečanjih in italijanskih časopisih. Popis publicističnih objav, ki so nastale v teh dvajsetih letih, daje vpogled v strokovna mnenja in novinarske vidike ter pomaga vsebinsko razumeti dogajanje na koncertih. Ciklu ostajata zvesti zlasti dve medijski hiši oziroma dva novinarja: muzikologinja Tatjana Gregorič z Radia Koper in glasbeni pedagog Jože Štucin, ki piše za Primorske novice. Oba od samega začetka redno in dosledno spremljata dogajanje v tem ciklu in sta tudi redna spremljevalca dejavnosti Kulturnega doma Nova Gorica v celoti. 20-letnica je zagotovo priložnost za pogovor z njima. Obstaja kakšen dogodek oziroma koncert iz cikla še posebej globoko zapisan v vajinem spominu? Če bi pomislili na en koncert, na katerega bi se spomnili? Tatjana: ’V prečudovitem mesecu maju’, ki sta ga oblikovala pianistka Aleksandra Pavlovič in ruski violončelist Oleg Bugaev, koncert, ki je združeval bistvo tovrstnih glasbenih doživetij v vrtovih svetega Frančiška: povezovanje domačih poustvarjalnih glasbenih talentov mlajše generacije z že svetovno uveljavljenimi mladimi glasbenimi umetniki v skupni igri in predstavitev sodobne goriške ustvarjalnosti (krstna izvedba skladbe Goriške burje zgodbica za violončelo in klavir skladatelja Marijana Mlakarja). Vsekakor pa v celotni ponudbi izstopajo simpatični in iskreni nastopi najmlajših primorskih glasbenih talentov, nagraDVE DE SE TLE TJI GL A SBE 22

jencev različnih tekmovanj, pod skupnim naslovom Primorski glasbeni biseri in izjemni koncerti pianistov iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva. Jože: Konkretno ne bi izpostavljal nobenega, me pa vedno prijetno presenetijo koncerti najmlajših talentov, na primer prejemniki zlatih priznanj z raznih tekmovanj. Predvsem to bi morala biti stalnica ’Frančiška’. Ali bi lahko potegnili kakšno vzporednico skozi te koncerte? Katere koncerte bi ta vzporednica povezovala? Tatjana: Cikel omogoča prve koncertne izkušnje mladim obetavnim primorskim glasbenim talentom, saj jih je kar nekaj prav v dvorani Frančiškanskega samostana dobilo to priložnost (pianisti Aleksander Gadžijev, Alessandro Villalva, Meta Fajdiga, flavtistka Jana Fajdiga, violinistki Mihela in Veronika Brecelj ter pianist Danijel Brecelj, kitarist Bor Zuljan, violinistka Mojca Gal, pianist Anže Vrabec …), skratka mladi glasbeniki, ki danes zelo uspešno delujejo v mednarodnem glasbenem prostoru. Koncerti so hkrati tudi izjemna priložnost povezovanja mladih z obeh strani meje in oblikovanja izvirnih koncertih programov (Samospevi goriških skladateljev, Sprehod po uglasbenih pesmih Ljubke Šorli, pianista Carlo Corazza in Simone Peraz, Marij Kogoj in njegovi sodobniki, Pavle Merkú, skladateljski večer). Jože: Skupno jim je nedvomno dejstvo, da koncerti ustvarjajo dokaj lep presek mladih in nadobudnih glasbenikov, pa tudi takih, ki se šele vzpenjajo na svoji umetniški poti. Odlično je, da je cikel bolj ali manj omejen na naše področje, da je ta oder predvsem naš, goriški (v širšem pomenu besede). Kakšni so pozitivni učinki tega cikla na razvoj glasbene kulture na Goriškem? Ima cikel odmevnost in vpliv tudi v širšem slovenskem merilu? Tatjana: Marsikateri izvirni programi (glej prejšnji odgovor) so dobra spodbuda tako mladim primorskim glasbenim talentom kot tudi goriškim ustvarjalcem. Širše občinstvo tako dobi enkratno možnost, da se seznani z aktualnimi obetavnimi glasbenimi potenciali. Cikel je lahko idealen poligon za mlade, ki si želijo predstaviti tudi posebne, nenavadne zasedbe (dve marimbi, harmonika-violina, marimba-violina) in seveda dovolj

nenavadne programe. Odmevnost v širšem slovenskem prostoru? Zapisi s koncertov, objavljeni v medijih, so prve reference za nadaljnjo glasbeno pot, ki jih mladi glasbeniki tudi s pridom uporabijo. Pomembno vlogo ima pri tem tudi Radio Koper, ki je številne koncerte posnel, pripravil oddaje in marsikatere tudi posredoval Radiu Slovenija (3. program Ars v oddajah Nove generacije ali Mladi virtuozi). Jože: Delno sem povedal že prej: možnost, ki jo cikel ponuja, je odlična. Ni lahko začeti. Sploh je pomemben preskok z nastopanja pred domačo publiko (v šoli, pred starši, učitelji ipd.) na oder, ki je odprt vsem. Tu se najbrž za marsikoga kariera šele zares začne ali pa konča. Pomeni ta cikel možnost vzgajanja mladega občinstva v odraslo publiko klasičnih koncertov, ki bo nekoč postala abonent? Tatjana: Vsekakor, saj mlade glasbenike vedno na koncertih spremljajo tudi starši, sorodniki in sovrstniki in ti koncerti so običajno vedno zelo srčni, simpatični, iskreni, resnični. Jože: Zagotovo. Občinstvo raste skupaj z nastopajočimi – čim več vsega, to je formula za uspeh. Vpetost cikla v goriški kulturni prostor? Tatjana: Cikel je v dvajsetih letih postal del goriškega kulturnega prostora, saj se na koncertih srečujejo in povezujejo glasbeniki, organizatorji in občinstvo z obeh strani meje, pa tudi iz širšega slovenskega prostora. Jože: Lahko bi rekli, da gre za nekakšno zdravo alternativo ’ta velikim’ odrom. S tem nedvomno odpira vrata tudi še neuveljavljenim, včasih zelo neizkušenim in negotovim glasbenikom, ki pa si želijo napredovati. Goriška tak cikel brez dvoma potrebuje, bi pa pričakoval več sodelovanja s sosedi, Italijani. To bi bila lahko tudi povezovalna čezmejna točka – z mladimi pride tudi publika. Kaj povezuje te koncerte, gledano z očmi preteklosti? Tatjana: V prvih letih je cikel veliko več pozornosti namenjal slovenskim glasbenikom, tistim, ki so kasneje pristali v samem vrhu slovenske glasbene poustvarjalnosti (na primer ansambel Slowind, violinist Miran Kolbl, Marko in Veronika Fink, Mirjam

Kalin) ali že uveljavljenim sestavom (Slovenski oktet), več pozornosti je namenjal tudi lastni produkciji (Dva slovenska glasbena portreta: Štefan Mauri in Samo Vremšak, Večer mladih slovenskih skladateljev: Patrick Quaggiato in Marijan Mlakar, Samospevi goriških skladateljev, Koncert komornih skladb Saše Šantla) in povezovanju z različnimi slovenskimi in tujimi ustanovami. Tako zasnovani koncerti so imeli več možnosti, da o njih niso poročali zgolj lokalni mediji.

Sijajen koncert ruskega violončelista Olega Bugaeva in pianistke Aleksandre Pavlovič 10. maja 2011, na katerem sta izvedla tudi noviteto, skladbo Goriške burje zgodbica goriškega skladatelja Marijana Mlakarja.

Koncerti so večinoma zelo dobro obiskani. Zakaj je po vašem mnenju cikel priljubljen med poslušalci? Tatjana: Ker preprosto ponuja svežino mladostne poustvarjalnosti, soočanja z mladimi, ki muzicirajo z dušo in iskreno ljubeznijo do glasbe in še niso ’okuženi’ z visoko profesionalnostjo in akademizmom. Pristnost njihovega muziciranja osvaja poslušalce, hkrati pa je cikel močno vpet v lokalni prostor in tako privabi tudi tiste, ki sicer ne obiskujejo koncertov njim manj poznanih glasbenikov. Jože: Prvi razlog je zagotovo dejstvo, da mladi nastopajoči pripeljejo tudi svoje ljudi na koncert (starše, pedagoge, prijate23 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Danes že mednarodno uveljavljeni kitarist Bor Zuljan na koncertu 12. junija 2007.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 24

lje …), se je pa cikel resnično tudi širše dobro prijel, saj praktično ni več koncerta, ki bi bil slabo obiskan. Svoje doda tudi dejstvo, da so vrata na koncert na stežaj odprta, okolje, kjer se cikel dogaja, pa je tudi prijetno. Ni lepšega kot narediti kratek sprehod na Kostanjevico in se medtem pomuditi še na simpatičnem koncertu. Obstaja tudi kakšna negativna plat ali lastnost tega cikla? Tatjana: Programi bi lahko postali še zanimivejši in ponujali še večjo priložnost odkrivanja mladih primorskih glasbenih talentov, če bi se pri njihovem oblikovanju še intenzivneje pogovarjali, si izmenjali izkušnje, se posvetovali, skratka več sodelovali s primorskimi glasbenimi šolami in Zvezo primorskih glasbenih šol (in ne zgolj pri pripravi čudovitih večerov s Primorskimi glasbenimi biseri), Glasbeno matico, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica in Glasbenim društvom NOVA. Jože: Mogoče samo pomislek glede skromnega čezmejnega sodelovanja. Kateri glasbeniki so se po vašem mnenju najpogosteje predstavili na koncertih tega cikla? Tatjana: Vsekakor je cikel v minulih letih ponudil izjemne priložnosti pianističnim talentom iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva, še več pozornosti pa bi pri snovanju prihodnjih ciklov morali nameniti glasbenikom, ki se občudujoče že več let združujejo v Glasbenem društvu Nova. Lahko v ponudbi koncertov dobimo vpogled v okus poslušalcev? Na kakšen način? Tatjana: Zagotovo so bili doslej najbolje obiskani koncerti primorskih glasbenih talentov in zborovski večeri, kar pomeni, da poslušalci na Goriškem še vedno najraje prisluhnejo zborovski glasbi in seveda mladim, ki imajo pri svoji glasbeni vzgoji ob sebi tako starše kot glasbene pedagoge. Jože: O okusih je težko razpravljati – zagotovo se da nekoliko vplivati na ljudi z izbranim programom, toda to ni bistveno, navsezadnje se publika profilira spontano (komur pač ni všeč, ga na koncerte ne bo več). Dokaz, da je publika ciklu zvesta, je skoraj vedno polna dvorana.

Kako kot novinar recenzent/kritik ocenjujete koncerte z mladimi glasbeniki? Obstajajo drugačni pristopi k dojemanju in predstavljanju mladih v publicističnem svetu v primerjavi z glasbeniki, ki nastopajo na koncertih abonmaja? Tatjana: Kar je dobro, lepo, prisrčno, obetavno, simpatično, izvirno, iskreno … ne potrebuje nikakršnega drugačnega pristopa. Jože: O nastopajočih učencih (mladih, začetnikih) je vedno najtežje pisati. Zaželena je seveda stroga objektivnost, nekakšni prizanesljivosti pa se tudi ne moreš odreči. Sam se držim načela, da najprej povem o nastopajočem vse dobro, vse, kar je najbolje izvedel ipd., če je kaj hujšega ’zagrešil’, pa je tudi prav, da se zabeleži mlademu glasbeniku v dobro, da vidi, da napake pač ne gredo kar tako mimo, pa čeprav so upravičene in velikokrat samo stvar (ne)izkušenosti in treme. Ampak z vsem tem se mora mladi glasbenik natančno seznaniti in soočiti, da na koncu te reči tudi suvereno obvladuje. Če ne zmore, ne bo nikoli dober koncertant. Tu se začne in ’Frančišek’ je idealen oder za to. Veste morda, zakaj so cikel pred dvajsetimi leti zasnovali? Kdo so bili osrednji snovalci? Tatjana: Alenka Saksida, dolgoletna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, ki je vedno s pretanjeno občutljivostjo prisluhnila mladim obetavnim glasbenikom in njihovim pedagogom, prepoznala pa je tudi prijetnost novega koncertnega ambienta, ki je številnim glasbenikom prinašal nove izkušnje. Jože: Iskreno, ne vem podrobnosti, mislim, da je bila glavni krivec dolgoletna ravnateljica kulturnega doma Alenka Saksida, ki se je želela povezati tudi s frančiškani zaradi koncertov sakralne glasbe v njihovi cerkvi. Če se ne motim, je bilo na začetku veliko več koncertov tam kot pa v dvorani. Kakšna asociacija ali občutek se vam utrne v mislih, ko pomislite na cikel v splošnem? Tatjana: Izstopajo posebni projekti oziroma predvsem krstne izvedbe: Goriške burje zgodbica za violončelo in klavir in Vrtiček in nevesta za flavto, saksofon in klavir Marijana Mlakarja, pa dve noviteti Bora Zuljana: Trije žarki in AAMU, Deček in drevo za godalni kvartet Barbare Grahor, Otroški punt Patricka Quaggi-

Koncert Goriškega okteta vrtnica, 11. maj 2010.

ata, Sonata v A-duru, op. 10, Danijela Breclja, samospev Na bregu Danila Čadeža, zborovska skladba oziroma priredba San se šetao Ambroža Čopija, Flute Aljoše Tavčarja …, izstopa pa tudi koncert otroškega pevskega zbora OŠ France Bevk Tolmin. In morebiti še spomin na koncert ’Petje Marijinih pesmi v Furlaniji in na Primorskem’, ki je zgledno povezal poustvarjalne, ustvarjalne in raziskovalne ambicije prostora, v katerem cikel živi, saj sta pri tem sodelovala tudi etnomuzikologa Maša Komavec in Roberto Frisano. Jože: Prijetno s koristnim tudi zato, ker je manj formalistično in pogosto zelo sproščeno. Vedno ste iz ozadja spremljali dogajanje, ki se je odvijalo na odru, pa vendarle z glasom prinašali v javnost vesti o mladih talentih. Kakšno poslanstvo nosi ta poklic? Tatjana: Ko glasba izzveni, ostane tišina. Predvsem za mlade, ki stopajo na profesionalno glasbeno pot, je zapis o njihovem nastopu praktično edini dokument (ob morebitni zbirki nagrad na različnih tekmovanjih), s katerim lahko oplemenitijo svoj curriculum vitae. Mnogi poslušalci se ne zavedajo, koliko vztrajnosti, ur vadbe, odpovedovanja je potrebno za pripravo ene same, tudi krajše skladbice na koncertnem odru, in tudi zato lahko zapis o koncertu javnosti razširja obzorja o pomembni učinkovitosti glasbene vzgoje v razvoju mladostnika. Jože: V prvi vrsti se mi zdi pomembno, da je dogodek v mediju obeležen kot informacija in zbir nekakšnih misli, ki se kritičnemu poslušalcu utrnejo med poslušanjem. V resnici gre za postkomunikacijo z nastopajočim, kar je lahko spodbudno zanj in tudi poučno – koncert se v dvorani sliši drugače kot na odru. Z novinarjema se je pogovarjala Metka Sulič.

25 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Izjemno nadarjen pianist Danijel Brecelj je na klavirskem recitalu 13. junija 2006 krstno izvedel tudi svojo skladbo z naslovom Sonata v A-duru, op. 10.

13. sezono glasbenega cikla smo zaokrožili s koncertom Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, ki je bil 26. junija 2007.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 26

Obetavni sestri Fajdiga (flavtistka Jana in pianistka Meta) sta se predstavili 21. junija 2007.

Sedanji ravnatelj Glasbene šole Nova Gorica, Sandi Vrabec, je v glasbenem ciklu nastopil 17. junija 2008, skupaj z italijanskim pianistom Carlom Corrazo.

Zadnji klavirski recital Anžeta Vrabca, 3. junij 2008.

27 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Pregled koncertnega dogajanja od 1994 do 2014

Violinistka Mihela Brecelj, dobitnica številnih najvišjih nagrad, nas je navdušila s svojim odličnim nastopom 22. junija 2009.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 28

I. sezona, 1994/1995 – 7 koncertov (+ 2 ponovitvi) 1. koncert / 12. 10. 1994

Ljubljanski kvintet trobil David Špec, trobenta Peter Jevšnikar, trobenta Robert Prednik, rog Aleš Šnofl, pozavna Damjan Jureš, tuba

Program: J. P. Pezel: Three Pieces G. Gabrielli: Canzona per sonare št. 2 J. S. Bach: Contrapunctus I J. S. Bach: O Jesus! One ma Joil Demeure M. van den Gheyn: Preludij in fuga G. F. Händel: Suita iz Glasbe na vodi L. van Beethoven: Izvlečki iz Beethovnove 9. simfonije V. Ewald: Symphony for brass choir G. Verdi: Triumfalni marš iz opere Aida 2. koncert / 22. 11. 1994

Godalni kvartet Slovenske filharmonije Miran Kolbl, violina Monika Zupan, violina Aleksander Milošev, viola Igor Škerjanec, violončelo

Program: F. Schubert: Godalni kvartet v c-molu W. A. Mozart: Godalni kvartet št. 3 v B-duru, KV 458 ’Jagd’ C. Debussy: Godalni kvartet v g-molu, op. 10 3. koncert / 27. 12. 1994

Božično voščilo ’94

Margherita Settimo Salio, sopran (Italija) Vladimir Čadež, tenor Armando Mariutti, flavta Angela Tomanič, orgle Vokalna skupina ’Stimmen aus Kärnten’ (Avstrija) Umetniški vodja: Roland Loibnegger

Program: L. Boëllmann: Koralna predigra F. Gruber: Sveta noč J. S. Bach: Arija Italijanska ljudska: Schlaf nur und weine nicht Slovenska ljudska: Den Ebgel begrüsste Štajerska ljudska: Is finsta Drauss

C. Franck: Panis Angelicus L. Rocca: La vocazione di San Francisco F. Schubert: Ave Maria A. Grandi: Jesu mi dulcissimo C. Gounod: Ave Maria G. Verdi: Ave Maria W. A. Mozart: Ave verum L. Boëllmann: Gotski menuet Italijanska ljudska: Nina nanna di Gesù Bambino Ruska ljudska/prir. R. Kokošar: Večerni zvon Koroške pesmi: Bald, bald; Vorn Kripplan; Wir wartn auf di; Marias Wiegenlied 4. koncert / 14. 2. 1995

Koncert pesmi in arij

Frank Javornik, bas Marjan Fajdiga, klavir

Program: J. Michl: Pevcu (F. Prešeren) R. Simoniti: Bosa pojdiva (K. D. Kajuh) D. Bučar: Delavcu F. Gerbič: Pojdem na prejo (O. Župančič) B. Ipavec: Če na poljane rosa pade (Aleksandrov) Po noči (S. Jenko) Ciganka Marija (Ahasverov) Menih (Pretko) M. Ravel: Don Kihot Dulcineji (Morand) M. P. Musorgski: Bolha (Goethe) G. Verdi: Simon Boccanegra, arija Fiesca G. Rossini: Seviljski brivec, arija Bartola A. Dvořak: Rusalka, arija Povodnega moža W. A. Mozart: Don Juan, arija Leporella Figarova svatba, arija Figara G. Donizetti: Ljubezenski napoj, arija Dulcamare 5. koncert / 22. 3. 1995

Pihalni kvintet Slowind Aleš Kacjan, flavta Matej Šarc, oboa Jurij Jenko, klarinet Zoran Mitev, fagot Metod Tomac, rog

Program: J. Haydn: Divertimento v B-duru P. Ramovš: Kvintet v C-duru F. Danzi: Kvintet v e-molu št. 5 S. Barber: Summer Music G. Ligeti: Šest bagatel

29 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

6. koncert / 7. 4. 1995 (ponovitvi: Biljana, 9. 4. 1995, ob 17. uri; Kanal, 9. 4. 1995, ob 20. uri)

7. koncert / 19. 4. 1995 Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji

Postni koncert

Umetniška vodja: Andrej Petrač, Miran Kolbl

Nonet Brda (umet. vodja Radovan Kokošar) Fantovski oktet Dornberk Pevke in pevci razreda prof. Tanje Kuštrin Dekliški nonet iz Doberdoba (pripravila prof. Patricija Rutar Valič) Orgelska šola Nova Gorica Godalni kvartet Glasbene šole Nova Gorica (prof. Jurij Križnič) Godalni orkester z gosti: prof. Stela Povšič, David Šuligoj, Venceslav Popit, umet. vodja: Jurij Križnič Radoš Bolčina, gledališki igralec Hubert Bergant, orgle (Koncert v soorganizatorstvu Glasbene šole Nova Gorica)

Program: Fantovski oktet Dornberk NN: Daj mi Jezus, da žalujem F. Gačnik: Mati plaha V. Vodopivec: Pod oljkami Rosana Peršolja, glas Kristina Macarol, glas Hubert Bergant, orgle M. Tomc: Marija je po polju šla Hubert Bergant, orgle J. S. Bach: Kličem k tebi gospod Jezus Kristus O, človek, objokuj svoj veliki greh Dekliški zbor in godalni kvartet J. Arcadelt: Il bianco e dolce cigno W. A. Mozart: Ave verum Godalni kvartet Glasbene šole Nova Gorica (Mojca Križnič, violina, Jasna Lenar, violina, Boštjan Harej, violončelo) H. Purcell: Aria J. S. Bach: Sarabanda Radoš Bolčina, branje Pasijon po Janezu Godalni orkester Glasbene šole Nova Gorica Dekliški zbor Tanja Kuštrin, dirigentka G. B. Pergolesi: Stabat mater

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 30

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Program: W. A. Mozart: Divertimento v D-duru, KV 136 (125 a) J. S. Bach: Uvertura (Suita) št. 2 v h-molu, BWV 1067 D. Šostakovič: Godalni kvartet št. 8, op. 110

II. sezona, 1995/1996 – 7 koncertov 1. koncert / 26. 10. 1995

Tomaž Petrač, klavir Program: W. A. Mozart: Fantazija v d-molu, KV 397 L. van Beethoven: Sonata v A-duru, op. 101 J. Brahms: Klavirske skladbe, op. 76 F. Chopin: Etude, op. 10 (št. 3 v E-duru, št. 4 v cis-molu, št. 7 v C-duru, št. 9 v f-molu, št. 12 v c-molu) 2. koncert / 21. 11. 1995

Godalni kvartet Slovenske filharmonije Miran Kolbl, violina Monika Zupan, violina Aleksander Milošev, viola Igor Škerjanec, violončelo

Program: B. Ipavec: Serenada za godala J. Brahms: Godalni kvartet, op. 51, št. 1 A. Dvořak: Godalni kvartet, op. 96, št. 1 v F-duru 3. koncert / 11. 1. 1996

Mateja Prem, harmonika

Gost večera: Tomaž Lorenz, violina

Program: H. Zilcher: Variacije na Mozartovo temo, violina in harmonika J. S. Bach: Sarabanda iz Partite št. 2 v c-molu D. Scarlatti: Sonata v f-molu, K 239 J. Golob: Preludij V. Hrovat: Capriccio I. Petrić: Pour violon, violina solo P. Ramovš: Ekstremi, violina solo

T. Lundquist: Partita piccola V. Trojan: Razrušena katedrala I. Stravinski: Tango J. Dvořaček: Tri kratkočasne igre, violina in harmonika 4. koncert / 27. 2. 1996

Mirjam Kalin, alt Nataša Valant, klavir Program: C. W. Gluck: Orfej, arija C. W. Gluck: O del mio dolce ardor L. van Beethoven: Mignon F. Schubert: Der Tod und das Mädchen (Smrt in deklica) F. Schubert: Lied der Mignon (Pesem Mignon) R. Schumann: Die Lotosblume (Lotosov cvet) R. Schumann: Widmung (Posvetilo) H. Wolf: Anakreons Grab (Anakreonov grob) H. Wolf: Verborgenheit (Skrivnost) F. S. Vilhar: Nezakonska mati B. Ipavec: Iz gozda so ptice odplule M. Kogoj: Sprehod v zimi M. Kogoj: Istrski motiv L. M. Škerjanc: Vizija A. Dvořak: Ciganske melodije 3, Ciganske melodije 4, Ciganske melodije 5 5. koncert / 14. 3. 1996

Armando Mariutti, flavta Helena Plesničar, klavir Program: F. Martin: Balada E. Bozza: Image, op. 38, flavta solo F. Poulenc: Sonata A. Ajdič: Zvočni pejsaž, flavta solo J. Ibert: Entr’acte M. Ravel: Pavane pour une infante défunte P. A. Génin: Beneški karneval, op. 24 6. koncert / 23. 4. 1996

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Andrej Petrač, umetniški vodja Miran Kolbl, koncertni mojster

Program: W. A. Mozart: Divertimento v F-duru F. Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za violino in godalni orkester v d-molu

J. Golob: Medigra za dve violini in godalni orkester B. Britten: Simple Symphony (Preprosta simfonija za godalni orkester) 7. koncert / 16. 5. 1996

Jurka Zoroja, flavta Milko Bizjak, orgle Program: A. Vivaldi: Sonata v g-molu G. F. Händel: Sonata št. 2 v g-molu L. N. Clerambault: Suite du deuxieme ton C. Ph. E. Bach: Sonata za flavto solo v a-molu L. Vinci: Sonata v d-molu

III. sezona, 1996/1997 – 8 koncertov 1. koncert / 12. 11. 1996

Klavirska šola prof. Sijavuša Gadžijeva Mateja Gruntar, klavir Miha Štokelj, klavir Valentina Pavio, klavir (Italija)

Program: Mateja Gruntar E. Grieg: Suita Holberg, op. 40 Miha Štokelj P. I. Čajkovski: Dumka F. Liszt: Koncerta etuda v Des-duru Valentina Pavio J. Haydn: Variacije v f-molu R. Schumann: Noveletta v fis-molu S. Prokofjev: Dva sarkazma 2. koncert / 10. 12. 1996

Rijeko Katsumata, mezzosopran Dušan Kobal, tenor Aleksander Vodopivec, klavir Program: C. Franck: Panis angelicus, duet G. F. Händel: Lascia chi’o pianga, arija iz opere Rinaldo, tenor H. Wolf: Gebet, mezzosopran H. Wolf: Die ihr Schwebet, mezzosopran G. F. Händel: Cara ed amabile soave tu, arija iz opere Xerxes, tenor J. Marx: Marienlied, mezzosopran W. A. Mozart: Ave verum corpus, tenor V. Vodopivec: Ave Maria, mezzosopran G. Bizet: Agnus Dei, tenor A. Thomas: Connais-tu le pays?, mezzosopran

31 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

F. Cilea: E’la solita storia del pastore, arija iz opere ’Arlesiana’, tenor W. A. Mozart: Voi che sapete, arija iz opere ’Figarova svatba’, mezzosopran C. Gounod: Ave Maria, tenor G. Verdi: La mente al cielo Rivolgerò, duet iz opere Trubadur 3. koncert / 28. 1. 1997

Glasbeno društvo NOVA Nova Gorica

Godalni kvartet NOVA, mentor: Jurij Križnik Komorni ansambel NOVA, umetniški vodja: Marko Kodelja

Program: Godalni kvartet NOVA J. Haydn: Kvartet v D-duru Kvartet v A-duru, op. 26, št. 4 W. A. Mozart: Kvartet v G-duru, KV 156/134 R. Hoffstetter: Kvartet v D-duru Komorni ansambel NOVA J. B. Lully: Chaconne A. Corelli: Sonata v D-duru G. Rossini: Sonata št. 3 4. koncert / 18. 2. 1997

Vokalna skupina Resonet Trst Aleksandra Pertot, zborovodja

Program: J. Gallus: Resonet in laudibus A. Bruckner: Graduale R. Thompson: Alleluia F. Gruber: Ave Maria S. Rahmaninov: Bogorodice djevo radujsja B. Bortnjanski: Heruvimska pjesan Ljudska/prir. C. Cvetko: Prleško gostüvanje Koroška ljudska: O, ti preburna ženska stvar Koroška ljudska: Tiho skrita med gorami Ljudska iz Trsta/prir. V. Mirk: Škrinja orehova Koroška ljudska/prir. V. Mirk: Dečva, to mi povej Koroška ljudska/prir. V. Mirk: Še rož’ce so žalovale Koroška ljudska/J. Leskovar: Tam, čir teče bistra Zila E. Adamič: Kolo E. Adamič/prir. M. Kokol: Jurjevanje

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 32

5. koncert / 11. 3. 1997

Veronica Vascotto, sopran Giulio Chiandetti, kitara Program: L. Moretti: Uvertura, kitara solo C. F. Lickl: Canzonetta V. Magrini – A. Gracco: La rosa che tieni (Cavatina) A. Gracco: Io non avea che core se il labbro mio non puole (Rondo) F. Schubert: Frühlingsglaube Heidenröslein Ständchen C. Seghizzi Compolieti: Gabbiani (V. Cardarelli) Nina-Nana (B. Marin) Girotondo (U. Saba) M. Sofianopulo: Sedem grških ljudskih pesmi: Perdika, Tria Pedhia, Danza di Tsakonia, To Melahrino, Aghios Vassilis, Karagouna, Haralambi F. Garcia Lorca: Španske ljudske pesmi: Zorongo, Las tres hojas, El cafe de chinitas, Los rejes de la baraja, Anda, Jaleo, Los cuatro muleros, La tarara 6. koncert / 15. 4. 1997

Veronika Fink - Menvielle, mezzosopran Marko Fink, basbariton Nataša Valant, klavir Program: F. Schubert: Schwanengesang, izbor, basbariton Ständchen Aufenthalt Das Fischermädchen Der Doppelgänger Die Taubenpost J. Brahms: Zigeunerlieder, mezzosopran He, Zigeuner, greife Hochgetürmte Rimaflut Wisst, ihr, wenn mein Kindchen Lieber Gott, du weisst Brauner Bursche führt zum Tanze Röslein dreie in der Reihe Kommt dir manchmal Rote Abendwolken zieh’n J. Brahms: Es Rauschet das Wasser, duet C. Guastavino: Flores Argentinas Cortadera, plumerito …, mezzosopran El clavel del aire blanco, mezzosopran Campanilla, adónde vas?, duet El vinagrillo morado, basbariton Qué linda la madreselva!, basbariton

Las flores del macachin, basbariton Las achiras coloradas, duet Jazmin del pais: qué lindo …!, basbariton Aromito, flor de tusca …, mezzosopran Lo flor de aguapé, duet Ay, aljaba, flor de chilco …, basbariton Ceibo, ceibo, zuiñandi, mezzosopran 7. koncert / 20. 5. 1997

Goriški komorni orkester glasbenega društva NOVA Jurij Križnič, dirigent Mojca Križnič, violina Armando Mariutti, flavta Dimitrij Rejc, orgle

Program: C. Ricciotti: Concertino C. W. Gluck: Simfonija v G-duru T. Albinoni: Adagio v g-molu za solo violino, godala in orgle J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu za flavto in godala K. Kokai: Madžarski ples L. Sorkočević: Simfonija št. 3 v D-duru 8. koncert / 7. 8. 1997

Mešani pevski zbor Laudesi Umbri Spoletto, Italija p. Antonio Giannoni, zborovodja

Program: N. N. (12. stol.): Cunctipotens genitor Deus, discantus iz Milana za dva glasova N. N. (8.–10. stol.): Puer natus est, introdukcija iz Božične maše N. N. (11. stol.): Vergo Dei genitrix N. N. (12. stol.): Te laudamus, Domine S. Langton: Veni, sancte spiritus, Gregorijanska sekvenca iz Pentecoste N. N. (13. stol.): Oime’ Lasso! E’ freddo lo mio core, hvalnica N. N. (13. stol.): De la crudel morte de Christo, dve hvalnici F. Soto de Langa: Anime affaticate, troglasna filipinska hvalnica G. Animuccia: Benedetto si alo giorno, štiriglasna duhovna hvalnica T. L. da Victoria: Ave Maria, štiriglasni motet G. P. da Palestrina: Sicut cervus, štiriglasni motet Regina coeli, štiriglasni motet A. Gabrieli: Marie Magdalene, štiriglasni motet L. Marenzio: Hodie Christut natus est, štiriglasni motet C. Monteverdi: Cantate Domino canticum novum, šestglasni motet

IV. sezona, 1998 – 5 koncertov ’Glasbeniki za Posočje’  3 koncerti 1. koncert / 28. 5. 1998

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Andrej Petrač, umetniški vodja

Program: C. Ph. E. Bach: Simfonija za godala št. 5, Wq 182/5 J. S. Bach: Koncert za dve violini v d-molu, BWV 1043 A. Kumar: Istrska suita B. Bartok: Divertimento za godalni orkester 2. koncert / 5. 6. 1998

Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba Hilarij Lavrenčič, zborovodja

Program: S. Rahmaninov: Bogorodice djevo, radujsja A. Bruckner: Graduale M. Durufle: Ubi caritas R. Thompson: Alleluia U. Vrabec: Rdeč zaton S. Jericijo: Maria mater gratie, prva izvedba Ljudska/prir. S. Vremšak: Ziljska ohcet, suita Ljudska/prir. P. Merkù: Sonce ljubo Ljudska/prir. K. Pahor: Pa se sliš Ljudska/prir. P. Merkù: Da göra ta škarbinina Ljudska/prir. A. Srebotnjak: Rezijanska 3. koncert / 1. 7. 1998

Komorni zbor Iskra

Ambrož Čopi, zborovodja

Program: J. Gallus: Pueri concinite J. Gallus: Virgines prudentes H. Hammarström: Kyrie A. Caplet: Sanctus B. Johansson: Pater noster M. Lipovšek: Pesem (S. Kosovel) Vihar (S. Kosovel) P. Merkù: Mračnina (S. Makarovič) P. Merkù: Jezus in ajdovska deklica (tržaška ljudska) A. Čopi: Da höra ta čaninawa (rezijanska ljudska) S. Vremšak: Trije koroški svatski reji (koroška ljudska) M. Gabrijelčič: Vuprem oči (medžimurska ljudska) A. Čopi: San se šetao (prekmurska ljudska) – prva izvedba J. Jež: Igraj kolce (belokranjska ljudska)

33 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

H. Schalenn: Good news (črnska duhovna) K. Ala-Pöllänen: Let it shine (črnska duhovna) 4. koncert / 14. 8. 1998

Solisti iz Sankt Peterburga

Michail Gantvarg, umetniški vodja (v sodelovanju z Imago Sloveniae  Podoba Slovenije)

Program: A. Mozart: Mala nočna glasba J. S. Bach: Koncert za violino v a-molu G. Rossini: Sonata št. 1 B. Bartok: Šest romunskih plesov P. I. Čajkovski: Valček iz Serenade za godalni orkester 5. koncert / 26. 8. 1998

Kvartet saksofonistov Danubia Avstrija Harald Müller, sopran saksofon Lev Pupis, alt saksofon Christa Eidler, tenor saksofon Markus Holzer, bariton saksofon (Mednarodno srečanje saksofonistov) Program: P. Reade: Saxophone quartett M. Curtis: A klemzer wedding P. M. Dubois: Trois petites sonates A. Scarlatti A. Dvořak/prir. C. Delangle: Quatuor, op. 96 – Vivace ma non troppo J. Hausl: Tri zvočne slike (Klangbilder) J. Zemp: Air Scandinave M. Mihevc: Danubia N. Leontovič: Dva ukrajinska napeva T. Escaich: Tango virtuoso C. Debussy: Clair de lune prir. F. Gräf: Spiritual suite

V. sezona, 1999 – 5 koncertov 1. koncert / 31. 5. 1999

Vokalna skupina Canticum Maribor Jože Fürst, zborovodja

Program: J. Gallus: Ecce quomodo moritur iustus A. Scarlatti: Exultate Deo J. Arcadelt: Ave Maria O. Messiaen: O sacrum convivium

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 34

F. Mendelssohn-Bartholdy: Jauchzet dem Herrn alle Welt B. Britten: A hymn to the Virgin F. Poulenc: Quatre petites prieres de Saint Francois d’Assiese (2, 3) F. Poulenc: Quatre motets pour le temps de Noël M. Kogoj: Stoji mi polje J. Jež: Tretja suita narodnih: Po Koroškem, po Kranjskem M. Hubad: N’mau čez Izaro 2. koncert / 11. 6. 1999

’Recital slovenskih in južnoameriških samospevov in narodnih pesmi’ Juan Vasle, basbariton Leon Engelman, klavir Po koncertu pogovor s Juanom Vasletom.

Program: Slovenski samospevi in narodne pesmi J. Ipavec: Mar ti ne priča B. Ipavec: Mak žari E. Adamič: Nocoj je pa svetla noč M. Kozina: Naša krava Ljudska/prir. M. Tomc: Gozdič je že zelen Južnoameriški samospevi in narodne pesmi C. Guastavino (Argentina): Pueblito, mi pueblo (Vasica, moja vasica) A. de Silva (Peru): Pobre amor (Ubogi revček) E. Caba (Bolivija): Kollavina (Kantina) O. Perez Freire (Čile): Ay, ay, ay H. Villa-Lobos (Brazilija): Nhapope M. Perez Cardozo (Paragvaj): Galopera (Plesalka galope) L. Gallardo (Venezuela): La Perica (Papiga Perica) 3. koncert / 22. 6. 1999

Komorni zbor ZKD Nova Gorica Ambrož Čopi, zborovodja

Program: J. Gallus: En ego campana M. Durufle: Ubi caritas K. Nystedt: Laudate Dominum H. Kratochwil: Jubilate Deo P. Merkù: Z gozdom prihajam (besedilo: Tone Kuntner) Ljudska iz Zilje/prir. S. Vremšak: Trije koroški svatski reji Ljudska iz Zilje/prir. L. Lebič: Visoki rej Ljudska iz Istre/prir. A. Kumar: Ki će moju travo kosit Vilota Dajte, dajte Ljudska iz Bile/prir. P. Merkù: Jnjen čeva jti gna’

Alessandro Sluga, violonÄ?elo, in Carlo Corazza, klavir, 27. maj 2008.

Zanimiv koncert marimbistov Fabiana Pereza Tedesca in Daria Savrona, 15. junij 2009.

Nastop nadarjene violinistke Veronike Brecelj, 26. maj 2010.

35 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

4. koncert / 13. 7. 1999

VI. sezona, 2000 – 5 koncertov

Primož Parovel, harmonika Chen Hsin-Ying (Tajvan), sopran

1. koncert / 31. 5. 2000

Program: S. Rosa: Star vicino G. Caccini: Amarilli, mia bella A. Scarlatti: Gia il sole dal gange Son tutta duolo Se florindo é fedele J. Padrós: iz Cancionero del Lugar (Melodias populares) Cançó de Olivarers (Mallorca) Cançonetes de Simbomba (Mallorca) Fandaguillo (Andalucia) Canto de berce (Galicia) La enamorada (Asturias) J. Rodrigo: Cuatro madrigales amatorius E co qué la lavare? Vos me matasteis De dónde vénis, amores? De los álamos vengo, madre G. Paisiello: Nel cor piú non mi sento G. Giordani: Caro mio ben G. B. Pergolesi: Se tu m’ami, se tu sospiri H. Berthold: Sechs Akkordeonlieder za glas in harmoniko Dű bist mîn Liebesleid Jägerlied Am leuchtenden Sommermorgen Ein Fichtenbaum steht einsam Juchzer M. de Falla: Siete canciones populares Españolas El paño moruno Seguidilla muricana Asturiana Jota Nana Canción Polo 5. koncert / 27. 7. 1999

’Koncert posvečen 50-letnici smrti skladatelja Richarda Straussa’ Andrea Rucli, klavir Eva Mauri, recitatorka … in srečanje s Furlanskim inštitutom iz Vidma

Program: R. Strauss: Enoch Arden (melodrama)

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 36

Ljubljanski madrigalisti Matjaž Šček, zborovodja

Program: I. Šček: Oče naš (Lahka peta maša) F. Lukman: Zdrava, Marija P. I. Čajkovski: Otče naš S. Rahmaninov: Bogorodice djevo H. Schütz: Pater noster W. A. Mozart: Ave Maria G. Verdi: Padre nostro F. Liszt: Ave Maria A. Srebotnjak: Oče naš A. Misson: Ave Maria A. Perosa: Pater noster M. Baumann: Ave Maria J. Busto: Ave Maria E. K. Ellington: The Lord’s Player 2. koncert / 13. 6. 2000

’Al s’pesem sama zložla al s’pet jo slišala’

Petje Marijinih pesmi v Furlaniji in na Primorskem Mešani cerkveni pevski zbor Kapela Peter Pirih, zborovodja Cerkveni pevci ’Cantôrs di Plef’ iz Pieva di Gorto Etnomuzikologa: Maša Komavec, Roberto Frisano Program: Cerkveni pevci ’Cantôrs di Plef’ ’Večernice, ki se pojejo za praznik Marijinega vnebovzetja’ Deus in adjutorium meum intende Odpev: Assumpta est Maria – Psalm: Dixit Dominus Odpev: Benedicta filia tua Domino – Psalm: Laudate Pueri Odpev: Pulchra es et decora – Psalm: Laudate Dominum Capitulum Hvalnica: Ave Maria stella Odpev: Beata Mater – Hvalospev: Magnificat Benedicamus Domino Salve Regina (Marijine litanije) ’Hvalnice, ki se pojejo za druge praznike cerkvenega leta’ Deus tuorum militum (za praznik svetega mučenca) Sanctorum meritis (za praznik vseh mučencev) Jesu redemptom omnium (za božične večernice) Mešani cerkveni pevski zbor Kapela Lavretanske litanije Matere Božje A. Mav: Vsa lepa si Marija (se poje za devetdnevnico Materi Božji, pesem je v čast Brezmadežni) Moja duša se raduje v Bogu (psalm) Lepa si, lepa si Roža Marija (ljudska/prir. V. Vodopivec) Češčena bodi o kraljica (ljudska/prir. G. Rihar)

3. koncert / 20. 6. 2000

’Sprehod po uglasbenih pesmih Ljubke Šorli’

(v povezavi z 11. Primorskimi slovenističnimi dnevi – počastitev 90-letnice rojstva pesnice Ljubke Šorli) Nataša Valant, klavir Mirjam Kalin, alt Olga Gracelj, sopran Mladinski zbor SCGV Emil Komel, Gorica Damijana Čevdek, zborovodja Moški zbor Mirko Filej, Gorica Zdravko Klanjšček, zborovodja Ana Geršak, recitatorka Program: Mladinski zbor SCGV Emil Komel, Gorica Eleonora Castaldo, klavir A. Bratuž: Pomlad U. Vrabec: Škržat Mirjam Kalin, alt Š. Mauri: Večerna pesem Š. Mauri: Ti in jaz in tri leta življenja Olga Gracelj, sopran Š. Mauri: Otožnost Š. Mauri: Po njivah rumenih Mirjam Kalin, alt Š. Mauri: Pogovor z bogom Olga Gracelj, sopran Š. Mauri: Češnjev cvet Nataša Valant, klavir Moški zbor Mirko Filej, Gorica M. Filej: Sredi zime M. Filej: Nekje v gorah V. Vodopivec: Bolečina L. Batuž – M. Filej: Tožba 4. koncert / 11. 7. 2000

Dosežki Lazkove šole

Nastop udeležencev Mednarodne poletne klavirske šole v Ajdovščini (7. Mednarodna poletna klavirska šola – organizator Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina)

Program: S. Prokofjev: Otroške skladbe – Meta Fajdiga C. Debussy: Mali pastir, J. S. Bach: Simfonija v c-molu št. 2 – Katja Počkar L. van Beethoven: Sonata, op. 10, št. 1 – Marko Trebižan S. Prokofjev: Vision Fugitive, št. 6, L. M. Škerjanc: Spomladi, E. Grieg:

Poetični sliki št. 1, 6 – Maja Erjavec W. A. Mozart: Sonata v F-duru, KV 208 – Samo Kovač J. S. Bach: Preludij in fuga v c-molu, št. 2 (Dobro uglašeni klavir, I. zvezek) – Fada Azzeh F. Chopin: Preludij v Des-duru, op. 28, št. 15 – Kaja Prodnik N. Paganini – R. Schumann: Etuda v E-duru – Janja Belič S. Rahmaninov: Preludij v Es-duru, op. 23, št. 6 – Maja Tajnšek J. S. Bach: Preludij in fuga v c-molu, št. 2 (Dobro uglašeni klavir, II. zvezek) – Saša Crnobrnič J. S. Bach: Kromatična fantazija in fuga v d-molu – David Trebižan S. Prokofjev: Izbor iz Visiones Fugitives – Laure Grundman F. Chopin: Briljantne variacije, op. 12 – Nina Tasić 5. koncert / 18. 7. 2000

Vasja Legiša, violončelo Program: S. Veress: Sonata G. Cassado: Suite Z. Kodály: Sonata, op. 8

VII. sezona, 2001 – 4 koncerti 1. koncert / 31. 5. 2001

Slovenski oktet

Vladimir Čadež, Andrej Ropas – I. tenor Janez Triler, Rajko Meserko – II. tenor Primož Dekleva, Jože Vidic – bariton Tomaž Zadnikar, Matej Voje – bas Dr. Mirko Cuderman, umetniški vodja

Program: J. Gallus: O magnum mysterium J. Gallus: Ascendit Deus J. Gallus: Ecce, quomodo moritur iustus W. A. Mozart: Ave verum Ch. Gounod: O salutaris hostia G. Rossini: Molitev S. Rahmaninov: Jedinorodnij Sine P. G. Česnokov: Sovjet prevečnij P. I. Čajkovski: Otče naš M. Ippolitov – Ivanov: Se ninje blagoslovite Gospoda A. Foerster: Večerni ave G. Rihar: Ko v jasnem pasu primiglja A. Vavken: Marija, sonce ti A. Leban: O Devica Pomočnica F. Ferjančič: Večerni zvon F. Kimovec: Zgodnja Danica

37 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

2. koncert / 12. 6. 2001

’Baročna glasba evropskih narodov’ Luca Ferrini, orgle

Program: B. Pasquini: Toccata sesta B. Galuppi: Sonata v g-molu G. B. Pescetti: Sonata prima Sonata terza J. G. Walther: Partite sopra: ’Jesu, meine Freude’ J. Pachelbel: Was mein Gott will, das gescheh’ allzeit Wir glauben all’ an einen Gott Von Himmel hoch, da komm’ ich her D. Buxtehude: Toccata v G-duru, BuxWV 164 Canzonetta v G-duru, BuxWV 171 Jesus Christus unser Heiland, BuxWV 198 Auf meinen lieben Gott , BuxWV 179 Preludij v d-molu, BuxWV 140 3. koncert / 29. 6. 2001

Valentina Hrobat, harfa Program: J. S. Bach: Preludij v C-duru D. Scarlatti: Sonata v A-duru, K 113, L 345 Sonata v A-duru, K 208, L 238 A. Hasselmans: La source J. Thomas: The ministrel’s adieu to his native land, tema in variacije (Pevčev pozdrav rodni zemlji) M. Tournier: Etude de Concert – Au matin A. Srebotnjak: Preludij za harfo Preludij št. 1 – Con moto Preludij št. 2 – Andante con espressione G. Barber: Jazz Waltz 4. koncert / 6. 7. 2001

Zbor glasbeno-igralske šole ’Galina Višnjevskaja’ Moskva Aleksej Nuratov, dirigent

Program: Ruska duhovna: Gospod, blagoslovi mojo dušo (na glasbo opata Nafanaila) P. Česnokov: Sveti Bog (na besedilo K. Balmonta) Starobolgarska angelska pesem P. Česnokov: Videl sem Kristusovo vstajenje I. Krilov: Telo je zaspalo Kastalski: Kristus je vstal P. Mascagni: Ave Marija L. van Beethoven: O sanctissima

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 38

A. Scandelli: Bongiorno Madonna A. Bruckner: Ave Maria C. Franck: Panis angelicus Fragmenti iz opere P. I. Čajkovskega: Evgenij Onjegin Duet Lize in Poline iz opere P. I. Čajkovskega: Pikova dama Fragmenti iz opere H. Purcella: Didona in Enej Fragmenti iz opere P. I. Čajkovskega: Pikova dama Fragmenti iz opere G. Bizeta: Carmen Zbor iz opere C. M. von Webra: Čarostrelec Fragmenti iz opere G. Verdija: Traviata

VIII. sezona, 2002 – 6 koncertov 1. koncert / 31. 6. 2002

’Dva slovenska glasbena portreta: Štefan Mauri in Samo Vremšak’

Predstavitev društva ArsAtelier iz Gorice

Program: Fabio Devetak, flavta Valentina Pavio, klavir Š. Mauri: Tiha misel za flavto in klavir Martin Srebrnič, tenor Christina Campanella, klavir S. Vremšak: Lan (T. Pavček) Š. Mauri: Žalostna deklica (S. Kosovel) Boris Štakul, klavir S. Vremšak: iz zbirke Trije preludiji za klavir, Adagio molto, Con moto Alessandra Schettino, sopran Boris Štakul, klavir S. Vremšak: Pomladna slutnja (F. Balantič) (iz zbirke Štiri pesmi za sopran in klavir) Š. Mauri: Med belimi krizantemami (J. Klančar) David Šuligoj, kontrabas Barbara Mačkić, klavir Š. Mauri: Kontrasti Marko Kodelja, violina Barbara Mačkić, klavir Š. Mauri: Tihožitje za violino in klavir Alessandro Sluga, violončelo Elisa Bensa, klavir S. Vremšak: Arietta in Rondino za violončelo in klavir Nonet Brda, Radovan Kokošar, umetniški vodja Š. Mauri: Truden, ubit S. Vremšak: Kranjčičev Jurij Sodeluje: Tatjana Gregorič

Koncert Komornega zbora Grgar, 7. junij 2011.

Zasedba Trio Art, ki je nastopila 8. junija 2010, združuje profesorje Glasbene šole Sežana.

Koncert Kvarteta kitar Apeiron, 14. junij 2011.

39 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

2. koncert / 4. 6. 2002

4. koncert / 18. 6. 2002

Mešani mladinski pevski zbor Veter Ljubljana

’Večer harmonike’

Program: J. Gallus: Nobile vincendi H. Wolf: Resignation G. Verdi: Pater noster K. Nystedt: Kyrie J. Sandström: Gloria C. Orff: Iz Carmine burane: Ecce gratum, Swaz hie gat umbe, Tempus iocundum Ljudska/prir. J. Jež: Komar z muho Ljudska/prir. S. Vremšak: Ženka mi v goste gre Splet pesmi iz Ziljske doline/prir. L. Lebič: Visoki rej N. Lindberg: Shall I compare thee to a summer’s day Counsel to girls W. G. J. Gluck Jr. Cy Crane/prir. S. Kalmer: It’s My Party Italijanski ponarodeli/prir. A. Hosp: Funiculi-Funicula & Angelina

Program: S. Gubajdulina: De Profundis G. Katzer: Toccata J. S. Bach: Partita št. 2 v c-molu Sinfonia Rondo D. Scarlatti: Sonata v e-molu Sonata v d-molu A. Piazzolla: Oblivion J. S. Bach: Fantazija in fuga v g-molu, BWV 542 D. Scarlatti: Sonata v E-duru V. Zubitsky: Bolgarski zvezek: Veseli drvar, Sinje gore, Iregularni tanec (ples), Legenda o hajdukih, Muzikantje, Prekrasna ’smericka’, Flojara, Praznik v gorah L.-C. Daquin: Cou cou A. Kusyakov: Finale iz Sonate št. 1

3. koncert / 11. 6. 2002

5. koncert / 2. 7. 2002

Mešani pevski zbor Obala Koper; ob 15. obletnici delovanja

’Trio’

Urša Lah, zborovodja Olena Bolyubash, klavir

Ambrož Čopi, dirigent

Program: W. Byrd: Sing joyfully unto God O. Gibbons: O clap your hands together G. Schumann: Und ob ich schon wonderte im finstern Thal Siehe, wie fein und lieblich ist es Herr, wie lange I. Pizzeti: Il giardino di Afrodite Piena sorgeva la luna A. Schnittke: Bogorodice Devo Gospodi Isuse Otče naš U. Krek: O, listen Some deep song Come away A. Solovera – Roje: Pajsa je I. Pajsa je II. Pajsa je III.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 4 0

Marko Hatlak in Adam Seli

Cveto Kobal, flavta Volodja Balžalorsky, violina Neda Petkowa, čembalo

Program: G. Ph. Telemann: Trio sonate v c-molu J. S. Bach: Adagio iz Sonate v g-molu za violino solo I. Krivokapič: Drobižki, trio za flavto, violino in čembalo A. Kumar: Jutra za flavto in čembalo G. Ligeti: Passacaglia ungherese A. Kumar: Tantadrujeve želje za flavto solo J. Ibert: Deux interludes za flavto, violino in čembalo 6. koncert / 18. 7. 2002

Ruski pravoslavni pevci

(v sodelovanju z Imago Sloveniae – Podoba Slovenije)

Program: Duhovnik Nafanail: Slavi, moja duša, Gospoda – Psalm 104 P. Česnokov: Blagoslovljen je človek (Večernice) Napev iz samostanske naselbine Kijev-Pečerska: Gospod povej mi P. Česnokov: Molitev sv. Simeona Samsonenko: Poveličuj gospodovo ime D. Khristov: Poveličuj gospodovo ime Frunsa: Moj duša poveličuje Gospoda S. Krylov: Moje meso je slabo

P. Dinev: Pameten tat A. Nikolaev-Strumski: Hvalnica P. Česnokov: Naj se dviga moja molitev S. Rahmaninov: Prosimo Te Ruska narodna: Dvanajst razbojnikov Ruska narodna: Megla je padla Ruska narodna: Oh, ti brogovita Ruska narodna: Skozi temno skrivnostno tajgo Ruska narodna: Ti, široka stepa Ruska narodna: Večerni zvon

C. Gardel/prir. J. Ibarra: El dia que me quieras P. M. Maffia/prir. G. Hermosa: Noche de Reyes G. Hermosa: Fragilissimo 3. koncert / 10. 6. 2003

Mateja Kremljak, flavta Matjaž Stošić, kitara

1. koncert / 31. 5. 2003

Program: A. Piazzolla: Historie du tango za flavto in kitaro M. Stošić: Rondeña za kitaro solo E. D. Pujol: Suite Buenos Aires za flavto in kitaro C. Machado: Musiques popularies bresillienns za flavto in kitaro

’Najlepše Marijine’

4. koncert / 16. 6. 2003

IX. sezona, 2003 – 6 koncertov

Ob 50. obletnici župnije Kapela Župnijski mešani pevski zbor Kapela Oktet Sotočje Peter Pirih, zborovodja

Program: M. Tomc: Oj, sončni maj V. Vodopivec: O gospa, o mati moja L. Mav: Ko sveto jutro V. Vodopivec: Rožno navdahnjeni šopki hortenzij P. Jereb: Že pada mrak v dolino F. Gruber: Lepo se jutranja zarja zlati V. Vodopivec: Pozdravljena, kraljica Svetogorska F. Gruber: Ave Marija G. Rihar: Marija mati ljubljena H. Sattner: O Devica pomočnica A. Mihelčič: Dan že zapira oči H. Sattner: Vsi zbori zadonite P. Pirih: Rožni venec J. Trošt: Na svetu lepšega cira ni F. Kimovec: Zgodnja Danica I. Hladnik: Večerni zvon 2. koncert / 4. 6. 2003

Gorka Hermosa (Španija), harmonika

(v sodelovanju z Zvezo glasbene mladine Slovenije)

Program: J. S. Bach: Preludij in fuga v g-molu, BWV 535 A. de Cabezón: Diferencias sobre el canto del cavallero P. Makkonen: The flight beyond the time F. Nobel Sámano: Suite Argentina, Fuga A. Astier: Divertimento G. Hermosa: Gernika, 26/4/1937 E. Granados: Danzas Españolas, op. 37, II. Oriental, V. Andaluza

’Puccinijev večer’

Gaia Matteini, sopran Diego Baretta, bas

Program: G. Puccini: Salve regina Addio mio dolce amor, arija iz opere Edgar A te Terra e mare In quelle trine morbide, arija iz opere Manon Lescaut Mi chiamano Mimi, arija iz opere La Bohème Casa mia, casa mia Sogno d’oro Un bel di vedremo, arija iz opere Madame Butterfly Sole e amore Tu che di gel sei cinta, aria iz opere Turandot 5. koncert / 21. 6. 2003

Catherine Dubosc (Francija), sopran Andrea Rucli, klavir Godalni kvartet Savinio Alberta Marie Ruta, violina Rosselle Bertucci, violina Francesca Solombrina, viola Lorenzo Ceriani, violončelo

(v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier)

Program: E. Chausson: Chanson perpetuelle, op. 37 (Charles Kros) G. Fauré: La Bonne Chanson, op. 61 (Paul Verlaine) C. Franck: Kvintet v f-molu za klavir in godala

41 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Dvorano Frančiškanskega samostana so napolnili glasovi Dekliške vokalne skupine Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic, 22. maj 2012 .

Komorna skupina Mladinske filharmonije Nova na koncertu 29. maja 2012.

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 42

6. koncert / 26. 6. 2003

’Frančiškov odmev’

Combattimento Consort Amsterdam Komorni zbor RTV Slovenija Gordan Nikolić, violina Jan Willem De Vriend, dirigent (v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske in RTV Slovenija)

Program: U. W. van Wassenaer: Koncert št. 1 v G-duru I. Posch: Plesi iz zbirke Musicalische Tafelfreudt (Paduana št. 9 á 5, Galiarda št. 9 á ecco, Intrada & Couranta 2, Intrada & Couranta 4, Intrada & Couranta 11) G. Tartini: Koncert za violino v D-duru I. Posch: Balletta á 4 iz zbirke Musicalische Tafelfreudt J. K. Dolar: Missa Villana

X. sezona, 2004 – 6 koncertov

’Med sosedi’ – leto vstopa v Evropsko skupnost 1. koncert / 31. 5. 2004

Goriški oktet Vrtnica

Pier Luigi Corona, kitara Aleksandra Pertot, zborovodja

Program: F. Sor: Introduzione e variazioni, op. 9 F. Schubert: Das Dorfchen Die Nachtigall Geist der Liebe Naturgenuss J. Gallus: Quam pulchra es, amica mea O veneranda Trinitas F. Ferjančič: Ave Maria A. Kumar: Ecce quomodo moritur natura E. Komel: Da veš A. Srebotnjak: Bori L. Lebič: Čas J. Ravnik: Kam si šla, mladosti moja? H. Volarič: Slovenski svet, ti si krasan! 2. koncert / 9. 6. 2004

Mojca Križnič, violina Bojana Karuza, klavir Program: L. M. Škerjanc: Intermezzo Romantique P. I. Čajkovski: Koncert za violino, op. 35 v D-duru

C. Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru P. de Sarasate: Carmen Fantasia 3. koncert / 15. 6. 2004

Fabian Perez Tedesco, marimba Dario Savron, marimba Program: S. Reich: Nagoya Marimba M. Gileadi: Suita za dve marimbi P. Merkù: Vespero e mattutino F. P. Tedesco: Cinco memorias para marimba T. de Leeuw: Midare D. Maslanka: Madrigal – My Lady White G. Stout: Tryptich, za dve marimbi A. Centazzo: Custom made in USA: LA92003 K. Abe: Tambourin Paraphrase S. Cosentino: Toccata portena 4. koncert / 22. 6. 2004

’Večer madrigalov’

Cristina Miatello, sopran Ensemble Vocale Veneto

Program: L. Marenzio: Iz ’Madrigali a quatro, cinque et sei voci, Libro Primo’ G. Vincenti, 1588: Ov’è condotto il mio amoroso stile? (za 4 glasove) Se la mia vita – Pur mi darà (II parte) (za 4 glasove) C. de Rore: Crudele acerba inexorabil morte (za 4 glasove) L. Marenzio: Iz ’Terzo libro de’ Madrigali a 5 voci’ A. Gardano, 1582: Ohimè il bel viso – Per voi conven ch’io arda (II parte) Iz ’Madrigali a quatro voci….Libro Primo’ A. Gardano, 1585: Ahi, dispietata morte Hor vedi, Amor O bella man – Candido leggiadretto e caro (II parte) Tutto’l dì piango – Lasso che pur (II parte) Zefiro torna – Ma per me lasso (II parte) Iz ’Quinto libro de’ Madrigali a 5 voci’ Herede di G. Scotto, 1585: Due rose fresche – Non vede un simil par (II parte) Iz ’Nono libro de’ Madrigali a 5 voci’ A. Gardano, 1599: Solo e pensoso – Si ch’io mi credo (II parte) C. Monteverdi: Iz ’Il sesto Libro de’ Madrigali a 5 voci’ R. Amadino, 1614: Ohimè il bel viso Zefiro torna e’l bel tempo rimena

43 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

5. koncert / 6. 7. 2004

XI. sezona, 2005 – 5 koncertov

Goriški trio

1. koncert / 31. 5. 2005

Mateja Gruntar, klavir Peter Gus, violina Matija Faganel, oboa

Program: W. A. Mozart: Adagio v h-molu R. Schumann: 2 romanci, op. 28 J. Brahms: Fantazija, op. 116 J. S. Bach: Koncert za oboo, violino in godala v c-molu, BWV 1060 J. Jakončič: 3 glasbene misli za violino in klavir 6. koncert / 13. 7. 2004

’Večer mladih skladateljev’

Marijan Mlakar in Patrick Quaggiato

Program: Skladbe Patricka Quaggiata Ach Gott za sopran, flavto in klavir Izvajajo: Alessandra Schettino, sopran, Matjaž Šurc, flavta, Ivan Skrt, klavir Na Balkanih Izvajajo: Miha Kovačič, trobenta, Črtomir Nanut, pozavna, Nejc Kovačič, tenorska tuba, Sandi Cej, euforium Pesem na valu za flavto, violino in violončelo Izvajajo: Matjaž Šurc, flavta, Peter Gus, violina, Franco Muscau, violončelo Gorica, glej (Ludvik Zorzut) Dve otvi (Fran Levstik) Tiha žalost (Fran Levstik) Noč božična, sveta noč (Elizabeta Kremžar) Jubilate Deo Pejte, pejte (slovenska ljudska) Izvaja: Pevska skupina Musicum (umetniški vodja Matjaž Šček) Skladbe Marijana Mlakarja Kras za klavir Izvaja: Ivan Skrt, klavir Otroška igra za klarinet in klavir Variacija za klarinet in klavir Izvajata: Boštjan Vendramin, klarinet, Ivan Skrt, klavir Deviacije za klavir Izvaja: Ivan Skrt, klavir Hipotalamus za klavir in vibrafon Izvajata: Ivan Skrt, klavir, Tom Hmeljak, vibrafon Samotni zaliv za godalni kvartet Da na Sarti sekala za godalni kvartet Izvajajo: Nina Smej, violina, Maša Mareš, violina, Peter Ugrin, viola, Niko Saiko, violončelo

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 4 4

Aleksandra Pavlovič, klavir Sanja Repše, violončelo Program: L. van Beethoven: Sonata št. 4 L. M. Škerjanc: Pet liričnih melodij B. Martinu: Variacije na slovansko temo D. Šostakovič: Sonata v d-molu 2. koncert / 8. 6. 2005

Primorski glasbeni biseri

Koncert učencev primorskih glasbenih šol, nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

Program: D. Šostakovič: Gavota – Aleksandra Tofful, klavir – Mentor: Sijavuš Gadžijev, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, Italija B. Winggins: Riding High – Doroteja Benedejčič, rog, Erika Bizjak, klavir – Mentor: Miloš Rijavec, Glasbena šola Tolmin L. van Beethoven: Za Elizo – Nik Vuga, klavir – Mentorica: Ingrid Silič, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica N. Munitić: Zvona pod snegom; M. J. Pujol: Preludio triston – Katarina Dolores, kitara – Mentor: Neno Munitić, Glasbena šola Ajdovščina J. Hook: Trio št. 1, op. 83, 1. st. Allegro; A. Piazzola: Liber tango – Matija Marion, saksofon, Kristina Seražin, saksofon, Nena Leban, saksofon – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Sežana P. I. Čajkovski: Marec, Čarovnica – Glorija Stefanović, klavir – Mentorica: Ingrid Silič, Glasbena šola Nova Gorica P. K. Katalin: Vitez – Primož Petohleb, baritonski krilni rog; Saša Crnobrnič, klavir – Mentor: Janez Žnidaršič, Glasbena šola Postojna S. Rahmaninov: Italijanska polka – Ana Fabiani in Kristina Cotič, klavir štiriročno – Mentorica: Tamara Ražem, Glasbena šola Sežana C. Saint-Saёns: Romance – Jani Kenk, rog – Mentorica: Neža Gruden, Glasbena šola Idrija K. Born: Perpetuum mobile – Ana Vasić, violina, Tamara Ražem, klavir – Mentorica: Miroslava Stojković, Glasbena šola Sežana J. Massenet: Morceau – Lea Seljak, flavta – Mentorica: Karin Vrhnjak, Glasbena šola Idrija – Podružnična Glasbena šola Cerkno C. Bernatovič: Romanca za Brina – Teja Plesničar, harfa – Mentor: Dalibor Bernatovič, Glasbena šola Nova Gorica A. Glazunov: Gavotta – Petra Kovačič, violina, Tina Grego, violina, Ana Rutar, klavir – Mentorja: Jurij Križnič, Erika Bizjak, Glasbena šola Tolmin W. Popp: Singvoglein – Eva Mittendorfer, flavta – Mentorica: Alenka Zupan, Glasbena šola Koper J. K. Mertz: Fantasie Hongroise, op. 65/1 – Martin Knez, kitara – Mentorica: Tanja Brecelj, Glasbena šola Koper – umetniška gimanzija

S. Rahmaninov: Glasbeni trenutek št. 4 – Zarja Vatovec, klavir – Mentorica: Aleksandra Alavanja Drucker, Glasbena šola Koper – umetniška gimnazija 3. koncert / 14. 6. 2005

Sara Rustja, klavir Mojca Gal, violina Vlasta Doležal Rus, klavir

R. Simoniti: Jasnina (F. Bevk) Preveč je sreče v srcu mojem (K. Destovnik-Kajuh) Na Krasu (J. Kozak) Še veš … (K. Destovnik-Kajuh) Uspavanka (M. Klopčič) Samo en cvet (K. Destovnik-Kajuh) Šepet vetra (D. Kabalin Vinodolski, prevod: P. Oblak) Bele rože (L. Kalan) M. Kogoj: Jaz se te bom spomnila (S. Sardenko) Š. Mauri: Eros Tanatos (A. Gradnik) za bariton, kontrabas in klavir Smrt Ivana Gradnika (A. Gradnik) za bariton, kontrabas in klavir P. Quaggiato: Ach Gott za sopran, flavto in klavir D. Čadež: Ribič (K. Meško) Na bregu (S. Gregorčič) – krstna izvedba

Program: L. van Beethoven: Sonata v Es-duru, op. 27, št. 1, ’Sonata quasi una fantasia’ – Sara Rustja, klavir M. Bravničar: Fantazija za violino in klavir – Mojca Gal, violina, Sara Rustja, klavir J. Brahms: Sonata za violino in klavir v A-duru, op. 100, št. 2 – Mojca Gal, violina, Vlasta Doležal Rus, klavir F. Liszt: Vallee d’Obermann – Sara Rustja, klavir

XII. sezona, 2006 – 5 koncertov

4. koncert / 21. 6. 2005

1. koncert / 29. 5. 2006

Danijela Bratković, klavir Janko Đoković, klavir

Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba

Program: F. Schubert: Fantazija v f-molu, op. 103 J. Brahms: Madžarski ples v f-molu št. 4 Madžarski ples v g-molu št. 1 S. Rahmaninov: Barkarola, Scherzo, Valček, op. 11 M. Ravel: Španska rapsodija Prelude a la nuit Malaguena Habanera Feria 5. koncert / 5. 7. 2005

Samospevi goriških skladateljev Alessandra Schettino, sopran Patricija Rijavec, sopran Vladimir Čadež, tenor Zdravko Perger, bariton Bernarda Paškvan, klavir Neva Klanjšček, klavir David Šuligoj, kontrabas Matjaž Šurc, flavta

Zasnova večera: Tatjana Gregorič Program: B. Šček: Pomladni vetrc je čez polja šel (dr. Ivo I. Rudolf) Noč nad poljem (dr. Ivo I. Rudolf) Mauthausen (I. Slokan)

Hilarij Lavrenčič, zborovodja

Program: J. Gallus: Haec est dies, quam fecit Dominus A. Bruckner: Os Justi S. Rahmaninov: Tebe pojem O. Dipiazza: O magnum mysterium U. Vrabec: Kresno jutro (Cvetko Golar) U. Vrabec: Rdeč zaton (Anton Kuchling) M. Kogoj: Slovo Š. Mauri: Vetri v polju (Srečko Kosovel) Ljudska iz Gor. Bistrice/prir. A. Čopi: San se šetao Ljudska iz Doberdoba/prir. P. Merkù: Sonce ljubo Ljudska iz Zile/prir. L. Lebič: Pesem od zarje Ljudska iz Istre/prir. M. Slosar: Ive Ljudska iz Benečije/prir. H. Lavrenčič: Preuozke so stazice Ljudska iz Benečije/prir. H. Lavrenčič: Petelinček je zapieu Ljudska iz Gornjih Petrovec/prir. M. Prus: Šürka je Tisa 2. koncert / 6. 6. 2006

Primorski glasbeni biseri

Koncert učencev primorskih glasbenih šol, nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

Program: M. Clementi: Sonatina, op. 36, št. 1, 1. stavek – Katarina Černač, klavir – Mentor: Edvard Popit, Glasbena šola Postojna W. A. Mozart: Menuet v G-duru – Blažka Kobal, klavir – Mentorica: Snježana Pleše, Glasbena šola Postojna

45 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

F. Gossec: Tamburin – Maja Kalin Kante, flavta, David Trebižan, klavir – Mentorica: Svetlana Marinkovič, Glasbena šola Ajdovščina E. Grieg: Valček v e-molu, op. 39, št. 7 – Sara Horvat, klavir – Mentorica: Aleksandra Češnjevar Glavina, Glasbena šola Koper, podružnica Piran C. Debussy: Mali črnec – Nik Vuga, klavir – Mentorica: Ingrid Silič, Glasbena šola Nova Gorica J. Rueff: Chanson et passepied – Nena Leban, saksofon, Tamara Raseni, klavir – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Sežana F. Chopin: Poloneza v g-molu – Ivan Loboda, klavir – Mentorica: Aleksandra Češnjevar Glavina, Glasbena šola Koper, podružnica Piran L. Zempleni: Fuvolatrio (Allegro-Adagio-Vivace) – Florencia Klarič, Polanka Doljak, Manja Košuta – trio flavt – Mentorica: Tamara Tretjak, Glasbena matica Trst – šola ’M. Kogoj’ P. I. Čajkovski: Marec – Nika Kovačič, klavir – Mentorica: Ingrid Silič, Glasbena šola Tolmin F. Chopin: Nocturno v cis-molu – Gloria Stefanović, klavir – Mentorica: Ingrid Silič, Glasbena šola Nova Gorica G. Donizetti: Concertino – Aljaž Kalin Kante, klarinet, David Trebižan, klavir – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Ajdovščina S. Rahmaninov: Preludij v cis-molu, op. 3, št. 2 – Alexander Gadžijev, klavir – Mentor: Sijavuš Gadžijev, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica Castaneda: Western – Jani Kenk, rog, Metka Jareb, klavir – Mentorica: Neža Gruden, Glasbena šola Idrija P. I. Čajkovski: Junij ’Barkarola’; F. Mendelssohn-Bartholdy: Preludij v hmolu, op. 104 – Mia Guček, klavir – Mentorica: Selma Chicco, Glasbena šola Koper L. Brouwer: Un dia de noviembre – Ana Fornazarič, kitara – Mentorica: Tanja Brecelj, Umetniška gimnazija Koper A. E. Ginastera: Argentinska plesa št. 2 in 3 – Jure Goručan, klavir – Mentorica: Selma Chicco, Glasbena šola Koper H. Villa-Lobos: Etuda št. 11 – Martin Knez, kitara – Mentorica: Tanja Brecelj, Umetniška gimnazija Koper F. Chopin: Dva preludija, op. 28, št. 9 in 10; F. Chopin: Etuda, op. 10, št. 5 – Meta Fajdiga, klavir – Mentorica: Helena Plesničar, Glasbena šola Ajdovščina S. Rahmaninov: Preludij v B-duru, op. 23, št. 2 – Armin Ćoralić, klavir – Mentorica: Helena Plesničar, Glasbena šola Idrija 3. koncert / 13. 6. 2006

Danijel Brecelj, klavir Program: J. S. Bach: Preludij in fuga v cis-molu, BWV 849 (iz prvega zvezka Dobro uglašeni klavir) L. van Beethoven: Sonata v F-duru, op. 54 F. Chopin: Scherzo v cis-molu št. 3, op. 39 P. I. Čajkovski: Variacije v F-duru, op. 19, št. 6 D. Brecelj: Sonata v A-duru, op. 10 (2006) – krstna izvedba F. Liszt: Wilde Jagd (Divji lov) (etuda iz Etudes D’Execution Transcendante)

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 4 6

4. koncert / 20. 6. 2006

C. I. M. A. Ensemble

Carlo Corazza, klavir; Irene Pace, flavta; Alessandro Tamelleo, oboa; Massimiliano Trovato, klarinet

Program: R. Luisa: Alle porte del Sole C. Saint-Saёns: Caprice sur des airs danois et russes, op. 79, za flavto, oboo, klarinet in klavir D. Milhaud: Sonata za flavto, oboo, klarinet in klavir E. Cavallini: Quartetto za flavto, oboo, klarinet in klavir 5. koncert / 4. 7. 2006

Marij Kogoj in njegovi sodobniki Alessandra Schettino, sopran Neva Klanjšček, klavir Vokalna skupina Vinika, Dobrovo Franka Žgavec, zborovodkinja Danijel Brecelj, klavir

Zasnova večera: Tatjana Gregorič Program: M. Kogoj: Jaz se te bom spomnila (S. Sardenko) Češka narodna (D. Kette) Gazela (D. Kette) Malenkosti za klavir II (V naravi, Andante sostenuto), IV (Vivo furioso) F. P. Tosti: O falce di luna calante (G. D’Annunzio) F. Busoni: Sonatina ad usum infantis R. Strauss: Schlechtes Wetter (H. Heine) M. Kogoj: Za god (M. Elizabeta) Malenkosti za klavir V (Larghetto) VI (Poco allegro, fantastico) M. Kogoj: Pesmi za mladino Kaj ne bila bi vesela (A. Perne) Zvončki (F. Dolenčeva) Holadrijo (F. Ločnikar) Jaz pa pojdem v tihe gaje (J. Pucelj) M. Kogoj: Materi (M. Elizabeta) Malenkosti za klavir XII (Materi) E. Satie: Raverie S. Rahmaninov: Nje poj krasavica pri mnje (N. A. Satina) M. Kogoj: Drevo (ljudska) Malenkosti za klavir XIII (Allegro pastorale) XIV (Andante) A. Schönberg: Klavierstuck, op. 33 a F. Poulenc: Air vif (J. Moreas) M. Kogoj: Malenkosti za klavir XXII (Allegro feroce) Če sončna se razpenjajo vam pota (M. Elizabeta)

Pet glasbenikov mlajše generacije: Maja Fleishman, Luka Dukarić, Sanja Repše, Damir Rasiewitz, Miha Štokelj, 21. maj 2013.

Izjemen koncert Otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin pod taktirko zborovodje Barbare Kovačič 4. junija 2013, na katerem smo bili priče krstni izvedbi dela z naslovom Otroški punt mladega skladatelja Patricka Quaggiata.

Godalni kvartet NOVA, 18. junij 2013.

47 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

XIII. sezona, 2007 – 6 koncertov 1. koncert / 22. 5. 2007

’Pavle Merkù, skladateljski večer’

Komorni ansambel Gaudeamus Maja Burger, rog; Jelena Pešić, flavta; Eva Jelenc, kitara; Nina Kompare, sopran; Jelena Boljubaš, klavir; Dimitrij Lederer, klarinet; Daniel Savnik, trobenta; Tomaž Vovk, tolkala Gostujoči glasbenik: Vasja Legiša, violončelo

Program: P. Merkù: Metamorfosi na narodno temo za rog solo P. Merkù: Madrigale za violončelo solo P. Merkù: Dve skladbi za flavto in kitaro (Notturno, Aria danzata) P. Merkù: Tri ljudske pesmi iz Benečije za sopran in klavir (Dve let ’an pu, Tan dol na raunin polju, Eno dreuce) P. Merkù: Astrazioni za klarinet, violončelo in klavir P. Merkù: Epistola a Giampaolo de Ferra za violončelo in pet izvajalcev 2. koncert / 30. 5. 2007

Aleksander Gadžijev, klavir Program: C. Cotumacci: Arioso P. D. Paradisi: Toccata v A-duru J. S. Bach: Francoska suita v c-molu, BWV 813 L. van Beethoven: Sonata v F-duru, op. 10, št. 2 F. Liszt: Consolation št. 3 Valse Oubliee št. 1 S. Rahmaninov: Preludij v cis-molu, op. 3, št. 2 L. M. Škerjanc: Preludij v Des-duru, št. 1 S. Prokofjev: Visions fugitives, op. 22, št. 4, 8 Koračnica iz opere ’Zaljubljen v tri oranže’, op. 33 3. koncert / 5. 6. 2007

Armando Mariutti, flavta Maria Gamboz, harfa Elena Allegretto, viola Program: G. Fauré: Pavana S. Natra: Sentimentalni komentarji A. Ajdič: Zvočni pejsaž za flavto solo M. Podda: 4 judovske pesmi – krstna izvedba Uvnucho yomár (Ko so položili skrinjo – Mojzes je rekel: ’Pridi o Gospod’) Any Ma’amyn (Resnično verujem – Ob prihodu Mesije) Eyn Kamocha (Nihče ni kot ti – ’O Gospod!’) Magén Avót (Ščit patriarhije)

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 4 8

C. Debussy: Sonata za flavto, violo in harfo, L. 137 (iz Šestih sonat za različne inštrumente) 4. koncert / 12. 6. 2007

Tina Gojkovič, rog Hermina Hudnik, klavir Bor Zuljan, kitara Program: Tina Gojkovič, rog; Hermina Hudnik, klavir F. Juvanec: Pet fragmentov za rog in klavir (II., III. in IV.) F. Strauss: Koncert za rog in orkester, op. 8 B. Marcello: Sonata št. 3 v a-molu za rog in klavir W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester št. 3 v Es-duru, KV 447 Bor Zuljan, kitara J. Dowland: A fantasia B. Zuljan: AAMU – krstna izvedba D. Bogdanović: Jazz sonatina J. Rodrigo: Sonata giocosa B. Zuljan: Trije žarki – krstna izvedba B. Šaljić Podešva: Avtron 5. koncert / 21. 6. 2007

Jana Fajdiga, flavta Meta Fajdiga, klavir Program: W. A. Mozart: Sonata št. 5 v C-duru za flavto in klavir F. Mendelssohn-Bartholdy: Rondo capriccioso, op. 14 za klavir A. Ajdič: Zvočni pejsaž za flavto solo A. Casella: Sicilienne et burlesque, op. 23 za flavto in klavir B. Godard: Suite de trois morceaux v B-duru, op. 166 za flavto in klavir F. Chopin: Scherzo za klavir v cis-molu, op. 39, št. 3 A. F. Doppler: Madžarska pastoralna fantazija C. Chaminade: Concertino, op. 107 za flavto in klavir 6. koncert / 26. 6. 2007

Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica Bogdan Kralj, zborovodja

Program: J. Gallus: Subsannatores subsannavit Deus W. A. Mozart: Ave verum C. Saint-Saëns: Tollite hostias P. I. Čajkovski: Oče naš S. Rahmaninov: Tebe pojem M. Duruflé: Ubi caritas J. Busto: Ave Maria

L. Bratuž: V duši nam plamen čist gori J. Gruber: Sonce že zahaja P. Merkù/T. Kuntner: Jablana S. Malič/I. N. Resman: Leži, leži meglica F. Ferjančič/S. Gregorčič: Tone, sonce tone A. Srebotnjak/S. Kosovel: Balada Ljudska/M. Kogoj: Stoji, stoji mi polje Ljudska/M. Filej: Venite rož’ce moje Ljudska/U. Vrabec: Protuletje Ljudska/A. Daneu: Oj božime – sdrindulaile Ljudska/H. Lavrenčič: Kje so tiste stezice

XIV. sezona, 2008 – 7 koncertov 1. koncert / 14. 5. 2008

Trio Seraphim

Marta Močnik Pirc, sopran Jure Gradišnik, trobenta Klemen Karlin, orgle

Program: J. S. Bach: Suita II za trobento solo W. A. Mozart: Laudate Dominum, iz Slovesnih večernic KV 339 G. F. Händel: Let the bright Seraphim, arija iz oratorija Samson, HWV 57 G. Jereb: V angelskih dvorih za sopran, trobento in orgle (besedilo Minka Korenčan) S. Jericijo: Sacrae Cantiones za glas in orgle O gloriosa Virginum O piena di grazia I. Florjanc: Alleluia (po Janezovem razodetju 19, 2) za sopran, trobento in orgle D. Močnik: Ave Maria – krstna izvedba priredbe za mezzosopran, trobento in orgle Slovenske Marijine pesmi za sopran, trobento in orgle v priredbi Marte Močnik Pirc in Damijana Močnika S. Premrl: Danica svetila je L. Mav: Dajte mi zlatih strun V. Vodopivec: O, da imeli bi hribe zlata J. Pavčič: Že slavčki žvrgolijo L. Mav: Mati moja, venec pletem 2. koncert / 20. 5. 2008

Igor Zobin, harmonika Program: D. Scarlatti: Sonata v D-duru W. A. Mozart: Sonata v D-duru, ’Durnitz’, I. stavek V. Danilovič Zubickij: Partita concertante in modo di jazz E. Petrovič Derbenko: Tokata I. Zobin: Tracce di sogni perduti – krstna izvedba

F. Angelis: Impasse, III. stavek, IV. stavek R. Galliano: La Valse a Margaux Song for Joss J. Brahms: Madžarski ples št. 5 V. Andrejevič Zolotarev: Sonata št. 2, Finale P. Frosini: Variazioni sul Carnevale di Venezia 3. koncert / 27. 5. 2008

Alessandro Sluga, violončelo Carlo Corazza, klavir Natalija Šaver, klavir Program: Alessandro Sluga, violončelo; Carlo Corazza, klavir R. Schumann: Fantasiestücke, op. 73, Zart und mit Ausdruck, Lebhaft, leicht, Rasch und mit Feuer C. Seghizzi: Fantazija za violončelo in klavir A. Webern: Sonata za violončelo in klavir, Bewegt C. Debussy: Sonata za violončelo in klavir Natalija Šaver, klavir J. S. Bach: Preludij in fuga v G-duru, WTK II S. Barber: Excursions, op. 20, št. 1, 4 A. Srebotnjak: Makedonski plesi L. van Beethoven: Sonata št. 23 v F-duru, op. 57, ’Appassionata’ 4. koncert / 3. 6. 2008

Anže Vrabec, klavir Program: J. S. Bach: Preludij in fuga v F-duru, št. 11, WTK II L. van Beethoven: Sonata v B-duru, op. 22, št. 11 L. M. Škerjanc: Nokturno št. 1 R. Schumann: ABEGG variacije v F-duru, op. 1 F. Mendelssohn-Bartholdy: Variations sérieuses v d-molu, op. 54 5. koncert / 10. 6. 2008

’10 let delovanja’

Mešani pevski zbor Cominum Ingrid Tavčar, zborovodja

Program: Visoka pesem (Gloria, priredila Ingrid Tavčar) Ljudska/E. Adamič: Rasti, rožmarin Ljudska/A. Kumar: Moja mati ćuha kafe J. Gallus: Si vox est, canta J. Gallus: Archipoeta G. Croce: Cantate Domino P. Passereau: Il est bel et bon

49 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

J. Fernandez/H. Angulo, P. Seeger: Guantanamera B. Lesjak/A. Vodopivec: Ne čakaj na maj Ljudska iz Tolmina/prir. P. Kalan: Ni trjeba črne tinte Koroška ljudska/prir. Z. Švikaršič: Da be biwa liepa ura Ljudska/prir. K. Boštjančič: Prišel ljubi je pod okno Ljudska iz Bele krajine/prir. J. Jež: Jabolko rudeče 6. koncert / 17. 6. 2008

’Francoska glasba 20. stoletja za klarinet’ Duo Vrabec – Corazza Sandi Vrabec, klarinet Carlo Corazza, klavir

Program: C. Saint-Saëns: Sonata za klarinet in klavir v Es-duru, op. 167 C. Debussy: Premiere rhapsodie J. Ed Barat: Piece en sol mineur O. Messiaen: Kvartet za konec časov, III. stavek Brezno ptic (Abime des oiseaux) F. Poulenc: Sonata za klarinet in klavir B. Adamič: Tinkarin rojstni dan 7. koncert / 24. 6. 2008

’Koncert komornih skladb Saše Šantla’

Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani Koncert v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana Katarina Lenarčič, sopran Rok Bavčar, bariton Andreja Kosmač, Slaven Kulenović, klavir Ajda Kralj, Mirjam Mah, Alenka Semeja, violina Mateja Ratajc, viola Kaja Kapus, violončelo

Program: S. Šantel: Anamitski motiv za violo in klavir, op. 46/b S. Šantel: Godalni kvartet v d-molu, op. 3, št. 1 S. Šantel: Tri pesmi: Molitev, op. 30 (Jovan Ilijić) Ribnik, op. 18a (Oton Župančič) Sam, op. 5 (Simon Gregorčič) S. Šantel: Invencija, op. 56 S. Šantel: Andante, brez opusa iz Tri violinske skladbe S. Šantel: Spomin, op. 2/b S. Šantel: Slovenski ples, op. 2 S. Šantel: Tri pesmi na besedila Draga Gervaisa v čakavščini, op. 57: Moja zemlja Moj sin P`janac S. Šantel: Suita za štiri violine in klavir, op. 79, Andante

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 50

XV. sezona, 2009 – 7 koncertov 1. koncert / 12. 5. 2009

Vokalna skupina Vinika

Franka Žgavec, zborovodja Mirjam Furlan, orgle

Program: R. Gobec: Pozdravna F. Gerbič: Ave Maria P. Cornelius: Gloria iz Maše CWV 91 F. Mendelssohn-Bartholdy: O beata et benedicta F. Mendelssohn-Bartholdy: Hebe deine Augen auf G. Verdi: Laudi alla Vergine Maria F. Poulenc: Ave verum F. Ferjačič: Večerni zvon N. Forte: Jadro A. Čopi: Deček in cvet M. Kogoj: Jaz pa pojdem v tihe gaje R. Simoniti: Noč R. Gobec: Pojdem na ravno polje R. Gobec: Dekletom Ljudska/prir. P. Merkù: Jezus in ajdovska deklica Ljudska/prir. M. Tomc: Vuštnejša ja ni Ljudska/prir. L. Kramolc: Luštno je vigred 2. koncert / 19. 5. 2009

Mladi glasbeni biseri

Koncert nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

Program: L. Wood: Two guitars – Polina Pavlovič, harfa – Mentor: Marina Ružić, Glasbena šola Nova Gorica N. Rimski Korsakov: Tema iz Šeherezade; J. C. Doit – G. Meunier: Valček – Tina Fornazarič, flavta, Nada Paškvan, klavir – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Nova Gorica A. Strajnar: Pravljica za Mihca – Erik Bucik, kitara – Mentor: Barbara Gorkič, Glasbena šola Nova Gorica G. Goltermann: Romanca; N. Samyn: Trio št. 4 in 5 – Pihalni trio (Aljaž Kalin Kante in Matej Paškvan, klarinet, Živa Lesar, alt saksofon) – Mentor: Branislav Trifkovič, Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina G. F. Händel: Passacaille – Jan Šibelja, harfa – Mentor: Marina Ružić, Glasbena šola Nova Gorica J. S. Bach: Preludij iz Suite za violončelo št. 1 – Lev Fišer, kitara – Mentor: Barbara Gorkič, Glasbena šola Nova Gorica G. Ph. Telemann: Uvertura iz Suite št. 1; H. Busser: Veveričke – Maja Kalin Kante, flavta, Nada Paškvan, klavir – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina D. Watkins: Petite suite Nocturne – Sara Stevanovič, harfa – Mentor: Marina Ružić, Glasbena šola Nova Gorica

J. S. Bach: Preludij iz Suite v C-duru za violončelo; P. I. Čajkovski: Pezzo Capriccioso, op. 62; J. Haydn: Koncert za violončelo in orkester v Cduru – Teodor Bratina, violončelo, Hermina Hudnik, klavir – Mentor: Vladimir Kovačič, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana 3. koncert / 26. 5. 2009

Zarja Vatovec, klavir Aljaž Kalin Kante, klarinet Tamara Ražem, klavir Program: Zarja Vatovec, klavir V. Ukmar: Ekspresije, XI. želja L. van Beethoven: Sonata št. 7 v D-duru, op. 10/3 R. Schumann: ABEGG variacije, op. 1 Aljaž Kalin Kante, klarinet; Tamara Ražem, klavir E. Chausson: Andante et Allegro M. Arnold: Sonatina E. Cavallini: Adagio e Tarantella 4. koncert / 2. 6. 2009

’Večer slovenskih skladateljev’

Ansambel Gaudeamus Mojca Menoni Sikur, violina Jakob Bobek, klarinet Martin Sikur, violončelo Žiga Brlek, vibrafon Jelena Boljubaš, klavir Aleksandar Spasić, kontrafagot, umetniški vodja

Program: D. Škerl: Trije intermezzi za violončelo P. Ramovš: Sonatina za klarinet in klavir U. Krek: Duo za violino in violončelo P. Merkù: Drobnice za klavir A. Čopi: Humoreska za klarinet M. Mlakar: Maestral za violino in vibrafon M. Bonin: Black and white za klarinet, kontrafagot in vibrafon

Program: J. Haydn: Kvartet v C-duru, op. 33, št. 3 (Hob. III: 39), Ptica W. A. Mozart: Kvartet v B-duru, KV 458, Lovski (tretji kvartet posvečen Haydnu) J. Haydn: Kvartet v d-molu, op. 76, št. 2 (Hob. III: 76), Kvintni 6. koncert / 15. 6. 2009

Dario Savron, marimba Fabian Perez Tedesco, marimba Program: F. P. Tedesco: Boomerang duo M. Sofianopulo: Tre cerchi nuziali a Olimbos – krstna izvedba: Augurio di fidanzamento Corteo degli sposi Notturno della vigilia S. Cosentino: Revelacion F. P. Tedesco: Suite per marimba P. Merkù: Vespero D. Savron: In the night Sounds in the forest It’s dark outside E. Sejourne: Katamiya L. Marcossi: Canone – krstna izvedba M. Sofianopulo: Tri grške ljudske pesmi K. Abe: Tambourine paraphrase S. Cosentino: Toccata portena 7. koncert / 22. 6. 2009

Mihela Brecelj, violina Danijel Brecelj, klavir Program: W. A. Mozart: Sonata za violino in klavir v A-duru, KV 305, Allegro di molto, Andante grazioso E. Ysaÿe: Sonata za violino v d-molu, št. 3, op. 27, Ballade E. Grieg: Sonata za violino in klavir v c-molu, št. 3, op. 45 K. Szymanowski: Nocturne & tarantella, op. 28

5. koncert / 9. 6. 2009

’Posvečeno skladatelju ob 200-letnici smrti’ Kvartet Stradivarius (Italija) Stefano Picotti, violina Caterina Picotti, violina Annalisa Clemente, viola Andrea Musto, violončelo

51 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

XVI. sezona, 2010 – 7 koncertov 1. koncert / 11. 5. 2010

Goriški oktet Vrtnica

Edi Florenin, Robert Ličen, I. tenor Dušan Sedmak, Kristjan Pregelj, II. tenor Marko Trošt, Fedor Bernard, bariton Radovan Ličen, Bogdan Brecelj, bas Marko Munih, umetniški vodja

Program: J. Gallus: In nomine Iesu J. Gallus: Praeparate corda vestra E. Grieg: Ave maris stella S. Stojanović Mokranjac: Njest svjat P. I. Čajkovski: Otče naš A. Fateyev: Blažen muž Spiritualna/M. Bartolomew (1885–1978): Steal away Spiritualna/M. Bartolomew: Evr’y time I feel the spirit A. Čopi: Totus tuus M. Kogoj: Ave maris stella L. Bernstein: Almigty Father F. Poulenc: Quatre petites prieres de St. Francois d’ Assie V. Miškinis: Ave Regina coelorum V. Miškinis: Cantate Domino

C. Saint-Saëns: Romanca, op. 37 – Špela Flajšaker, flavta, Polona Bizjak, klavir – Mentor: Gordana Buh, Glasbena šola Idrija G. F. Händel: Sonata v a-molu, Adagio, Allegro – Robert Pogorilič, flavta, Tadej Podobnik, klavir – Mentor: Ivana Barčič Mišič, Glasbena šola Cerknica B. Adamič: Tinkarin rojstni dan – Tea Štrekelj, klarinet, Tamara Ražem Locatelli, klavir – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Sežana M. Linnemann: Ovčka na gori – Maja Kralj, kitara – Mentorica: Nataša Črnugelj, Glasbena šola Sežana M. Linnemann: Spomin – Tine Črnugelj, kitara – Mentorica: Nataša Črnugelj, Glasbena šola Postojna M. Linnemann: Chanson du Montmartre – Ela Obreza, kitara – Mentorica: Karmen Širca Costantini, Glasbena šola Postojna 3. koncert / 26. 5. 2010

Veronika Brecelj, violina Hermina Hudnik, klavir Program: L. van Beethoven: Sonata za klavir in violino v F-duru, op. 24, Pomladna G. Ph. Telemann: Fantasia za violino št. 7 v Es-duru P. de Sarasate: Habanera za violino in klavir, op. 21, št. 2 J. Sibelius: Koncert v d-molu, op. 47, Allegro moderato C. Saint-Saëns: Introduction et rondo capriccioso, op. 28

2. koncert / 18. 5. 2010

4. koncert / 1. 6. 2010

Mladi glasbeni biseri

Slovenski klavirski trio

Program: C. Saint-Saëns: Sonata za oboo in klavir, op. 166, 2. st. Ad libitumAlegretto-Ad libitum – Neža Podbršček, oboa, Miha Štokelj, klavir – Mentorica: Andreja Konjedic Lenardič, Glasbena šola Nova Gorica J. Rueff: Chancon et passepied – Kristjan Stibilj, saksofon, Divna Jandrić, klavir – Mentor: Ivor Reljić, Glasbena šola Nova Gorica A. Dvořak: Humoreska – Gaja Benko, klarinet, Miha Štokelj, klavir – Mentor: Sandi Vrabec, Glasbena šola Nova Gorica F. Chopin: Valček, op. 69 v A-duru – Kornelija Gospodarič, klavir – Mentorica: Mojca Bizjak, Glasbena šola Nova Gorica A. Skrjabin: Poema, op. 32 – Meta Fajdiga, klavir – Mentorica: Helena Plesničar, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina R. Truillard: Romanca – Matej Paškvan, klarinet – Mentor: Branislav Trifkovič, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina M. Moszkowski: Etuda, op. 72, As-dur; S. Rahmaninov: Preludij, op. 32, št. 12 – Nika Kovačič, klavir – Mentor: Miha Štokelj, Glasbena šola Tolmin P. Lantier: Sicilienne – Peter Dodič, saksofon, Polona Bizjak, klavir – Mentor: Bojan Zupančič, Glasbena šola Idrija

Program: M. Bravničar: Elegia notturna L. van Beethoven: Klavirski trio v D-duru, op. 70, št. 1, ’Trio duhov’ S. Rahmaninov: Trio élégiaque v d-molu, op. 9, št. 2

Nastop učencev primorskih glasbenih šol, nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 52

Miha Štokelj, klavir Maja Fleischman, violina Sanja Repše, violončelo

5. koncert / 8. 6. 2010

Trio Art

Tamara Tretjak, flavta Branko Trifkovič, klarinet Tamara Ražem, klavir

Program: A. Arvin: Three seasons F. Danzi: Sinfonia concertante v B-duru, op. 41 S. Salamon: Trio, op. 2 B. Glavina: Divertimento za flavto, klarinet in klavir P. A. Genin: Grand duo concertant, op. 51

M. Arnold: Grand fantasia C. Saint-Saëns: Tarantella v a-molu, op. 6 6. koncert / 15. 6. 2010

Duo Mariutti – Vidovič

Armando Mariutti, flavta Dejan Vidovič, harmonika

Program: J. S. Bach: Sonata v h-molu, BWV 1030 C. J. Keller: Meditation S. Rahmaninov: Vokaliza, op. 34, št. 14 F. Martin: Sonata da chiesa A. Piazzolla: Ave Maria B. Pucihar: Four Little Movements, op. 1 7. koncert / 22. 6. 2010

Mojca Gal, violina Nives Granić, klavir Program: M. Peternel: Short Story (2009) D. Šostakovič: Preludiji, op. 34 (št. 10 v cis-molu, št. 15 v Des-duru, št. 16 v b-molu, št. 24 v d-molu) E. Ysaÿe: Reve d’enfant, op. 14 M. de Falla/P. Kochanski: Španska ljudska suita za violino in klavir P. I. Čajkovski: Melodija S. Prokofjev: Gavota iz baleta Pepelka, op. 87 S. Prokofjev: Melodije za violino in klavir, op. 35 b A. Pärt: Fratres za violino in klavir

Iz mojih solz lijo (Aus meinen Tränen sprießen) (II) Vrtnica, lilija, golobčki (Die Rose, die Lilie, die Taube) (III) Naj se mi duša potopi (Ich will meine Seele tauchen) (V) V sveti reki Ren (Im Rhein, im heiligen Strome) (VI) Ko pesmico zaslišim (Hör’ ich das Liedchen klingen) (X) Mlad fant je dekle ljubil (Ein Jüngling liebt ein Mädchen) (XI) V svetlem poletnem jutru (Am leuchtenden Sommermorgen) (XII) 2. koncert / 17. 5. 2011

Trio Slavko Osterc

Liza Hawlina Prešiček, flavta Dejan Prešiček, saksofon Jan Sever, klavir

Program: M. Mlakar: Vrtiček in nevesta (noviteta za flavto, saksofon in klavir) B. Pucihar: 4 little movements za flavto in klavir P. Šavli: Zeppelin 2 za flavto, saksofon in klavir C. Koechlin: Epitaphe de Jean Harlow, romanca za flavto, saksofon in klavir, op. 164 C. Debussy/M. Webster, D. Prešiček: Preludij k favnovemu popoldnevu F. Poulenc/D. Prešiček: Trio za oboo, fagot in klavir 3. koncert / 24. 5. 2011

Meta Fajdiga, klavir

1. koncert / 10. 5. 2011

Program: W. A. Mozart: Sonata za klavir št. 17 v D-duru, K. 576 F. Schubert: Tri klavirske skladbe (impromptuji), D. 946 L. M. Škerjanc: Preludiji št. 4, 5, 6, 7 A. Skrjabin: Poema, op. 32 F. Chopin: Rondo v Es-duru, op. 16

’V prečudovitem mesecu maju’

4. koncert / 31. 5. 2011

XVII. sezona, 2011 – 7 koncertov

Aleksandra Pavlovič, klavir Oleg Bugaev, violončelo

Program: M. Mlakar: Goriške burje zgodbica za violončelo in klavir (noviteta) M. Bravničar: Dialog za violončelo in klavir M. Kogoj: Andante za violino in klavir C. Debussy: Sonata za violončelo in klavir F. Chopin: Sonata v g-molu, op. 65 R. Schumann: Pesnikova ljubezen, op. 48 (izbor samospevov iz cikla Dichterliebe, op. 48, na besedila Heinricha Heineja v priredbi za violončelo in klavir) V prelepem mesecu maju (Im wunderschönen Monat Mai) (I)

Mladi glasbeni biseri

Nastop učencev primorskih glasbenih šol, nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

Program: I. Berkovič: Variacije na rusko temo – Vid Ibic, klavir – Mentorica: Valentina Češnjevar, Glasbena šola Koper W. H. Squire: Tarantella, op. 23 – Samo Fucka, violončelo – Mentorica: Tina Rejc, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina A. Dvořak: Valček – Tomaž Žele in Žiga Klun, klavirski duo – Mentorica: Saša Crnobrnič, Glasbena šola Postojna N. J. Živković: Ententanz – Gaj Bostič, tolkala, Valentina Češnjevar, klavir – Mentor: Matija Tavčar, Glasbena šola Koper

53 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

J. Šurovski: Variacije v a-molu – Izak Ban, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena šola Sežana M. Glinka: Nocturne – Paola Gregoric, harfa – Mentorica: Tatiana Donis, Glasbena matica Trst S. Rahmaninov: Romanca; B. Glavina: Igrica – Julija Kralj (Glasbena matica Trst) in Mirjam Orel (Glasbena šola Sežana), klavirski duo – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst G. Marié: Aria v starem slogu – Hana Bizjak, violina, Erika Bizjak, klavir – Mentor: Marko Kodelja, Glasbena šola Tolmin V. Semjonov: Otroška suita št. 2, Arietta, Mala kukavica, Vesela harmonika – Teja Udovič Kovačič, harmonika – Mentorica: mag. Erika Udovič Kovačič, Glasbena šola Koper K. Clayton: Mamina pesem – Eva in Sebastjan Sekirica, klavir štiriročno – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena šola Sežana E. Rahmeda: Concone – Gaja Benko, klarinet, Miha Štokelj, klavir – Mentor: Sandi Vrabec, Glasbena šola Nova Gorica J. M. Damase: Quartedivertisiments, Allegro – Alenka Eržen, flavta, Polona Bizjak, klavir – Mentorica: Gordana Buh, Glasbena šola Idrija A. Hasselmans: Petite valse – Bilka Peršič, harfa – Mentorica: Svetlana Lučka Joksić, Glasbena šola Koper G. F. Händel: Sonata v c-molu, Allegro – Ksenija Šabec, oboa, Saša Crnobrnič, klavir – Mentorica: Jelena Soro, Glasbena šola Postojna C. W. Gluck: Orfejeva pesem – Rebeka Pregelj, flavta, Aleksandra Pavlovič, klavir – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Nova Gorica M. Arnold: Sonatina, Allegro – Denis Fortunat, klarinet, Erika Bizjak, klavir – Mentor: Stojan Milinković, Glasbena šola Tolmin A. Hačaturjan: Sonatina v C-duru, Allegro – Rok Dolenc, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst V. Correnti: Piccolo angelo – Matej Paškvan, klarinet, Bernarda Paškvan, klavir – Mentor: Branko Trifković, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina G. B. Sammartini: Sonata v G-duru, 2. in 3. stavek – Neža Slosar, violončelo, Martin Lenarčič, klavir – Mentorica: Matea Španjić, Glasbena šola Ilirska Bistrica M. Meriot: Solitude – Jaka Jež, saksofon, Polona Bizjak, klavir – Mentor: Bojan Zupančič, Glasbena šola Idrija A. Ajdič: Pastirska pesem – Katijana Rener, klarinet, Ingrid Tavčar, klavir – Mentor: Branko Trifković, Glasbena šola Sežana C. Saint-Saëns: Sonata za oboo in klavir, op. 166, Andantino – Neža Podbršček, oboa, Miha Štokelj, klavir – Mentorica: Andreja Konjedic Lenardič, Glasbena šola Nova Gorica 5. koncert / 7. 6. 2011

Komorni zbor Grgar

Andrej Filipič, zborovodja Klavirska spremljava: Kristina Cotič

Program: H. L. Hassler: Dixit Maria C. Gentilini: Ave Maria A. Überlée: Herr, du erforschest mich

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 54

T. Tallis: If ye love me A. Vedel: Da Ispolnatsja F. Mendelssohn-Bartholdy: Verleih uns Frieden gnadiglich P. Quaggiato: Ljubezen (M. Bor) P. Quaggiato: Ljubezen, ki traja (A. Jelen) Istrska ljudska iz Sv. Petra/prir. M. Petelin: Mamca, pošljite me po vodo Ljudska iz Lokovca/prir. A. Čopi: Čujte me, čujte Ljudska s Tolminskega/prir. P. Quaggiato: Pr’šmentana ti ljub’ca Ljudska iz Brd/prir. A. Čopi: Le nocoj še, luna mila Ljudska iz slovenske Istre/prir. A. Makor: Istrska reštica Ljudska iz Kobarida/prir. P. Quaggiato: U Šmihelu ’no kajžico ’mam Ljudska iz Ravnice/prir. A. Filipič: Na gori je moj dom – krstna izvedba Ljudska iz Gornjih Petrovcev/prir. M. Prus: Šürka je Tisa Ljudska iz Bile/prir. P. Merkù: Jnjen čeua jti gna 6. koncert / 14. 6. 2011

Kvartet kitar Apeiron

Aleksandar Altarac, Vjekoslav Crnobori, Sara Piran, Raffaele Pisano

Program: E. Marchelie: Milonga triste P. Bellinati: Baiao de Gude J. A. Chic: El lenguaje de las estrellas M. Vinicius: Mis manos … Mi corazon Walking Together (posvečeno kvartetu Ápeiron) Mysterium To Santiago Joy Going back Home I. Šuran: Perpetuum (posvečeno kvartetu Ápeiron) G. Pinto: Quando nevica a Trieste A. York: Quiccan 7. koncert / 21. 6. 2011

’Večer samospeva slovenskih skladateljev’ Damjan Locatelli, bariton Matejka Bukavec, sopran Tamara Ražem Locatelli, klavir

Program: H. Volarič: Oj, rožmarin V. Vodopivec: Srce človeško – sveta stvar (tekst S. Gregorčič) S. Šantel: Čolničku (S. Gregorčič) E. Adamič: Pri zibeli (S. Gregorčič) V. Parma: Projekt (S. Gregorčič) V. Mirk: Kateri kerub …? (L. Prunk) M. Kogoj: Sprehod v zimi ( P. Remec) I. Grbec: Dekliška narodna (C. Golar) R. Simoniti: Pomlad (S. Samec) M. Kogoj: Jaz se te bom spomnila (S. Sardenko) S. Malič: Pesem (S. Kosovel) Blejski odmev

B. Šček: K slovesu ( F. Prešeren) P. Merkù: Na Stari gori (V. Beličič) B. Šček: Bori (S. Kosovel) P. Merkù: Opoldanski psalm (A. Rebula) A. Danev: Metulj (A. Pregarc) A. Vodopivec: Žalostinka (M. Čuk) Ljudska/prir. V. Mirk: Je pa davi slanca pala

XVIII. sezona, 2012 – 7 koncertov 1. koncert / 8. 5. 2012

Mladi glasbeni biseri

Nastop učencev primorskih glasbenih šol, nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

Program: I. Berkovič: Variacije na rusko temo – Nastasja Ušumović Češnjevar, klavir – Mentorica: Valentina Češnjevar, Glasbena šola Koper A. Copland: Mačka in miš – Katarina Visintin, klavir – Mentorica: Vesna Zuppin, Glasbena matica Trst S. Fink: Suita za mali bobenček – Jani Leban, mali bobenček – Mentor: Matija Tavčar, Glasbena šola Sežana T. Zrimšek: Pomladna pesem – Alja Boštjančič, klavir – Mentorica: Nina Volk, Glasbena šola Ilirska Bistrica R. Schumann: Sicilijanska, op. 68 – Eva Žagar, klavir – Mentorica Lana Marinković, Glasbena šola Sežana E. Derbenko: Sonatina, 1. stavek – Julijana Peroša, harmonika – Mentorica: mag. Erika Udovič Kovačič, Glasbena šola Koper C. Debussy: Arabesque, št. 1 – Kornelija Gospodarič, klavir – Mentorica: Mojca Bizjak, Glasbena šola Nova Gorica F. Chopin: Valček, op. 64, št. 1 v Des-duru – Doroteja Gospodarič, klavir – Mentorica: Mojca Bizjak, Glasbena šola Nova Gorica A. J. Dervaux: Clarinett ’express’ – Gašper Jerman, klarinet, Lada Kos, klavir – Mentor: Aleš Grosek, Glasbena šola Koper D. Šostakovič: Šaljivi valček – Žiga Klun, klavir – Mentorica: Saša Crnobrnič, Glasbena šola Postojna R. Gliere: Preludij, op. 43, št. 1 – Simon Kravos, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst P. Lantier: Sicilienne – Kristina Neli Lampe, saksofon, Rudolf Cerc, klavir – Mentor: Bojan Župančič, Glasbena šola Idrija R. Larson: Sweet Simplicity – Alenka Eržen, flavta, Rudolf Cerc, klavir – Mentorica: Gordana Buh, Glasbena šola Idrija A. Hačaturjan: Toccata – Rok Dolenc, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst F. Küchler: Concertino v D-duru, op. 12, št. 1 – Kaja Ladava, violina, Erika Bizjak, klavir – Mentorica: Mojca Križnič, Glasbena šola Tolmin J. Ibert: Mali beli osel – Gaja Bašič, flavta, Vilma Padovan, klavir – Mentorica: Marija Maretić Hiršter, Glasbena šola Sežana J. Avignon: Danse exotique – Boštjan Rojc, saksofon, Miha Štokelj, klavir – Mentor: Sandi Vrabec, Glasbena šola Nova Gorica M. Glinka: Arija Susanina iz opere Ivan Susanin (Čujut pravdu) – Marko

Ferjančič, petje, Katarina Vidmar, klavir – Mentorica: Jerica Rudolf, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina C. Sternberg: Napolitana – Manca Rupnik, violina, Nejc Rupnik, violončelo, Anže Rupnik, klavir – Mentorica: Kaja Lojevec, Glasbena šola Vrhnika C. M. von Weber: Sonatina – Gaja Benko, klarinet, Miha Štokelj, klavir – Mentor: Sandi Vrabec, Glasbena šola Nova Gorica F. Gerbič: Želel bi, da bi bil ptica; F. P. Tosti: La serenata – Gregor Ravnik, tenor, Tatjana Jercog, klavir – Mentorica: Tanja Grlica, Glasbena šola Koper P. I. Čajkovski: Ples flavt iz suite Hrestač, op. 71 a – Kvartet flavt (Sara Bensa, Rebeka Pregelj, Tina Fornazarič, Polona Šuligoj) – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Nova Gorica A. Messager: Solo de concours – Matej Paškvan, klarinet, Bernarda Paškvan, klavir – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina F. Mendelssohn-Bartholdy: Rondo Caprice – Teja Udovič Kovačič, klavir, harmonika – Mentorica: Selma Chicco Hajdin, klavir; Mentorica: mag. Erika Udovič Kovačič, harmonika, Glasbena šola Koper J. Strauss: Arija Adele iz operete Netopir (Mein Herr Marquis) – Nina Tratnik, petje, Katarina Vidmar, klavir – Mentorica: Jerica Rudolf, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina 2. koncert / 16. 5. 2012

Alessandro Villalva, klavir Program: L. van Beethoven: Sonata št. 8 v c-molu, op. 13, ’Patetična’ F. Chopin: Scherzo v h-molu, op. 20, št. 1 S. Rahmaninov: Preludij v cis-molu, op. 3, št. 2 Preludij v D-duru, op. 23, št. 4 Preludij v g-molu, op. 23, št. 5 Elegija v es-molu, op. 3, št. 1 Moment musical v e-molu, op. 16, št. 4 3. koncert / 22. 5. 2012

Dekliška vokalna skupina Bodeča neža Mateja Černic, zborovodkinja Eva Dolinšek, klavir

Program: G. P. da Palestrina: Ave Regina Coelorum M. Kocsar: Salve Regina A. Čopi: Ave Maria L. Donati: Ponetemente B. Britten: Wolcum Yule There is no rose As dew in Aprille This little babe G. Faure: Cantique de Jean Racine L. Claesen: Full of energy

55 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

F. Poulanc: La petite fille sage J. Jež: Na vrtu mi javor zeleni P. Merkù: Sonce ljubo Čarni kus II L. Lebič: Fčelica zleteila M. Lauridsen: Dirait-on S. Hatfield: Amarillas 4. koncert / 29. 5. 2012

Komorne skupine Mladinske filharmonije NOVA Program: Godalni kvartet Kvartin (Tina Debenjak, violina, Tanja Černic, violina, Petra Rusjan, viola, Anže Ličen, violončelo) F. Schubert: Godalni kvartet št. 1 v c-molu, Andante, Presto M. McLean: Csardas Pihalni kvintet MF NOVA (Lara Rojc, flavta, Aljaž Kalin Kante, klarinet, Ana Leban, oboa, Tjaša Štolfa, fagot, Doroteja Benedejčič, rog) B. Adamič: Nalepke Violinski duo NOVA (Tina Grego in Mojca Batič, violina) Ana Leban, klavir B. Bartok: Štirje dueti D. Shostakovich: 5 skladb za dve violini in klavir Trobilni kvintet MF NOVA (Matija Colja, trobenta, Gregor Rogelja, trobenta, Sebastjan Buda, trobenta, Matjaž Kafol, pozavna, Jernej Terčon, tuba) E. Morricone: Gabriel’s oboe J. Lennon/prir. C. Chasey: More Beatles Sekcija nizkih trobil MF NOVA (Matjaž Kafol, pozavna, Jakob Leban, pozavna, Rok Furlan, pozavna, Jernej Terčon, tuba) G. W. Lotzenhiser: Trombumba Tolkalni trio MF NOVA (Matija Tavčar, Alex Kuret, Jani Leban) N. J. Živković: Trio per uno 5. koncert / 5. 6. 2012

Miha Štokelj, klavir Ivor Reljič, saksofon Program: B. Pucihar: Arija in improvizacija F. Schubert: Sonata arpeggione v a-molu, D 821 B. Adamič: 2 skladbi za alt saksofon in klavir C. Franck: Sonata v A-duru

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 56

6. koncert / 12. 6. 2012

Carlo Corazza, klavir Simone Peraz, klavir Program: C. Seghizzi: iz zbirke Impressioni, za klavir solo (Perché, Ricordo, Andantino, Allegretto, Scherzino, Gioco, Schizzo) P. Quaggiato: Scorrazzando, za klavir solo (posvečeno Carlu Corazzi) M. Kogoj: iz zbirke Malenkosti za klavir solo (V naravi, Poco animato, ma sostenuto, Vivo furioso, Larghetto, Poco allegro, fantastico, Materi, Allegro pastorale) S. Peraz, C. Corazza: Piccolo cimento za klavir štiriročno J. S. Bach/G. Kurtág: Alle Menschen müssen sterben, koral G. Kurtág: Nebel Kanon za klavir štiriročno Hand in Hand za klavir štiriročno J. S. Bach: Allein Gott in der Höh’ sie Ehr, koral G. Kurtág: Zorniger Choral, za klavir štiriročno J. S. Bach/G. Kurtág: Auf tiefer Not schrei ich zu dir, koral G. Kurtág: Hommage à Halmàgyi Mihlày za klavir štiriročno Glocken, za klavir štiriročno Kyrie, za klavir štiriročno J. S. Bach/G. Kurtág: Sonatina Actus tragicus 7. koncert / 19. 6. 2012

Ensemble Adore

Ana Černic, flavta Doris Kodelja, flavta

Program: C. Pascal: Sonate pour deux flûte T. Takemitsu: Masque N. Rota: Vecchia romanza, Il mulino, Vecchio carillon R. Guiot: Do it duet G. Petrassi: Dialogo Angelico A. Tavčar: Flute Train Journey – krstna izvedba B. Maderna: Dialodia R. Guiot: Cividale duo

XIX. sezona, 2013 – 7 koncertov 1. koncert / 7. 5. 2013

’Večer orgelskih skladb Paula Johna Šiflerja’ Gregor Klančič, orgle

Program: P. J. Šifler: Simfonija ’O sing unto the Lord’ (Psalm 98) P. J. Šifler: The Lord of all (Adom Olom) P. J. Šifler: Partita za orgle ’In the Christ there is no East or West’ P. J. Šifler: Meditacija na pesem ’Amazing grace’ P. J. Šifler: Easter Jubilation P. J. Šifler: Autumnal song P. J. Šifler: The despair and agony of Dachau P. J. Šifler: Prva slovenska rapsodija P. J. Šifler: Improvizacija na pesem ’Joyful song’ (Zdravljica) 2. koncert / 14. 5. 2013

Mladi glasbeni biseri

Koncert nagrajencev mednarodnih in domačih tekmovanj

Program: B. Pucihar: Flavta sanja – Eva Faganelj, flavta – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Nova Gorica B. Pucihar: Delfin – Zala Novakovič, flavta – Mentor: Armando Mariutti, Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina K. Schindler: Čas za sanje – Anja Čeč, kitara – Mentorica: Nataša Črnugelj, Glasbena šola Postojna M. Weddington: Charlotte in Spring; B. Andres: Ribambelle št. 3; B. Andres: Marelles – Vida Boškin, harfa – Mentorica: Tatiana Donis, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica A. York: Snowflight – Polona Zadnik, kitara – Mentor: Vlatko Bočevski, Glasbena šola Ilirska Bistrica L. Brouwer: Danza del altiplano – Tevž Sedmak, kitara – Mentor: Vlatko Bočevski, Glasbena šola Ilirska Bistrica H. Villa-Lobos: Preludij št. 3 – Maja Kralj, kitara – Mentorica: Nataša Črnugelj, Glasbena šola Sežana N. Paganini: Variacije – Kaja Ladava, violina, Erika Bizjak, klavir – Mentorica: Mojca Križnič, Glasbena šola Tolmin B. Pucihar: Otožni sibirski tiger – Lara Gašič, flavta, Snježana Pleše, klavir – Mentorica: Suzana Furlan Mitev, Glasbena šola Postojna L. Conley: Škrat – Metka Črnugelj, flavta, Snježana Pleše, klavir – Mentorica: Suzana Furlan Mitev, Glasbena šola Postojna J. S. Bach: Dvoglasna invencija v E-duru; W. Gillock: Mesečina – Nastasja Češnjevar Ušumović, klavir – Mentorica: Valentina Češnjevar, Glasbena šola Koper I. Berkowich: Variacije na rusko narodno pesem – Vita Gombač, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena šola Sežana W. Beltrami: Beneški karneval – Jernej Štremfelj, harmonika – Mentor: Pavel Magajne, Glasbena šola Idrija G. Gershwin: Preludij št. 1 – Rok Dolenc, klavir – Mentorica: Tamara

Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst H. Wieniawski: Koncert za violino v d-molu, 1. stavek – Ana Cotič, violina – Mentorica: Mojca Križnič, Glasbena šola Nova Gorica H. Rabaud: Solo de concours, op. 10 – Matej Paškvan, klarinet, Nada Paškvan, klavir – Mentor: Branislav Trifković, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina E. Lalo: Klavirski trio, št. 1, op. 7 – Klavirski trio Rupnik: Manca Rupnik, violina; Nejc Rupnik, violončelo; Anže Rupnik, klavir – Mentorica: Urša Kržič, Glasbena šola Vrhnika S. Prokofjev: Pater Lorenzo – Mercutio (iz suite Romeo in Julija) – Max Zuliani, klavir – Mentorica: Tamara Ražem Locatelli, Glasbena matica Trst F. Chopin: Briljantne variacije, op. 12 – Teja Udovič Kovačič, klavir – Mentorica: Selma Chicco Hajdin, Glasbena šola Koper 3. koncert / 21. 5. 2013

Miha Štokelj, klavir Maja Fleischman, violina Sanja Repše, violončelo Luka Dukarić, viola Damir Rasiewitz, kontrabas Program: L. M. Škerjanc: 5 liričnih melodij za violončelo in klavir G. Mahler: Klavirski kvartet v a-molu F. Schubert: Klavirski kvintet v A-duru, D 667, Postrv 4. koncert / 28. 5. 2013

Dario Savron, tolkala Lina Uinskyte, violina Program: A. Schnittke: Moz-Art C. Corea: Children’s songs (4., 6., 9.) A. Piazzolla: Histoire du Tango D. Savron: Kid String – krstna izvedba K. Abe: Tambourine paraphrase E. Schulhoff: Sonata za violino (in tolkala) D. Savron: Discovery – krstna izvedba 5. koncert / 4. 6. 2013

Otroški zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin Barbara Kovačič, zborovodja

Program: B. Britten: Petkovi popoldnevi (cikel pesmi) A. Kumar: Kdo živi v tej hišici (J. Šmit) Kengurujka (M. Dekleva) Pustna potegavščina (V. T. Arhar) Ti si fuč (D. Zajc)

57 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

P. Quaggiato: Otroški punt – krstna izvedba Ljudska iz Brkinov - Gojaki/prir. A. Čopi: One tri naranće Istrska ljudska/prir. A. Čopi: Plovi moj brode Istrska ljudska iz Kaštela/prir. A. Čopi: Kemu si dala rožice Ljudska iz Nadiške doline/prir. P. Quaggiato: Narlieuša je 6. koncert / 11. 6. 2013

AirString DUO

Luka Železnik, flavta Uroš Barič, kitara

Program: M. Giuliani: Grand duo concertant, op. 85 P. Merkù: Dve skladbi za flavto in kitaro J. Ibert: Entr’acte D. Bogdanović: Preludij R. Beaser: Mountain songs A. Piazzolla: Histoire du Tango

XX. sezona, 2014 – 7 koncertov 1. koncert / 13. 5.2014

Pihalni kvintet SLOWIND Aleš Kacjan, flavta Matej Šarc, oboa Jurij Jenko, klarinet Paolo Calligaris, fagot Metod Tomac, rog

2. koncert / 20. 5. 2014

Duo Espressivo

Teja Plesničar, harfa Eva Arh, flavta

Martina Kocina, mezzosopran Ingrid Mačus, klavir

7. koncert / 18. 6. 2013

3. koncert / 27. 5. 2014

Godalni kvartet NOVA

Mladi glasbeni biseri

Tina Grego, violina Mojca Batič, violina Barbara Grahor, viola Polona Soban, violončelo

Program: A. Dvořák: Godalni kvartet št. 12 v F-duru, op. 96, ‘Ameriški kvartet‘ B. Šaljić Podešva: Krespelj zida hišo A. Koglot: Oy Vey B. Grahor: Deček in drevo – krstna izvedba M. Mclean: Fandango A. Piazzolla: Escualo

Nagrajenci primorskih glasbenih šol na mednarodnih tekmovanjih (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)

4. koncert / 3. 6. 2014

Anja Colja, flavta Tadej Horvat, klavir 5. koncert / 10. 6. 2014

’Večer glasbenikov NOVA filharmonije’

Kvintet NOVArt (Irena Birsa, flavta, Neža Podbršček, oboa, Neža Jelušič, klarinet, Miha Lončar, rog, in Petra Tavčar, violončelo) Solisti: Sebastijan Buda, rog Gregor Rogelja, trobenta Ingrid Tavčar, klavir

6. koncert / 17. 6. 2014

Tina Grego, violina David Šuligoj, kontrabas Eva Dolinšek, čembalo 7. koncert / 23. 6. 2014

Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba Hilarij Lavrenčič, dirigent

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 58

59 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Mediji o Glasbi z vrtov svetega Frančiška

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 60

I. sezona, 1994/1995

III. sezona, 1996/1997

1. koncert

Trobila za svetega Frančiška, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 28. 10. 1994/št. 85 Glasbi z vrtov sv. Frančiška na pot, Primorske novice, 11. 10. 1994

3. koncert

V znamenju Slovenice, Primorske novice, 27. 12. 1994 Glasba z vrtov sv. Frančiška, Ivan Silič, Oko, januar 1995

4. koncert

Uspel koncert na Kostanjevici, Ivan Silič, Oko, 23. 2. 1995

5. koncert

Večer pihalnega kvinteta Slowind, Ivan Silič, Oko, 6. 4. 1995

6. koncert

Obetavno glasbeno jedro, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 21. 4. 1995/št. 32

7. koncert

Dva izvrstna koncerta, Ivan Silič, Oko, 25. 5. 1995 Plemenita čistost, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 25. 4. 1995

II. sezona, 1995/1996

Trije glasbeni nizi, drugič Glasba z vrtov sv. Frančiška, Marica Uršič, Slovenec, 25. 10. 1995 Duh, ki ga šele odkrivamo, Mirka Čubej, Primorske novice, 2. 2. 1996 Vrtovi sv. Frančiška, Mirka Čubej, Primorske novice, 20. 10. 1995/št. 82

1. koncert

Uvodni kvartet jubilejne sezone K. D., Tatjana Gregorič, Oko, 16. 11. 1995, str. 15

2. koncert

Koncert, Ivan Silič, Oko, 29. 12. 1995

3. koncert

Napoved: Glasba z vrtov Sv. Frančiška, Delo, 10. 1. 1996 Vznemirljivo in blagodejno sozvočje, Anna Fink, Primorske novice, 16. 1. 1996 Intervju: Instrument ni le za zabavo, Igor Mušič, Primorske novice, 19. 1. 1996/št. 5, str. 12 Dva koncerta, Ivan Silič, Oko, 25. 1. 1996

4. koncert

Koncerti, Ivan Silič, Oko, 21. 3. 1996, str. 15

5. koncert

Prijetno presenečenje, Ivan Silič, Oko, 4. 4. 1996 Kultivirana poustvarjalnost, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 21. 3. 1996

6. koncert

Trije koncerti, Ivan Silič, Oko, 23. 5. 1996, str. 15 Sklenil se je niz Glasbe z vrtov sv. Frančiška, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 22. 5. 1996

7. koncert

Sklenil se je niz Glasbe z vrtov sv. Frančiška, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 22. 5. 1996

Glasba povezuje, Mirka Čubej, Primorske novice, 12. 11. 1996 Napoved: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Delo, 12. 11. 1996 Pred bogato kariero, Jožek Štucin, Primorske novice, 15. 11. 1996 Trije mladi pianisti uvedli cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 15. 11. 1996 Strune milo se glasite, Marjana Remiaš, Oko, 21. 11. 1996

2. koncert

Večja popolnost glasov, Ivan Silič, Oko, 6. 12. 1996 Eksotika in domačnost, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 18. 12. 1996

3. koncert

Škandalozno v drugem delu, Jožek Štucin, Primorske novice, 31. 1. 1997 Dva koncerta mladih, Ivan Silič, Oko, 20. 2. 1997 Napoved: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Delo, 28. 1. 1997 Prijetnost v glasbi, kaos v besedi, Primorske novice, 5. 2. 1997 Glasba z vrtov svetega Frančiška 1996/97, Alenka Saksida in p. Matej Papež, Brat Frančišek, marec 1997, str. 34-35

4. koncert

Zanimiv glasbeni večer, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 27. 2. 1997 Napoved: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Delo, 18. 2. 1997

5. koncert

Zablestela sta s Schubertom, Jožek Štucin, Primorske novice, 14. 3. 1997/št. 21, str. 5 Pomladno igrivo in zanimivo, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 15. 3. 1997

6. koncert

Veronika in Marko Fink uspešna vokalna solista, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 20. 4. 1997, str. 21 Zastrta strast, Jožek Štucin, Primorske novice, 18. 4. 1997

7. koncert

Kažipot: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Delo, 20. 5. 1997 Senzibilne interpretacije, Jožek Štucin, Primorske novice, 27. 5. 1997 Za zaključek svetli goriški komorni zvoki, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 27. 5. 1997

8. koncert

Sakralna glasba v Novi Gorici, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 13. 8. 1997, str. 6 Toda … Kje je Gallus, Jožek Štucin, Primorske novice, 12. 8. 1997

IV. sezona, 1998 1. koncert

Za popestritev poletnega utripa, Klavdija Figelj, Primorske novice, 25. 5. 1998 Napoved: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Novi glas, maj 1998/št. 20 Obsežna žetev glasbene sezone, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 28. 5. 1998 Strogost in popolnost, Jožek Štucin, Primorske novice, 5. 6. 1998 Glasbeniki za pevstvo Posočja, Tatjana Gregorič, Oko, 4. 6. 1998

61 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

2. koncert

Mojstrska taktirka H. Lavrenčiča, Jožek Štucin, Primorske novice, 9. 6. 1998 Tudi tokrat odlični ’Hrast’, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 12. 6. 1998

3. koncert

Lepo uglašene Bovčanke za Posočje, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 15. 7. 1998 Zbor, ki se trmasto vzpenja, Jožek Štucin, Primorske novice, 7. 6. 1998

V. sezona, 1999

Žlahtna glasba v žlahtnem ambientu za dušo in omiko, Mirka Čubej - Križnič, Revija za glasbo – Klasika, april 1999, leto 1/št. 2, str. 23 Cikel petih koncertov, Primorske novice, 25. 5. 1999

1. koncert

Najprej je zapela skupina Canticum, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 6. 1999, str. 10 Odlična zasedba odločen ’vodnik’, Jožek Štucin, Primorske novice, 4. 6. 1999/št. 43, str. 19

4. koncert

Dosežki Lazkove šole, Tatjana Gregorič, Oko, 20. 7. 2000 Napoved: Mednarodna klavirska šola, Primorske novice, 11. 7. 2000

5. koncert

Žametna globina čelista Vasje Legiše, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 25. 7. 2000 Ekspresivno violončelo, Tatjana Gregorič, Oko, 27. 7. 2000

VII. sezona, 2001

Zvoki poletja, Klavdija Figelj, Primorske novice, 29. 5. 2001, str. 11

1. koncert

Nič več groze, Jožek Štucin, Primorske novice, 5. 6. 2001, str. 12 Slavnostno s slovenskim oktetom, Tatjana Gregorič, Oko, 7. 6. 2001/št. 275, str. 10 Sedmič Glasba z vrtov sv. Frančiška, Novi glas, 1. 6. 2001, str. 21

2. koncert

Pripovednik zmerne zvočnosti, Tatjana Gregorič, Oko, 21. 6. 2001, str. 14 Soočenje italijanske in nemške šole, Jože Štucin, Primorske novice, 19. 6. 2001

2. koncert

3. koncert

4. koncert

Napoved: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Delo, 11. 6. 1999, str. 81 Vrhunsko, kultivirano, Jožek Štucin, Primorske novice, 15. 6. 1999/št. 46, str. 12 Pevec, ki je nor na nogomet, Tatjana Gregorič, Oko, 24. 6. 1999, str. 10 Goriški zborovski upi, Tatjana Gregorič, Oko, 1. 7. 1999

4. koncert

Harmonika in sopran, Primorske novice, 9. 7. 1999/št. 52, str. 17 Originalen duo na Kostanjevici, Primorski dnevnik, 13. 7. 1999 Žlahtnost ’plebejskega’ glasbila, Jožek Štucin, Primorske novice, 16. 7. 1999 Eksotika tudi v milini vokala, Tatjana Gregorič, Oko, 22. 7. 1999, str. 10

5. koncert

Zadnjič na vrtu, Primorske novice, 23. 7. 1999/št. 56 Sijajna izvedba, Jožek Štucin, Primorske novice, 30. 6. 1999/št. 58, str. 13 Richard Strauss in vrtinci emocij, Tatjana Gregorič, Oko, 5. 8. 1999, str. 10

VI. sezona, 2000

Vrsta koncertov, Novi glas, 2. 6. 2000 Od očenašev do violončel, Klavdija Figelj, Primorske novice, 2. 6. 2000

1. koncert

Glasba poletja, Tatjana Gregorič, Oko, 8. 6. 2000

2. koncert

Vrhunski zbor in ljudski pevci, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 17. 6. 2000, str. 9 Skromno, a izvirno, Tatjana Gregorič, Oko, 22. 6. 2000 Marijin mit v ljudski pesmi, Jožek Štucin, Primorske novice, 23. 6. 2000

3. koncert

Uglasbene pesmi Ljubke Šorli, M., Novi glas, 30. 6. 2000/št. 24 Uglasbene pesmi Ljubke Šorli, Tatjana Gregorič, Oko, 29. 6. 2000

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 62

V duhu blagih zvokov harfe, Tatjana Gregorič, Oko, 5. 7. 2001, str. 10 Od Bacha do jazza, Jožek Štucin, Primorske novice, 3. 7. 2001 Čarobna moč kraljevske harfe, Mateja Poljšak Furlan, Finance, 3. 7. 2001, str. 15 Pretakanje zvočne svetlobe, Jožek Štucin, Primorske novice, 10. 7. 2001 Fenomen mladih ruskih pevcev, Tatjana Gregorič, Oko, 18. 7. 2001

VIII. sezona, 2002

Na Kostanjevici prvi koncert niza šestih prireditev, Primorski dnevnik, 31. 5. 2002, str. 17 Sv. Frančišek na Kostanjevici, Klavdija Figelj, Primorske novice, 21. 5. 2002

1. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Delo, 31. 5. 2002, str. 20 Koncert na Kostanjevici, Novi glas, 6. 6. 2002 Tri krstne izvedbe, Tatjana Gregorič, Delo, 4. 6. 2002/št. 126, str. 8 Glasba z vrtov sv. Frančiška, Slavica Crnica, Delo, 17. 5. 2002, str. 7 Poletno, a osvežujoče, Tatjana Gregorič, Oko, 13. 6. 2002, str. 10

2. koncert

Sami superlativi o Vetru, Jožek Štucin, Primorske novice, 14. 6. 2002

3. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Sobota, 8. 6. 2002, str. 31 Koncert ob 25-letnici MePZ Obala Koper, Primorski dnevnik, 11. 6. 2002, str. 19 Samozavestno s poletnim izdihom, Tatjana Gregorič, Oko, 20. 6. 2002 Premalo žara, Jožek Štucin, Primorske novice, 18. 6. 2002

4. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Primorske novice, 18. 6. 2002, str. 30 Večer harmonike, Tatjana Gregorič, Oko, 27. 6. 2002, str. 10

5. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Primorske novice, 2. 7. 2002, str. 30 Čednosti skupnega muziciranja, Tatjana Gregorič, Oko, 11. 7. 2002, str. 7 Privlačna in tankočutna raznorodnost, Jožek Štucin, Primorske novice, 5. 7. 2002, str. 14

6. koncert

Nemški kulturni ataše tudi gost PN, Primorske novice, 19. 7. 2002 Ruski zbor na Kostanjevici, Primorski dnevnik, 17. 7. 2002, str. 10 Pravoslavni pevci iz Rusije očarali slovensko občinstvo, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 24. 7. 2002

IX. sezona, 2003

Začenja se letošnji ciklus Glasbe, Primorski dnevnik, 31. 5. 2003, str. 13 Glasba z vrtov sv. Frančiška, Klavdija Figelj, Primorske novice, 27. 5. 2003, str. 15 Latinski svet, Mateja Poljšak Furlan, Oko, 22. 5. 2003, str. 11 Deveta sezona cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška v znamenju latinskih dežel, Primorski dnevnik, 29. 5. 2003, str. 22 V samostanu bo tudi letos zvenela glasba, Slavica Crnica, Delo, 30. 5. 2003, str. 7

1. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška: ’Najlepše Marijine’ ’Najlepše Marijine’, Tatjana Gregorič, Oko, 2003

2. koncert

Muzikalični čari španske harmonike, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 7. 6. 2003, str. 16 Strast in spevnost harmonike, Jožek Štucin, Primorske novice, 13. 6. 2003, str. 16

3. koncert

Od sambe do rumbe, Mateja Poljšak Furlan, Oko, 19. 6. 2003

4. koncert

Znani in manj znani Puccini, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 20. 6. 2003, str. 13

5. koncert

Praznik francoske glasbene barvitosti, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 24. 6. 2003, str. 13

6. koncert

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Delo, 27. 6. 2003 Strastni mojstri baroka, Oko, 3. 7. 2003 Intervju z Janom Willem de Vriendom: Stara glasba je glasba za določeno priložnost, Ambrož Bajec-Lapajne, Delo, 28. 6. 2003, str. 7 Musiche d’oggi nell’Europa di domani, Giorgio Cerasoli, Giornale della Musica, št. 193, 2003 Dolarjev barok presega domače meje, Jože Štucin, Primorske novice, 1. 7. 2003 Energetsko in rustikalno, Mirjam Žgavec, Delo, 1. 7. 2003 Za sklep koncert Eurointegracije, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 7. 2003, str. 11

X. sezona, 2004

Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 31. 5. 2004, str. 11 Kultura: živahno poletje, Priloga Primorskih novic, 20. 6. 2004, str. 7

Note z obeh strani meje, Marijan Zlobec, Delo, 31. 5. 2004, str. 9 Glasbena srečanja namenjena sosedom, Primorski dnevnik, 27. 5. 2004, str. 17 V samostanu na Kostanjevici: deseta, jubilejna sezona Glasbe z vrtov sv. Frančiška, 3. 6. 2004, str. 9

1. koncert

Ustvarjalna moč žari od ognja, Jože Štucin, Primorske novice, 11. 6. 2004, str. 16 Rahločutni navdih okteta Vrtnica, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 6. 2004, str. 12

2. koncert

Muzikalični navdihi mlade šempetrske violinistke Mojce Križnič, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 15. 6. 2004, str. 29

3. koncert

Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 15. 6. 2004, str. 11 Kostanjevica nad Novo Gorico, Deloskop, 10. 6. 2004, str. 39 Fabio Perez Tedesco in Dario Savron razkrila zvočni čar marimbe, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 19. 6. 2004, str. 13 Mehki in topli zvoki marimbe, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 220. 6. 2004, str. 24

4. koncert

Kostanjevica nad Novo Gorico, Deloskop, 17. 6. 2004, str. 37 Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 22. 6. 2004, str. 11 Petrarca v glasbi, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, str. 12

5. koncert

Kostanjevica nad Novo Gorico, Deloskop, 1. 7. 2004, str. 38 Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 6. 7. 2004, str. 10 Goriški talentirani trio, Primorski dnevnik, 6. 7. 2004, str. 19 Zadržane strasti prihajajoče romantike, Jože Štucin, Primorske novice, 9. 7. 2004/št. 55, str. 14

6. koncert

Kostanjevica nad Novo Gorico, Deloskop, 8. 7. 2004, str. 41 V znamenju dveh goriških skladateljev, Jože Štucin, Primorske novice, 16. 7. 2004, str. 14

XI. sezona, 2005

Glasba z vrtov svetega Frančiška, Torkovi resni klepeti, junij 2005/št. 7, str. 2 Lepa priložnost za mlade, Klavdija Figelj, Primorske novice, 1. 6. 2005, str. 13

1. koncert

Tudi v letošnji, 11. sezoni priložnosti za mlade talente, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 6. 2005 Šostakovičeva ’vegasta hiša’, Jože Štucin, Primorske novice, 7. 6. 2005, str. 23

2. koncert

Mladi glasbeniki primorskih šol tudi tokrat prepričali, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 15. 6. 2005, str. 12 Glasbeni biseri, Jože Štucin, Primorske novice, 11. 6. 2005, str. 8

3. koncert

Goriški glasbeni vrtovi se res lahko ponašajo s čedalje večjim številom

63 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

nadarjenih koncertantov, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 19. 6. 2005, str. 24 Mladi mojstrici loka in črno-belih tipk, Jože Štucin, Primorske novice, 16. 6. 2005, str. 7

XIII. sezona, 2007

Pianista Danijela Bratković in Janko Đoković štiriročno, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 24. 6. 2005, str. 12

1. koncert

4. koncert 5. koncert

Trpka sled spomina, Jože Štucin, Primorske novice, 7. 7. 2005, str. 13 Za zaključek letošnje, 11. sezone Večer samospevov goriških skladateljev, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 12. 7. 2005, str. 10

XII. sezona, 2006

Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 29. 5. 2006, str. 26 Z mladimi glasbeniki v poletne večere, Slavica Crnica, Delo, 31. 5. 2006, str. 6 Mladi cvetovi glasbe, Klavdija Figelj, Primorske novice, 24. 5. 2006, str. 20 Glasba z vrtov svetega Frančiška, Torkovi resni klepeti, 2006, str. 10 Glasbeni cikel: Glasba z vrtov svetega Frančiška. Pričetek 12. sezone bo 29. maja, zaključek pa 14. junija 2006, www.napovednik.com, 26. 5. 2006 Glasba z vrtov svetega Frančiška, www.goriska.com, 26. 5. 2006

1. koncert

Zbor Hrast z ljudskimi sakralnimi napevi odprl 12. sezono Glasbe z vrtov svetega Frančiška, Primorski dnevnik, 31. 5. 2006, str. 14 Ubrani glasovi, Primorske novice, 1. 6. 2006, str. 16 Zlati glasovi zbora Hrast znova očarali, Primorski dnevnik, 2. 6. 2006, str. 13

2. koncert

Cukri: Koncert učencev, Bonbon, 6. 6. 2006, str. 7 Kostanjevica nad Novo Gorico, Delo, 6. 6. 2006, str. 16 Primorski glasbeni biseri, Jože Štucin, Primorski dnevnik, 10. 6. 2006, str. 8 Mladostne energije očarale občinstvo, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 13. 6. 2006, str. 12

3. koncert

Sonata in drugi mojstri, Klavdija Figelj, Primorske novice, 12. 6. 2006, str. 10 Vihar, imenovan Brecelj, Jože Štucin, Primorske novice, 16. 6. 2006, str. 11 Rahločutnost virtuoznost pianista Danijela Breclja, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 21. 6. 2006, str. 11

4. koncert

Občinstvu se bo predstavil ansambel C. I. M. A., Primorski dnevnik, 20. 6. 2006, str. 20 Nastop simpatičnih članov furlanskega ansambla C. I. M. A., Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 23. 6. 2006, str. 12

5. koncert

Glasba z vrtov svetega Frančiška, Idrijske novice, 20. 6. 2006, str. 10 Marij Kogoj in sodobniki, Jože Štucin, Primorske novice, 11. 7. 2006

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 6 4

Na Kostanjevici od 22. maja do 26. junija Glasba z vrtov svetega Frančiška, Novi glas, 17. 5. 2007, str. 13 Znova Glasba z vrtov, Primorske novice, 21. 5. 2007, str. 21 Iskric poln minimalizem, Jože Štucin, Primorske novice, 25. 5. 2007, str. 13 Glasba kot odsev življenja: Posvečeno Pavletu Merkuju, Primorski dnevnik, Tatjana Gregorič, 1. 6. 2007, str. 12

2. koncert

Na drugem večeru Gadžijev, Maksimilijana Ipavec, Primorske novice, 30. 5. 2007, str. 20 Zven mojstrov spod mladih prstov, Jože Štucin, Primorske novice, 1. 6. 2007, str. 11 Nastopil je ’čudežni’ Aleksander Gadžijev, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 6. 2007, str. 14

3. koncert

Cukri – koncert, Bonbon, 12. 6. 2007 Prefinjeno dramatiziranje, Jože Štucin, Primorske novice, 8. 6. 2007 Na tretjem koncertu zvočni pejsaži za flavto, harfo in violo, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 12. 6. 2007 Glasba z vrtov svetega Frančiška, Družina, 17. 6. 2007, str. 14

4. koncert

Četrti Frančiškov koncert, Primorske novice, 12. 6. 2007, str. 14 Dolžnica in strastnež, Jože Štucin, Primorske novice, 15. 6. 2007, str. 12 Ko strune zažarijo, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 20. 6. 2007, str. 13

5. koncert

Žlahtno muziciranje sester, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 27. 6. 2007, str. 13

6. koncert

Za zaključek letošnjega niza mešani pevski zbor Lojze Bratuž, STA, Primorski dnevnik, 26. 6. 2007, str. 22 Pevci navdušili z lepim zvenom, Jože Štucin, Primorske novice, 28. 6. 2007, str. 22

XIV. sezona, 2008 1. koncert

Uvod s triom Seraphim, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 20. 5. 2008, str. 27

2. koncert

Zvok kot del tišine, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 1. 6. 2008, str. 35

3. koncert

Glasba z vrtov svetega Frančiška, Novi glas, 22. 5. 2008, str. 13 Čudovita muzikalna svežina, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 3. 6. 2008, str. 25

4. koncert

Osvobajajoča izvedba in izostren občutek za klavirski zvok, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 14. 6. 2008, str. 5

5. koncert

3. koncert

6. koncert

3., 4. koncert

7. koncert

4. koncert

Žlahtna neposrednost s Krasa, Jože Štucin, Primorske novice, 12. 6. 2008, str. 12 Koncert za lepe čase, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 27. 6. 2008, str. 12 Oživljeno delo skladatelja in slikarja Saše Šantla, Marijan Zlobec, Delo, 2. 6. 2008, str. 11 Saša Šantel otet iz pozabe, Jože Štucin, Primorske novice, 26. 6. 2008, str. 23

XV. sezona, 2009

Prihaja glasba z vrtov, Primorske novice, 11. 5. 2009, str. 14 Cukri – koncert zborovske glasbe, Bonbon, 12. 5. 2009, str. 8 V vrtove sv. Frančiška se vrača glasba, Nace Novak, Primorski dnevnik, 12. 5. 2009, str. 26 Frančiškanski samostan na Kostanjevici: Glasba z vrtov svetega Frančiška, Novi glas, 4. 6. 2009, str. 13 V maju Kulturni dom Nova Gorica začenja cikel koncertov Glasba z vrtov svetega Frančiška. Prve bodo nastopile pevke Vokalne skupine Vinika, www.goriska.com, 6. 5. 2009

1. koncert

Briljanten uvod v bogat glasbeni niz, Danijel Devetak, Novi glas, 21. 5. 2009, str. 14 Sveži glasovi so uvedli letošnji niz sedmih koncertov, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 28. 5. 2009, str. 12

2., 3., 4. koncert

Primorske zvočne barve, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 25. 6. 2009, str. 13 Aljaž Kalin Kante – toplina klarineta, Latnik, junij 2009, str. 7

5. koncert

Cukri – koncert, Bonbon, 9. 6. 2009, str. 8

6., 7. koncert

Odličen zaključek z duom Brecelj, mojstrsko sta zaigrala tudi tržaška glasbenika na marimbi Dario Savron in Fabian Perez Tedesco, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, junij 2009

7. koncert

Mladi upi navdušujejo, Jože Štucin, Primorske novice, 24. 6. 2009, str. 10

XVI. sezona, 2010

Glasba z vrtov, Idrijske novice, 14. 5. 2010, str. 10 Glasba z vrtov svetega Frančiška – priložnost za mlade nadarjene glasbenike, Glasna, april 2010, str. 42

1. koncert

Vrtnica na Kostanjevici, Primorski dnevnik, 11. 5. 2010, str. 27 Kostanjevica z vrtov z Vrtnico, Primorske novice, 13. 5. 2010, str. 14 Vrtnica, ki lepo poje, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 26. 5. 2010, str. 12

2. koncert

Mladi, nadarjeni glasbeniki, Primorske novice, 21. 5. 2010, str. 10

Koncert mlade violinistke, Žurnal, 26. 5. 2010, str. 5 Violinistka na Kostanjevici, Primorski dnevnik, 26. 5. 2010, str. 16 Žlahtni muzikanti, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 17. 6. 2010, str. 12 Glasba z vrtov, Idrijske novice, 28. 5. 2010, str. 11 Cukri – koncert klasične glasbe, Bonbon, 1. 6. 2010, str. 8 V žaru dramatičnosti, Jože Štucin, Primorske novice, 4. 7. 2010, str. 24

5. koncert

Spogledovanje s salonskimi harmonijami, Jože Štucin, Primorske novice, 11. 6. 2010, str. 10 (Idrijske novce, 25. 6. 2010, str. 7)

5., 6. koncert

Učitelji zaigrali, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 13. 7. 2010

6. koncert

S flavto in harmoniko, Idrijske novice, 11. 6. 2010, str. 10

XVII. sezona, 2011

Glasba z vrtov svetega Frančiška – oder prepuščamo mladim!, www.zurnal24.si Začenja se Glasba z vrtov svetega Frančiška – Zapihala bo Goriške burje zgodbica, Klavdija Figelj, Primorske novice, 10. 5. 2011, str. 16

1. koncert

Očarljivost rusko-slovenskega tandema, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 1. 6. 2011, str. 13

2. koncert

Cukri – koncert, Bonbon, 17. 5. 2011, str. 17

3. koncert

Šopek glasbenih lepot, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 31. 5. 2011, str. 21

4. koncert

Mladi glasbeni biseri, Idrijske novice, 27. 5. 2011, str. 19 Mladi glasbeni biseri, Primorski dnevnik, 31. 5. 2011, str. 22 Cukri – Glasba z vrtov svetega Frančiška, Bonbon, 31. 5. 2011, str. 8 Suveren nastop mladih talentov, Jože Štucin, Primorske novice, 2. 6. 2011, str. 5 (Idrijske novice, 10. 6. 2011, str. 9)

7. koncert

Samospev – odsev našega življenja, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 28. 6. 2011, str. 11

XVIII. sezona, 2012 1. koncert

Iskren lesket mladih glasbenih biserov, Jože Štucin, Primorske novice, 12. 5. 2012

1., 2. koncert

Pomladni šopek mladih glasbenih biserov, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 22. 5. 2012, str. 25

2. koncert

Pianist s perspektivo, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 21. 5. 2012, str. 10-11

65 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

3. koncert

Curki – koncert, Bonbon, 22. 5. 2012, str. 8, 9 Raznovrstni zven Bodeče neže, Primorske novice, 25. 5. 2012, str. 10

4. koncert

Veščine skupne igre, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 1. 6. 2012, str. 10

6. koncert

Harmonija energij Corazze in Peraza, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 19. 6. 2012, str. 12

7. koncert

Glasba od tu in tam, Tatjana Gregorič, Primorski dnevnik, 29. 6. 2012, str. 10

XIX. sezona, 2013

Glasba z vrtov sv. Frančiška, Primorske novice, 7. 5. 2013, str. 15 Tudi glasba postaja vse agresivnejša, Klavdija Figelj, Primorske novice, 20. 5. 2011, str. 21 Začenja se festival Glasba z vrtov svetega Frančiška, www.siol.net, 7. 5. 2013

1. koncert

Cukri – glasba, Bonbon, 7. 5. 2013, str. 8 Sinova glasba, očetove orgle, Katja Munih, Primorski dnevnik, 9. 5. 2013, str. 14 Skladatelj lirično-narativnega sloga, Jože Štucin, Primorske novice, 9. 5. 2013, str. 20 Oče in sin za vedno združena v glasbi, Danijel Devetak, Novi glas, 16. 5. 2013, str. 7

3. koncert

Prekipevajoče in razgibano, Tatjana Gregorič, Primorske novice, 25. 5. 2013, str. 8

5. koncert

Pronicljivi in sodobni, Jože Štucin, Primorske novice, 6. 6. 2013, str. 11 Mladi ambasadorji slovenske pevske tradicije iščejo sponzorska sredstva, Barbara Kovačič, Sočasnik, 16. 5. 2013, str. 22

DVE DE SE TLE TJI GL A SBE 66

67 DVE DE SE TLE TJI GL A SBE

Glasbeni cikel vsa leta finančno podpira Zavarovalnica Adriatic Slovenica

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 785.6(497.4Nova Gorica)”1994/2014”(082) SULIČ, Metka Dve desetletji Glasbe z vrtov svetega Frančiška / [strokovni tekst Metka Sulič ; fotografije Fotoatelje Pavšič Zavadlav, fotoarhiv Kulturnega doma Nova Gorica ; dokumentacija arhiv Kulturnega doma Nova Gorica]. - Nova Gorica : Javni zavod Kulturni dom, 2014 ISBN 978-961-6783-13-2 1. Gl. stv. nasl. 273560320 Zbornik je izdal in založil Kulturni dom Nova Gorica Zanj: Pavla Jarc Uredila: Pavla Jarc Strokovni tekst: Metka Sulič Pregled in dopolnitev besedil: Polona Abram, Mateja Poljšak Furlan Lektoriranje: Darinka Verdonik Fotografije: Fotoatelje Pavšič Zavadlav, fotoarhiv Kulturnega doma Nova Gorica Dokumentacija: arhiv Kulturnega doma Nova Gorica Oblikovanje: Adenda d.o.o. Tisk: Tiskarna Present d.o.o. Naklada: 400 izvodov Nova Gorica, maj 2014

Izid zbornika je omogočila